Tokrat smo se v TFL Glasniku pogovarjali z Edito Cetinski Malnar, urednico in voditeljico oddaje Prava ideja! na TV Slovenija. Poslovno-podjetniška oddaja je letos praznovala že četrto obletnico. Septembra 2008, ko je bila na sporedu prva oddaja, so urednici in voditeljici Editi Cetinski napovedali: To boš imela do konca leta in potem … Pa je odločno rekla, da ne, da bodo ljudje šele zdaj pokazali, koliko so kreativni in ustvarjalni. In res, skupaj z ekipo in pravimi gosti ji je uspelo ustvariti zelo zanimivo oddajo.
V eni od spomladanskih številk TFL Glasnika smo obravnavali predlog sprememb Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, kjer smo izrazili iskreno upanje, da bo nova vlada našla čas tudi za ureditev tega področja. No vsekakor ga je našla. Konec julija je bil v Uradnem listu objavljen Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), ki uvaja kar nekaj novosti. Najpomemnejša med njimi je uvedba izvršnice, zato smo današnjo številko TFL Glasnika namenili tej temi.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Kot diplomirana ekonomistka ste novinarstvu zvesti vso kariero – najprej v notranjepolitični redakciji TV Slovenija, od maja 2008 pa kot voditeljica in urednica oddaje Prava ideja!. Oddaja je bila štirikrat nagrajena, pomembno je, da tudi v ZDA. Torej je bila to prava ideja tudi za vas?
Edita Cetinski Malnar:
Absolutno. Že od nekdaj sem čutila podjetniško žilico. Deset let sem igrala klavir v glasbeni šoli in sem načrtovala, da bom nekoč imela svojo glasbeno šolo. Ko sem končala gimnazijo, sem se odločala, kam naprej: študirati glasbo, muzikologijo ali za profesorico klavirja. Zgodilo se je, da je moj profesor tako pritiskal name s teorijo glasbe, da sem si rekla, čakaj, jaz bi kaj drugega, kaj bolj poslovnega. Šla bi na ekonomsko fakulteto, potem bi ustanovila svoje podjetje, svojo glasbeno šolo, kjer bi učila mlade, prirejala koncerte. Tako sem najprej končala višjo ekonomsko šolo in bila leta 1990 sprejeta na avdicijo za novinarje na RTV. Lado Ambrožič je bil odgovorni urednik. Prišlo nas je več kot 350, sprejeli so nas šest in šest nas je ostalo.
Tako sem začela delati na televiziji, najprej kot dopisnica iz Kočevja, kjer sem doma, ob delu pa sem končala poslovno šolo. Rada sem spremljala gospodarstvo, vmes sem bila voditeljica poročil in drugih oddaj. Ko sem prišla po drugi porodniški v službo, sem štiri leta vodila dnevnik: dve leti s Slavkom Bobovnikom, dve leti samostojno. Menila sem, da je to kar nekako vrhunec kariere na RTV, da si voditelj dnevnika, jaz pa nisem čutila, da sem naredila nekaj, na kar bi bila res ponosna. Vprašala sem se, kaj si v bistvu želim. V srcu sem si želela na neki način pomagati ljudem – čutila sem, da je televizija močan medij in da lahko prek tega medija veliko dosežeš.
In sem dobila to oddajo. Generalni direktor je bil Anton Guzej, ki je prišel iz gospodarstva, zato je takoj razumel, kaj hočem s to oddajo, kakšen je njen namen. V dveh mesecih sem jo postavila na noge. Res je bila moja prava ideja: sama sem naredila zasnovo, sama sem izbrala ekipo, ki je od začetka odlično funkcionirala, in sem uresničila svoje sanje. To je, da sem na nekem področju samostojna, kot bi praktično vodila svoje podjetje. Tako me še danes gledajo v hiši, pustijo me pri miru in mi zaupajo, ker sem dokazala, da sem tega vredna.
TFL Glasnik:
Za nas, ki vas gledamo od zunaj, se zdi neverjetno, da je na nacionalni televiziji, ki je nekakšen sinonim za togost, toliko svobode. Kaj je prevladalo? To, kar ste izžarevali? Vprašala bi vas tudi o terminu, saj je škoda, da je oddaja tako pozno na sporedu. V teh kriznih časih bi si jo želeli kot osrednjo oddajo.
