TFL Glasnik:
Dvojni doktor Marian Wakounig, koroški slovenec, ki ga v Sloveniji spremljamo že nekaj desetletij, je regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem zveznem ministrstvu za finance na Dunaju in eden izmed vodilnih strokovnjakov na področju davkov v Evropi.

G. Wakounig, ponosni smo na vaše slovenske korenine. Na kaj pa ste vi ponosni v svoji karieri?

Marian Wakounig:
Najbolj sem ponosen na to, da so mi starši omogočili, da sem končal študij. Prihajam namreč iz velike družine na južnem Koroškem – bilo nas je dvanajst otrok, starši pa so vendarle skrbeli, da so nam dali priložnost za izobraževanje. Študiral sem v Salzburgu, kjer sem študij prava zaključil z doktoratom. Študiral sem tudi na Univerzi v Mariboru, kjer sem doktoriral s tematiko davka na dodano vrednost v povezavi z harmonizacijo v EU. Če se vrneva nazaj k moji poklicni karieri: seveda nam koroškim Slovencem ni bilo preprosto priti v javno upravo. Danes v tem intervjuju lahko povem, da sem se leta 1984 potegoval za položaj v davčni upravi v Celovcu, vendar nisem imel možnosti, ker sem bil koroški Slovenec, na Dunaju pa so me takoj sprejeli. Očitno se jim je splačalo.

TFL Glasnik:
Poslušali smo vas na Davčno-finančni konferenci v Portorožu. Užitek je bilo poslušati o spokojnosti avstrijskega davčnega sistema, ki je nastajal skozi desetletja. Ta tradicija pomeni, da je vse jasno, vse je varno, vse deluje. Kako bi opisali trenutno situacijo v Avstriji? Na katerih področjih je davčni sistem dober?

Marian Wakounig:
Vsak davčni sistem vidim z dveh vidikov. En vidik je celotna davčna zakonodaja, drug vidik ali plat tega je zame, kako se izvaja, kako se ta zakonodaja upravlja. Naša zakonodaja je, tako kot povsod po svetu, precej kompleksna. Odvisna je od lobijev, političnih načrtov, seveda tudi od potreb socialnega partnerstva.

Na drugi strani je treba vse te načrte implementirati v pameten sistem menedžmenta. To nam je uspelo pred približno desetimi leti, ko smo spremenili filozofijo in prešli od rigidne davčne uprave do bolj sproščene in prijaznejše davčne uprave. Davčnega zavezanca ne gledamo več zgolj kot davčnega zavezanca, temveč kot normalno stranko. Tako kot gre nekdo kupit recimo plašč ali obleko - takrat je stranka in od tistega, ki opravlja storitev, pričakuje najboljšo kakovost. Trenutno enako razmišljamo tudi mi. Našim strankam, to je davčnim zavezancem Republike Avstrije, želimo ponuditi pošteno in najboljšo kakovost. Najboljša kakovost pa zame pomeni ščititi pošteno delujoče davčne zavezance in biti neizprosen ter trd do tistih, ki strateško in namerno utajujejo davke.

TFL Glasnik:
Povedali ste, da je to tudi vaša prihodnja usmeritev. Verjetno se vam je to obrestovalo že leta 2012, ko ste pobrali več davkov.

Marian Wakounig:
Avstrija ima več kot 300 milijard evrov BDP, skupaj s trošarinami in carinami je država pobrala več kot 70 milijard evrov, od tega levji delež odpade na klasične davke: DDV, dohodnino, davek na plače. Vendar če te številke primerjam s slovenskimi, vidim velik razkorak, ki ga bo treba podrobno analizirati. Zamašiti ta razkorak samo z novimi davki bi bil zame izhod v sili. V Avstriji denimo nihče ne razmišlja o povišanju davčne stopnje pri davku na dodano vrednost. To je masovni davek in zadane vsakega, tudi tistega, ki je v stiski. Ne vem pa, ali je dovolj, da Slovenija na področju korporacij pobira samo 17 odstotkov davka. Tam bi lahko šla na 20 odstotkov. Ne vem, ali je tujega kapitala toliko, da bi prinesel tiste tri točke. Sami ste videli, da znaša naša davčna stopnja za dividende 25 odstotkov. To pomeni, da imamo sistemsko strukturo, ki ni na najnižjem davčnem nivoju, a je kljub temu v obvladljivem segmentu za davčno upravo in za davčne zavezance.

TFL Glasnik:
Obenem imate v Avstriji DDV 20 in 10 odstotkov in si niste dovolili vdorov z višanjem. Rešitev se ne skriva v davkih, temveč v 300 milijardah BDP. Slovenija bi morala narediti državo tako privlačno, da bi privabila vlagatelje, ki bi tu delali in ustvarjali prihodek. Brez prihodkov ni davkov.

Marian Wakounig:
Natančno tako. Tudi jaz pravim, da je davek le ena prvina ljudske ekonomije. Imamo socialne prispevke in kup drugih struktur, ki so pomembne za podpiranje blaginje v državi. Ko pridem v Slovenijo, začutim pesimizem. Vsi se pritožujejo: povsod je boljše kot nam. Tu je treba nekaj prebiti in biti bolj optimističen ter ne o vsem diskutirati do zadnje podrobnosti.

TFL Glasnik:
Imate kakšno formulo, kako bi to naredili?

Marian Wakounig:
Dejal bi: prvič jasna strategija, ki bo tako davkariji kot davčnim zavezancem povedala, v katero smer bo šla država. Drugi korak bi bil, da smo neizprosni do strateških davčnih utajevalcev in bolj moderatorji do splošne javnosti, ki je načeloma poštena. In tretjič, Slovenija mora razmisliti o ustvarjanju fair play projektov. Da bi tako pokazala, da je privlačna za davčnega zavezanca, in da ga privabi v svoj lastni čoln ter da skupaj z njim razvija določene projekte.

Kreirati nekaj pametnega na področju davkov sploh ni največja svetovna skrivnost. Ljudje morajo biti pripravljeni usesti se za skupno mizo in pripraviti projekt, od katerega imata korist obe strani.

TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Marian Wakounig:
Kot koroški Slovenec, kot nekdo, ki ne živi tukaj, je vse moje čutenje in razmišljanje tesno povezano s Slovenijo. Slovenija se šteje med najlepše države na svetu in ima nenavadno priden narod, ima čudovito okolje, dobro kulinariko ... Mora pa bolj razviti samozavestno razmišljanje. Imate vse, da bi bili super, včasih pa vam nagaja negativizem, ki ga je Cankar opisal že v Hlapcu Jerneju. Če bi se znebili malo tega, bi vam marsikaj šlo na bolje. Kar vam tudi želim. Včasih pa prisluhnite, kaj vam pravijo v tujini, ker vam tudi v tujini hočemo vse najboljše, ker ste za nas tako pomembni.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si