Edita Cetinski Malnar:
Tudi jaz bi si to želela in mislim, da si gledalci zaslužijo takšno pozitivno naravnano in spodbudno oddajo. To so oddaje o uspešnih ljudeh, ne samo v gospodarstvu. Uspešen je tisti, ki mu uspe uresničit svoje sanje, ki sledi svojemu srcu in ki ne ustvarja nekaj dobrega le zase, temveč tudi za družbo. Zato bi si oddaja zaslužila termin ob osmih zvečer na prvem programu, da bi jo videlo čim več ljudi.
Najprej se moram zahvalit RTV, da mi je dal možnost, da imam to oddajo že štiri leta, ker so razumeli, da je potrebna, in me še vedno podpirajo. Zdaj je zaradi financ na RTV kritično obdobje, tudi za Pravo idejo! je negotovo, kaj bo z njo. Upam in verjamem, da bo oddaja obstajala naprej, ker verjamem v moč pozitivnih mislih in dejanj ter sem prepričana, da se bodo našli ljudje, ki bodo spoznali, da je oddaja nujno potrebna, predvsem pa me močno podpirajo gledalci. Prav neverjetno me podpirajo in to mi daje zagon, da vsakič znova, ko se pripravljam na pogovor z novim gostom, začutim mravljince. Pogovarjam se z ljudmi, ki so polni poguma, poštenja, da res delajo s srcem, da vedo, kaj hočejo, da gledajo širše in da imajo vizijo. Da so družbeno odgovorni in za zgled drugim.
TFL Glasnik:
Kje dobite ideje? V Sloveniji ste odkrili izjemno veliko število podjetnikov.
Edita Cetinski Malnar:
Hvala vam, da ste to ugotovili. Zgradila sem si mrežo različnih virov, intenzivno spremljam medije, pogovarjam se z ljudmi, s kolegi novinarji. Pri oddaji sodelujeta novinarja Simon Vadnjal in Eva Uranjek, ki sta skorajda od začetka zraven. Veliko sedimo skupaj, razmišljamo in se pogovarjamo. Zvrstilo se je več kot 160 podjetij, a sem prepričana, da pravih idej ne bo zmanjkalo, saj smo ljudje po duši kreativni in ustvarjalni. Želimo se izražati, želimo slediti svojim sanjam in svojemu srcu. Če bi zmanjkalo pravih idej, bi zmanjkalo ljudi.
Začetek krize leta 2008 je sovpadel z rojstvom moje oddaje. Septembra, ko se je oddaja začela, so mi zaradi krize v hiši napovedali: to boš imela do konca leta in potem … Pa sem odločno rekla, da ne, da bodo ljudje šele zdaj pokazali, koliko so kreativni in ustvarjalni. In res, prav ta kriza zdaj kaže, kako so ljudje res iznajdljivi. Kako se denimo mladi znajdejo v teh časih in se ne obremenjujejo s krizo kot večina starejših podjetnikov. Preprosto gredo – svet je njihov in to je globalna vas.
TFL Glasnik:
Kakšni smo Slovenci kot podjetniki, smo podjetniška dežela? Kakšne prednosti in pomanjkljivosti opažate?
Edita Cetinski Malnar:
Absolutno smo podjetniška dežela in smo podjetniki. Pozabili smo, da smo bili veliki podjetniki še pred drugo svetovno vojno. Šumi, Peko in vsa ta podjetja. Rekla sem si, da bomo delali dokumentarne filme o teh ljudeh, da se jih bomo spomnili, in vsega, kar so dosegli v svojem času. Slovenija temelji na podjetništvu, nismo bili hlapci, saj so bili med nami vedno tudi uspešni ljudje, na kar pogosto pozabljamo. V stari Jugoslaviji smo imeli velike obrtnike in so mnogi še danes uspešni. Za trenutne čase bi rekla, da kdor malo razmišlja, ve, da je prihodnost v tem, da uresničiš sebe, da ne računaš na državo in da delaš tisto, kar bi rad delal.
Pri prednostih in pomanjkljivostih je najprej ta številčna majhnost Slovenije, vendar še vedno pravim, da smo v glavah veliki kot marsikateri veliki narod ali še večji. Veliko takih ljudi je med nami, zato mislim, da je lahko ta majhnost prednost, da smo lažje prilagodljivi. Naši največji pomanjkljivosti sta nedvomno slovenska zadržanost in nevoščljivost. Zlasti ko nas primerjam z ZDA, kjer sem bila večkrat. Tam je povsem drugačno ozračje, tam živijo podjetništvo, drug drugega spodbujajo, študentje se med seboj pogovarjajo o načrtih za prihodnost in so veseli sošolčevega ali sosedovega uspeha. Pri nas je žal ravno obrnjeno in se sprašuješ, koliko več poguma in predrznosti potrebuješ pri nas, da uresničiš tisto, kar želiš.
TFL Glasnik:
Tudi politično okolje pogosto ni naklonjeno podjetništvu. Glede na vaše poznavanje podjetništva v Sloveniji me zanima, katere najbolj nujne ukrepe bi predlagali vladi? Ni nujno, da bi šlo zgolj za gospodarske ukrepe. Kaj storiti, da bi res lahko rekli, da je Slovenija podjetniška dežela?
Edita Cetinski Malnar:
Država bi se morala najprej začeti ukvarjati z gospodarstvom in ne sama s seboj ter politiko. Gospodarstvo je temelj, gospodarstvo ustvarja dodano vrednost in vrednost, iz katere črpamo vsi: infrastruktura, šolstvo, zdravstvo. Tu bi morala država preprosto javno podpirati podjetništvo – ne samo z ukrepi, temveč tudi moralno. Tudi če neko podjetje propade, tudi če nekdo bankrotira, to ne pomeni, da ga ni treba podpreti, da se ne pogovoriš z njim, da podjetje ne predlaga ukrepov, da se ne sooči z napakami – tudi z napakami na strani države.
Kako dati veljavo gospodarstvu? V bistvu gre za ustvarjanje pozitivnega duha v državi. Politiki bi se morali začeti drugače vesti, potem bi se tudi ljudje začeli drugače vesti in drugače gledati na vse skupaj. Mediji bi več pisali o pozitivnih zgodbah – torej je treba najprej spremeniti miselnost. Potreben je klik v glavah o tem, kam in kaj sploh hočemo. Ko bi imela politika jasno vizijo, bi bilo mnogo lažje tudi za vse druge.
Z nujnimi ukrepi, zdi se mi, bi bilo treba spremeniti ta rigidni trg dela. Če bi mene kdo vprašal, bi morda podjetja, ki začenjajo, eno leto pustila pri miru z davki in obremenitvami. Da bi imela mlada podjetja možnost stopiti na lastne noge, preden dajo pol inženirske plače državi, ne da bi prej kar koli ustvarila.
TFL Glasnik:
In za konec še vprašanje o viziji vaše oddaje. Kaj še želite predstaviti Sloveniji?
Edita Cetinski Malnar:
Pogosto me je imelo, da bi kaj spremenila, vendar se oklepam koncepta, ko mi ljudje sporočajo, kako so navdušeni. Največ truda porabim z iskanjem podjetnic, ker sem si že na začetku zadala cilj, da bi v vsaki drugi oddaji bila podjetnica. Tega se je zelo težko držati, vendar vztrajam, kolikor se le da. Zelo podpiram žensko podjetništvo, ker smo ženske zelo kreativne, ustvarjalne; manjka pa nam poguma in drznosti, kolikor ju imajo moški v moškem podjetništvu. Naloga medijev je, da podpremo te šibkejše skupine: mlade, ženske, saj so kreativni na različnih področjih.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1) (v nadaljevanju ZPreZP-1), je bil sprejet v Državnem zboru dne 18.7.2012 in objavljen v Uradnem listu RS, št.57/2012, dne 27.7.2012. ZPreZP-1 je začel veljati dan po objavi v uradnem listu. Sprejet je bil z namenom izboljšanja plačilne discipline v državi, saj plačilna disciplina negativno vpliva na poslovanje podjetij in njihovo konkurenčnost. Še posebej so ranljiva mikro, mala in srednje velika podjetja. Marsikatero podjetje je moralo začeti stečajni postopek ravno zaradi plačilne nediscipline in otežene dostopnosti do finančnih virov na trgu.
Novost, ki jo uvaja ZPreZP-1 je nov instrument - izvršnica, s katero dolžnik izjavlja, da se zavezuje plačati z njo določen denarni znesek. Izvršnico lahko izda le gospodarski subjekt ali javni organ.
Izvršnica je torej listina, ki vsebuje nepreklicno pooblastilo:
Kot je zapisal zakonodajalec v gradivu za Državni zbor, je zaveza izvršnice strožja od menične zaveze, ker z izdajo izvršnice dolžnik soglaša, da lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti iz izvršnice v breme denarnih sredstev, ki se vodijo na katerem koli dolžnikovem računu, pri katerem koli ponudniku plačilnih storitev ter hkrati onemogoča dolžniku razpolaganje sredstvi v višini izvršnice, dokler le-ta ni poplačana.
Izvršnica je poplačljiva iz sredstev na računih, s katerimi dolžnik razpolaga. To pomeni, da se izvršnica ne more poplačati iz računov, ki so bili blokirani zaradi izvršbe, ker imajo sklepi o izvršbi ali zavarovanju prednost pred izvršnico.
Glede na dejstvo, da ZPreZP-1 velja le v Republiki Sloveniji, izvršnica ne more biti poplačana iz računov, ki jih ima dolžnik v tujini.
Skladno z določbami 38. člena ZPreZP-1 ima izvršnica naravo izvršilnega naslova v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo. To pomeni, da lahko upnik v primeru, da ni poplačan iz naslova izvršnice, v izvršilnem postopku zahteva poplačilo tudi iz ostalega premoženja dolžnika.
Izvršnica mora vsebovati vse sestvine iz 39. člena ZPreZP-1, sicer nima pravnega učinka. Obvezne sestavine izvršnice so:
Upnik mora izvršnico predložiti v plačilo v najkasneje roku treh let od dospelosti terjatve, ki se poravnava z izvršnico. Ureditev je usklajena z 349. členom Obligacijskega zakonika, ki določa, da terjatve iz gospodarskih pogodb kot tudi terjatve za povrnitev izdatkov, nastalih v povezavi s temi pogodbami, zastarajo v treh letih.
Izvršnica ni prenosljiva.
Izvršnica se poplača tako, da upnik predloži izvršnico v plačilo enemu izmed dolžnikovih ponudnikov plačilnih storitev. Upnik mora navesti račun, na katerega se denarna sredstva prenesejo. Upnik lahko zahteva izvršitev plačila v celotni vrednosti izvršnice, ali pa v znižanem znesku. Če želi izplačilo v znižanem znesku, mora to izjaviti ob predložitvi izvršnice sicer se šteje, da upnik zahteva izplačilo celotnega zneska, na katerega se glasi izvršnica.
Ponudnik plačilnih storitev mora pred poravnavo izvršnice opraviti formalnosti, kot je preverba, ali je obveznost dospela, ali je izvršnica popolna i.t.d., šele potem poravna izvršnico iz denarnih sredstev na računu dolžnika, oziroma iz drugih dolžnikovih računov, depozitov ali varčevanj. Pogoj je le, da dolžnik s temi sredstvi razpolaga. V kolikor na dolžnikovih računih pri ponudniku plačilnih storitev denarnih sredstev ni, le-ta preveri, če ima dolžnik odprte račune tudi pri drugih ponudnikih plačilnih storitev. V kolikor jih ima, jim posreduje izvršnico v poplačilo.
Upajmo, da bo uporaba izvršnice zaživela in prinesla čim več pozitivnih izkušenj. Problem pri vsej stvari je, da generirajo plačilno nedisciplino v Sloveniji predvsem podjetja, ki so insolventna. Ta pa imajo običajno blokirane transakcijske račune, z množico nepoplačanih sklepov o izvršbi.
V zadnjih letih se je praksa čezmejnega opravljanja dela zaradi davčnih in nedavčnih razlogov nekoliko spremenila. Poleg tradicionalnih večletnih mednarodnih napotitev se danes v čedalje večjem obsegu srečujemo s kratkotrajnimi, manj kompleksnimi ter bistveno bolj dinamičnimi oblikami opravljanja dela v mednarodnem okolju. V mednarodni davčni stroki tako vse pogosteje zasledimo izraz »accidental expatriate« ali »short-term business traveler«. To so posamezniki, ki niso uradno in formalno napoteni na delo v tujino, vendar pa obdobje ali značilnost njihovega dela v tujini pogosto sprožijo posledice na Z izrazom »accidental expatriate« ali »short-term business traveler« označujemo posameznike, ki določen čas svoje delo opravljajo v tujini v okviru različnih poslovnih projektov, običajno brez ustrezne vednosti kadrovskih oddelkov ali odgovornih oseb. Ti posamezniki ne sodijo pod okrilje nobene od napotitvenih politik družbe, ki običajno v določeni meri urejajo tudi davčne in migracijske posledice čezmejnega dela.
V zadnjih letih število posameznikov, ki opravljajo tovrstno delo v tujini, narašča. Razlogov za to je več, najpogostejši med njimi pa so naslednji:
Posamezniki, ki niso uradno napoteni na delo v tujino lahko, če jih ne obravnavajo ustrezno zaradi značilnosti svojega čezmejnega dela, povzročijo kopico težav tako sebi kot družbi, pri kateri so zaposleni oziroma pri kateri delajodavčnem ali drugem področju.
DAVČNE POSLEDICE NOVIH OBLIK ČEZMEJNEGA DELA
Poglavitna tveganja, ki jih takšna ureditev povzroča, so tveganja, povezana z neupoštevanjem davčnih zakonov ter predpisov s področja socialne varnosti.
Ker se zakonodaje med državami občutno razlikujejo, je pogosto težko določiti, ali ter v katerem trenutku čezmejno delo posameznika sproži davčno obveznost za posameznika ali družbo. Če je med državama sklenjen sporazum o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja se obdavčitev posameznika določa tudi po ustreznih kriterijih sporazuma (tj. 15. člen).
Sporazum navaja, da je v primeru čezmejnega dela posameznik, davčni rezident ene države, ki opravlja delo v drugi državi, izvzet iz obdavčitve v tej drugi državi, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
Če kateri izmed zgoraj navedenih pogojev ni izpolnjen, oprostitev ni možna in lahko se zgodi, da bo posameznik obdavčen v drugi držav.
Za storitve notarjev, opravljene osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče zunaj Skupnosti, se določi kraj opravljanja storitev po 30. d členu ZDDV-1, torej kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno oziroma običajno prebivališče.
Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1-UPB2 (Uradni list RS, št. 10/10) v c) točki prvega odstavka 30. d člena med drugim določa, da je kraj opravljanja storitev svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov, računovodij in drugih podobnih storitev osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče zunaj Skupnosti, kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno oziroma običajno prebivališče.
Navedena določba se ne nanaša na poklice, kot so odvetnik, svetovalec, računovodja ali inženir, temveč na storitve, ki jih opravijo osebe, ki opravljajo te poklice, in na tem podobne storitve. Normodajalec Skupnosti je uporabil poklice, ki so navedeni v tej določbi kot sredstvo za opredelitev kategorij storitev, na katere se ta nanaša. Sodišče Evropskih skupnosti je menilo, da bi se storitve štele podobne tistim, ki so omenjene v tej določbi, morajo imeti enak namen.
Po Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 98/05) notarji kot osebe javnega zaupanja sestavljajo po določbah tega zakona javne listine o pravnih poslih, izjavah volje oziroma dejstvih, iz katerih izvirajo pravice; prevzemajo listine v hrambo, denar in vrednostne papirje pa za izročitev tretjim osebam ali državnim organom; opravljajo po nalogu sodišč zadeve, ki se jim lahko odstopijo po zakonu.
Notar sme na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine. V nepravdnih zadevah pred sodišči in v nespornih stvareh pred drugimi državnimi organi sme zastopati stranke kot pooblaščenec, če so zadeve v neposredni zvezi s kakšno notarsko listino, sestavljeno pri njem. Kadar opravlja navedene zadeve ima notar pravice in dolžnosti ter odgovarja kot odvetnik.
Storitve odvetnikov so storitve, ki jih običajno opravljajo odvetniki in notarji kot strokovnjaki v svojih strokovnih ustanovah. Storitve notarjev tako lahko štejemo med storitve iz c) točke 30. d člena ZDDV-1-UPB2. Kadar so torej storitve notarjev opravljene osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedež ali stalno oziroma običajno prebivališče zunaj Skupnosti, je kraj opravljanja storitve kraj, kjer ima ta oseba sedež, stalno oziroma običajno prebivališče.
Slovenski zasebni vlagatelji, ki še niso izgubili poguma in volje, da poskusijo svoje prihranke oplemenititi z naložbo na domačem ali tujem kapitalskem trgu, preživljajo težke čase. Lahko bi rekli, da so se znašli v temi, dezorientirani in brez luči, ki bi jih usmerila na pravo pot. Nestabilne razmere doma in po svetu ne vlivajo optimizma; »varnih nebes« ni več. Vlagati samostojno, poiskati pomoč strokovnjaka, komu zaupati in koga izbrati za svojega upravljavca, vse to so vprašanja, ki se porajajo med maloštevilnimi domačimi vlagatelji. Potreba in želja po pametnem nasvetu je danes prisotna bolj kot kadar koli prej.
Dodaten razlog za takšno razmišljanje se skriva v spremenjeni paradigmi tradicionalnega načina investiranja. Ta dojema delnice kot dolgoročne naložbe, ki jih je potrebno pametno kupiti, potem pa držati čim dlje, tako dolgo, dokler je njihova perspektiva še obetavna. Tako imenovana strategija »buy and hold«, ki je na ameriških in evropskih borzah prevladovala vse do preloma stoletja, na slovenskem trgu pa bila nadpovprečno uspešna do leta 2008, je bila postopoma docela zamenjana z agresivnejšimi, a za finančne družbe bolj donosnimi strategijami.
Večina svetovnih indeksov se danes nahaja na vrednostih izpred deset let ali več, pri čemer je potrebno poudariti, da so trgi v tem obdobju vsaj dvakrat zanihali za več deset odstotkov in tako tistim, ki so bili na začetku takšnega prehoda »ob pravem času na pravi strani«, na koncu pa so znali dobiček tudi pravočasno unovčiti, ponudili bogato nagrado za sprejetje nekoliko višjega tveganja. Dejstvo je, da se je tveganje izplačalo le nekaterim, vsem drugim je od odnosa tveganje – donosnost ostalo le tveganje. A prav ta močna nihanja tečajev in s tem povezana nujnost aktivnejšega spremljanja razmer na finančnih in vzporednih trgih so ustvarili (umetno?) potrebo po pomoči finančnih strokovnjakov.
Toda kje iskati pameten in verodostojen nasvet? Zaupanje v slovensko finančno industrijo je na zgodovinskem dnu. Mediji so polni zgodb in obljub o super donosih, ki jim dobička lačni vlagatelji vse prepogosto podležejo. Medije z zgodbami seveda zasipavajo »finančni strokovnjaki« in finančne družbe, ki želijo ustvariti mnenje, da so trgi na dnu ter da kaj drugega kot rast ni mogoče pričakovati. Finančno zlomljene finančne družbe si pač želijo povečati lastne prihodke. Strokovnjakov, ki bi za plačilo ali brez njega objektivno svetovali vlagateljem, pa roko na srce, skorajda ni.
Hkrati je mnogo vlagateljev še zmeraj pod vtisom izgub, ki so jih pridelali sami ali – oziroma večinoma – s pomočjo naložbenih »ekspertov«. Razumljivo, da so slabe izkušnje pustile svoj pečat ter da so mnogi, ki so svoje prihranke raje prepustili v upravljanje slovenskim bankam, družbam za upravljanje in borznim hišam, upravičeno izgubili zaupanje do teh finančnih ustanov.
Do oslabitve opredmetenih osnovnih sredstev lahko pride pri uporabi modela nabavne vrednosti, kot tudi pri uporabi modela prevrednotenja. Opredmeteno osnovno sredstvo se oslabi, ko njegova knjigovodska vrednost preseže nadomestljivo vrednost. V primeru uporabe modela prevrednotenja do slabitve običajno ne pride, ker je poštena vrednost zelo blizu nadomestljivi vrednosti ali pa je večja od nje. To pravilo seveda velja ob pogoju, da so stroški odtujitve zanemarljivi. Do odprave oslabitve pride, če so se spremenile ocene, uporabljene za ugotovitev nadomestljive vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva.
Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev je znižanje knjigovodske vrednosti na nadomestljivo vrednost. Skladno z določili SRS 1.33, je potrebno opredmeteno osnovno sredstvo oslabiti takoj, ko je njegova nadomestljiva vrednost manjša od knjigovodske vrednosti. Nadomestljiva vrednost je:
tista, ki je večja.
Poštena vrednost zmanjšana za stroške prodaje je znesek, ki ga je mogoče dobiti s prodajo sredstva ali denar ustvarjajoče enote v transakciji med dobro obveščenima in voljnima strankama, ki sta med seboj nepovezani in neodvisni, zmanjšan za stroške odtujitve.
Vrednost pri uporabi je sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, ki bodo izhajali iz sredstva ali denar ustvarjajoče enote.
Denar ustvarjajoča enota je najmanjša določljiva skupina sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke, v veliki meri neodvisne od denarnih pritokov iz drugih sredstev ali skupin sredstev.
Transparency International Slovenia in Zveza civilnodružbenih organizacij Slovenije za pravičnost, enakopravnost, solidarnost in trajnostni razvoj so pred obravnavo novele zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti na seji državnega zbora poslance pozvali, naj zakona ne sprejmejo.
V Transparency International Slovenia menijo, da so omenjeni zakon ter odlok in uredba o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti za leto 2012 netransparentni in ogrožajo javni interes. Po njihovem mnenju omogočajo neodgovorno porabo javnega denarja, netransparentno lobiranje in tveganje za korupcijo ter konflikt interesov.
Prenosi in odprodaja stvarnega premoženja države omogočajo odtujitev premoženja tudi v zasebne namene, so prepričani v organizaciji. Neurejenost evidenc premoženja in netransparentno upravljanje z njim na ravni države in lokalnih skupnosti pa po njihovem mnenju prinaša tveganja, ki v tem predlogu niso opredeljena in vsebinsko razdelana. Kazenske in civilne sankcije za kršitve odgovornih in za nadaljnje povezane posle niso predvidene. Še posebej za kazniva dejanja ravnanja s stvarnim premoženjem države, s čimer regulator po njihovih besedah opušča dolžno ravnanje.
Opozarjajo tudi na kršitve demokratičnosti postopka, saj zaveza iz koalicijske pogodbe, da se bo o sprejemanju in pripravi predpisov posvetovala s stroko in javnostjo ni izpolnjena. Transparency International Slovenia ob tem zahteva javnost, dostopnost in transparentnost vseh postopkov prenosa in prodaje premoženja države in priprave aktov na tem področju, kar je bilo doslej javnosti onemogočeno, so še zapisali v pismu poslancem.
V Zvezi civilnodružbenih organizacij Slovenije pa so poslance spomnili, da so že opozorili na netransparenten odlok o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za leto 2012 in pozvali k njegovemu umiku, a so ga poslanci sprejeli skorajda brez razprave.
Poslance med drugim sprašujejo, zakaj se po nujnem postopku sprejema zakon, "ki bi omogočil korupcijo oziroma nepregledno prisvajanje preostalega premoženja države in lokalnih skupnosti (privatizacijo šolstva, zdravstva, javnih služb, zemljišč ipd.)".
"Z ohlapnimi zakoni, ki jih je parlament sprejemal zadnjih dvajset let, poslanci in vlade omogočate nekaznovane kraje javnega premoženja, tajkunstvo, kršitve človekovih pravic, kraje prispevkov za pokojnine, plač zaposlenih ipd. Ljudstvu ste ukradli državo in našim otrokom prihodnost, pa odgovorne doslej še nihče ni postavil pred sodišče," med drugim pišejo v zvezi.
Prepričani so, da bi poslanci s sprejemom zakona omogočili prenos premoženja države, ki so ga ustvarjali vsi državljani, neodplačno na lokalne skupnosti, omogočili politično korupcijo in omogočili pod krinko javnega interesa razprodajo državnega premoženja tudi v korist zasebnih podjetij - vse brez jasnih kriterijev.
Poslance zato pozivajo, naj ravnajo odgovorno in zakon zavrnejo.
Da novela zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, taka kot je predlagana, ne ureja prenosa premoženja na transparenten način ampak prinaša vrsto korupcijskih tveganj, je v ponedeljek opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije. Komisija predlaga, da se pred sprejemanjem zakona opravi javna razprava in se pripravijo domišljene rešitve.
Državni zbor bo novelo zakona obravnaval po nujnem postopku. Z novelo želi vlada med drugim poenostaviti postopke brezplačnih prenosov nepremičnega premoženja med državo in občinami.
Vir: STA
Davčna in carinska uprava RS se bosta po vladnem cilju v Finančno upravo RS združili 1. julija 2013. Nov organ bo tudi v službi zmanjševanja sive ekonomije, sta povedala ministra Janez Šušteršič in Andrej Vizjak. Med ostalimi ukrepi s tega področja sta naštela objavo davčnih dolžnikov in krepitev učinkovitosti delovne inšpekcije.
Finančni minister Šušteršič je v okviru poslanskih vprašanj v zvezi z združitvijo davčne in carinske uprave dejal, so si za ciljni datum združitve postavili 1. julij 2013. Datum so vezali tudi na vstop Hrvaške v EU.
Po Šušteršičevih besedah v okviru posebne delovne skupine zdaj pripravljajo analizo stanja oz. funkcionalno strukturo bodočega združenega organa, ki se bo imenoval Finančna uprava RS. V nadaljevanju bodo določili tudi strukturo delovnih mest, število zaposlenih in potrebne kvalifikacije zaposlenih.
Kadrovska zasedba bo odvisna tudi od zmanjšanja nalog, do katerega bo prišlo po vstopu Hrvaške v EU. Poleg tega naj bi bile med organoma določene sinergije. Število zaposlenih v združenem organu naj bi bilo zato manjše, kot je danes v obeh organih. Določenim zaposlenim bi se lahko delo našlo v drugih inšpekcijskih službah, upoštevati pa bo treba tudi smernice o zniževanju stroškov dela v javnem sektorju, je dejal minister.
Med skupnimi akcijami obeh organov je izpostavil akcije na področju preganjanja dela na črno in sive ekonomije. Vzpostavljena naj bi bila skupna mobilna enota za okrepitev preganjanja najhujših davčnih utaj oz. dela na črno na terenu.
Predlog zakona o združitvi obeh uradov naj bi bil sicer pripravljen do konca leta.
Da bodo cariniki dobili pooblastila za preganjanje zaposlovanja in dela na črno, je v odgovoru na poslansko vprašanje o ukrepih na tem področju poudaril tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Vizjak. Kot je pojasnil, so priprave novele zakona o zaposlovanju in delu na črno že v teku. Glede na to, da bo po vstopu Hrvaške v EU carinikov preveč, se bodo lahko nekateri angažirali prav v preganjanju zaposlovanja in dela na črno, je dodal.
Med konkretnimi ukrepi zoper zaposlovanje in delo na črno je spomnil še na predlog reforme trga dela, s katerim želijo okrepiti učinkovitost delovne inšpekcije. Njihov namen je skrajšati čas, v katerem mora biti zaposleni prijavljen v socialna zavarovanja. Prijavljen naj bi bil najpozneje prvi dan zaposlitve.
Šušteršič pa je v zvezi z ukrepanjem zoper sivo ekonomijo izpostavil predvidene spremembe iz predloga zakona o davčnem postopku, ki bodo omogočile objavo večjih davčnih dolžnikov. S tem naj bi spodbudili redno poravnavanje davčnih obveznosti. Izpostavil je tudi institut zavarovanja davčnega dolga.
Dotaknil se je še reševanja vprašanja plačilne nediscipline, ki jo želijo zmanjšati s pavšalno obdavčitvijo malih in samostojnih podjetnikov. Spremembe naj bi prinesle administrativne poenostavitve, s tem pa enostavnejše in bolj predvidljivo izpolnjevanje davčnih obveznosti.
S plačilno nedisciplino se je vlada spopadla tudi zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih, ki je uvedel instrument izvršnice, je spomnil. Zakon je DZ sprejel poleti.
Vir: STA
V mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
EKO-LEX, od 19.9.2012 - 25.9.2012 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 6 novosti | 1 novost | 1 novost | 5 novosti |
V tem obdobju posebej izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 19.9.2012 - 25.9.2012 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 4 novosti | 11 novosti | 6 novosti | 13 novosti | 16 novosti | |
2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 1 novost | |||||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | |||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 6 novosti | 4 novosti | 4 novosti | 8 novosti | ||
5. JAVNE FINANCE | 2 novosti | 13 novosti | 3 novosti | 9 novosti | 10 novosti | ||
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 1 novost | 33 novosti | 3 novosti | 26 novosti | |||
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 5 novosti | 1 novost | 17 novosti | 5 novosti | ||
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 1 novost | 10 novosti | ||||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 1 novost | |||||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 4 novosti | 9 novosti | 9 novosti | ||||
11. OBČINE | 32 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .