V torek, 26. novembra 2019, se je v Grand hotelu Union v Ljubljani pod naslovom »Si znate oceniti svoje okoljsko tveganje?« odvijala zaključna konferenca projekta EcoLex Life, projekta, ki je v zadnjih dveh letih slovenska podjetja, nevladne organizacije in državne organe, ki delujejo na področju varstva okolja, obogatil z znanjem o sistemu okoljske odgovornosti.

Minister za okolje in prostor, Simon Zajc, ki je bil slavnostni govornik mednarodne konference je izpostavil, da želi Ministrstvo za okolje in prostor v novem zakonu o varstvu okolja pri stečajnih postopkih na prvo mesto pri delitvi stečajne mase postaviti okolje. »Najprej se pokrije škoda, povzročena okolju, vsi ostali upniki bodo sledili.« Dodal je tudi: »Kar zadeva okoljsko odgovornost in okoljsko zakonodajo na splošno, je razkorak med dobro zapisanimi zakoni in izvajanjem ter nadzorom kar širok.«

Glavni razlog za snovanje omenjenega projekta, katerega glavna nosilka je družba Tax-Fin-Lex, podpiralo in sofinanciralo pa ga je tudi Ministrstvo za okolje in prostor RS, je bilo namreč prav spoznanje, da kar dve tretjini malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji ne pozna zakonskih določb, ki urejajo odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode, ter težave pri implementaciji Direktive 2004/35/ES o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (Direktiva o okoljski odgovornosti).

Kot glavni cilj smo si tako v okviru projekta EcoLex Life zastavili dvig ozaveščenosti glede pravil sistema okoljske odgovornosti ter učinkovitejše prepoznavanje in obvladovanje okoljskih tveganj znotraj slovenskih podjetij.

Poleg delavnic in webinarjev smo razvili tudi edinstven portal, kjer lahko na enem mestu najdete vse ključne informacije o okoljski zakonodaji in drugih novostih s področja varstva okolja. Na portalu EcoLex lahko brezplačno ugotovite, kaj vse potrebujete, da bo vaše poslovanje skladno z okoljsko zakonodajo, poleg tega pa lahko zelo enostavno prepoznate vaša okoljska tveganja in prejmete priporočila ter nasvete, kako jih učinkovito obvladovati. Brezplačno so na voljo štiri orodja:

1. EcoClipping

Enostavno sledenje zakonodajnim in drugim novostim s področja varstva okolja, ki jih v obliki elektronskega sporočila vsak teden prejmete v svoj elektronski nabiralnik. Vsak uporabnik si lahko personalizira področja spremljanja in tako prejema samo relevantne informacije.

2. Zbirka predpisov - Zakonodaja

Najobsežnejša podatkovna zbirka okoljskih predpisov. Poleg ažuriranih čistopisov so vam v zvezi s posameznim predpisom na voljo tudi dodatne informacije in sodna praksa.

3. Okoljski vodič

Pomoč pri prepoznavanju, razumevanju in zadovoljevanju ključnih zahtev okoljske zakonodaje. Končni rezultat je poročilo s poglobljenim pregledom okoljske zakonodaje, ki vas zavezuje, in trenutnim stanjem izpolnjevanja teh zahtev znotraj vašega podjetja.

4. Orodje za oceno okoljskih tveganj

Aplikacija, s pomočjo katere lahko v 15 minutah prepoznate vaša tveganja za povzročitev okoljske škode. Končni rezultat je podrobnejše poročilo s pojasnili in priporočili za učinkovitejše obvladovanje vaših tveganj.

Da je izvrševanje sistema okoljske odgovornosti s strani državnih organov še vedno nezadostno, smo ugotovili tudi sami. Zato smo na mednarodno konferenco povabili tuje strokovnjake, ki so nam predstavili dobre prakse držav članic EU ter predstavnike pristojnih državnih organov, ki so nam osvetlili njihova prizadevanja na področju izboljševanja sistema okoljske odgovornosti.

Duncan Mitchell, vodja okoljske odgovornosti pri britanski vladni organizaciji za okolje, prehrano in podeželje (Defra), nam je predstavil britanski model sodelovanja med različnimi organi v primerih okoljskih nesreč. Slišali smo, da je za obravnavo primerov okoljske škode za razliko od slovenske ureditve, kjer je pristojnost podeljena le Agenciji RS za okolje, v Veliki Britaniji pristojnih več različnih organov, ki pa med sabo zaradi izoblikovanih smernic in priporočil odlično sodelujejo.

Na konferenci se nam je pridružila tudi Valerie Fogelman, svetovalka v podjetju Stevens & Bolton LLP in profesorica prava na univerzi Cardiff University School of Law and Politics, ki za Evropsko komisijo pripravlja poročilo o različnih finančnih jamstvih, ki jih države članice uporabljajo za kritje stroškov sanacijskih ukrepov v okviru okoljske odgovornosti. Spoznali smo, da so nekatere države članice oblikovale posebni zavarovalni pool (Francija, Italija, Španija), bistveno bolj pa je razširjena uporaba posebnega zavarovalnega produkta za zavarovanje okoljske odgovornosti (Avstrija, Nemčija, Belgija, Francija, Irska, Španija in Velika Britanija itd.). Med državami, ki zaostajajo v razvoju takšnih finančnih jamstev je poleg Cipra, Estonije, Grčije in Litve še vedno tudi Slovenija.

Mag. Miha Skubic z Agencije RS za okolje je poudaril, da je sistem okoljske odgovornosti v prvi vrsti kurativni ukrep, ki pa bi lahko deloval tudi preventivno, če bi bili izpolnjeni naslednji pogoji: 1. ozaveščenost vseh deležnikov, 2. jasna razmejitev pristojnosti in sodelovanje pristojnih institucij, 3. nedvoumnost pravne podlage, 4. primerna notranja organiziranost in usposobljenost pristojnega organa, 5. možnost zavarovanja odgovornosti, 6. nekaj odmevnih primerov in javna objava vseh stroškov. Vse navedeno je seveda potrebno še doseči, zato smo vse te pomanjkljivosti naslovili tudi v okviru projekta EcoLex Life in Ministrstvu za okolje in prostor poslali obsežno »Belo knjigo« s konkretnimi predlogi izboljšav.

Da se tudi ministrstvo zaveda, da je potrebno sistem okoljske odgovornosti dopolniti in prilagoditi, je poleg ministra Simona Zajca potrdila tudi mag. Tanja Pucelj Vidović, sekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor. V letu 2020 lahko tako pričakujemo novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ki bo odpravil tudi nekaj pomanjkljivosti normativne ureditve okoljske odgovornosti. Gre predvsem za izboljšanje nekaterih dikcij, postopka sanacije starih bremen in ureditev poplačila stroškov sanacijskih ukrepov v primeru stečaja odgovornega onesnaževalca.

Med govorci mednarodne konference pa seveda niso manjkali niti člani ekipe projekta EcoLex Life. Lea Tomažič, vsebinski vodja projekta, je udeležencem pojasnila vsebino in zahteve sistema okoljske odgovornosti ter vse možne posledice, ki lahko nastanejo v povezavi z okoljsko škodo. Poudarila je razlike med odškodninsko, okoljsko, prekrškovno in kazensko odgovornostjo ter predstavila orodja, ki so lahko podjetjem v pomoč pri prepoznavanju in obvladovanju okoljskih tveganj, kot so na primer certifikat ISO 14001, shema EMAS, EcoLex Orodje za oceno okojskih tveganj in EcoLex Okoljski vodič. Prednosti in uporabo Orodja za oceno okoljskih tveganj in Okoljskega vodiča, ki sta bila razvita v okviru projekta EcoLex Life, je udeležencem podrobneje predstavila Margita Žaberl, ki je s svojim znanjem prispevala tudi ključno vsebino pri razvoju obeh navedenih orodij.

Konferenco smo zaključili s pregledom vseh dosežkov projekta EcoLex Life. Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex d.o.o. in vodja projekta EcoLex Life, nam je razkrila številke, ki jasno kažejo na to, da smo dosegli naš cilj ter da so kakovost in uporabnost naših storitev in orodij prepoznala tudi podjetja. Pohvalimo se lahko s 50 delavnicami in webinarji, 1.500 registriranimi uporabniki portala EcoLex, več kot 40 poslanimi predlogi izboljšav sistema okoljske odgovornosti ter z udeležbo na najrazličnejših dogodkih doma in v tujini.

Za zaključek akcije »Slovenska podjetja, posadimo 300 dreves!«, ki smo jo vezali na uporabo Eco-Lex Orodja za oceno okoljskih tveganj, smo na konferenci podelili tudi donacijo Slovenskim državnim gozdovom za zasaditev 300 drevesnih sadik za njihov projekt »Pomladimo gozdove 2020«.

Za družbo Tax-Fin-Lex pa je bilo delo na projektu še dodatna vzpodbuda, da smo uredili tudi svoje lastno poslovanje in ga prilagodili svetovnim okoljskim standardom. V zadnji polovici leta smo se odločili, da vse notranje procese dela prilagodimo tako, da pridobimo standard ISO 14001. To nam je tudi uspelo.

Igor Likar, direktor SIQ, strokovne in neodvisne institucije, ki nudi rešitve s področja preskušanja in certificiranja proizvodov, ocenjevanja sistemov vodenja, meroslovja in izobraževanja je na prireditvi slovesno izročil pridobljeni certifikat in dejal, da pregovor »Kovačeva kobila je vedno bosa« za družbo Tax-Fin-Lex d.o.o. ne velja, saj tudi sama izpolnjuje vse zahteve standarda ISO 14001. Prejeti certifikat izkazuje, da se tudi sami trudimo zmanjševati vplive na okolje ter da smo vzpostavili učinkovit sistem za prepoznavanje teh in njihovo neprestano zmanjševanje.

Več fotografij z dogodka si lahko ogledate na FB strani Ecolex Life!

Pripravila: Lea Tomažič
Foto: Jernej Lasič

piše: Tanja Kaltnekar, vir: revija Denar št. 502/2019

Zakon o davčnem postopku je deležen majhnih, a pomembnih sprememb, zato bodite pozorni na roke.

Spremembe in dopolnitve Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki so bile sprejete in objavljene v Uradnem listu številka 66/2019, niso preveč obsežne, vseeno pa jih ne gre prezreti, saj zadevajo številne davčne zavezance, v prvi vrsti vse tiste, kjer že obstajajo naknadna vplačila kapitala družbenikov, ter vse, ki bodo želeli deleže ali delnice prodati na način, da bo družba pridobila lastni poslovni delež. Dodana so tudi pravila, vezana na izstopno obdavčitev, in nekaj ostalih pravil, ki so posledica predvsem spremenjenih določb Zakona o dohodnini.

Od prvotnega predloga sprememb in dopolnitev ZDavP-2, objavljenega na začetku tega poletja, se končna vsebina sprejetih in objavljenih sprememb precej razlikuje, zato v nadaljevanju na kratko povzemam bistvene spremembe in dopolnitve, ki jih je treba poznati od 1. januarja 2020 dalje.

Zastavna pravica na premičninah, ladjah in zrakoplovih

Na podlagi začasnega sklepa za zavarovanje, s katerim se zavezancu omeji ali prepove razpolaganje s premičninami, bo davčni organ lahko to sam vpisal v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin ali podal zahtevo za vpis v slovenski ladijski register ali register zrakoplovov RS.

Davčni organ ravno tako lahko sam izbriše prepoved iz registra neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin ali na zahtevo zavezanca, enako velja za zaznambo v ladijskem registru ali registru zrakoplovov.

Vračilo preplačila v mednarodnih zadevah

Če dohodek z virom v Sloveniji doseže subjekt ali dogovor, ki se obravnava kot v celoti ali delno davčno transparenten po davčni zakonodaji druge države pogodbenice mednarodne pogodbe, plačnik davka obračuna davek po stopnjah, določenih z zakonom o obdavčenju ali ZDavP-2. Če je bil zaradi tega plačan višji davek, kot bi ta bil ob upoštevanju mednarodne pogodbe, lahko prejemnik dohodka uveljavlja vračilo po postopku davčnega odtegljaja.

Izključitev premij iz obdavčitve z dohodnino

Zavezanci, katerih vplačila premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje niso bila v celoti izključena iz obdavčitve z dohodnino, lahko z ugovorom na informativni izračun dohodnine oziroma v napovedi za odmero dohodnine uveljavljajo drugačno določitev višine tega dohodka za odmero dohodnine. Nerezidenti lahko drugačno določitev višine teh dohodkov uveljavljajo pri davčnemu organu najkasneje do 31. januarja tekočega leta za izplačila prejeta v preteklem letu.

Obdavčitev dohodkov iz obresti, ki so posledica odstopa ali poplačila terjatve, in iz naslova naknadnih vplačil družbenika, ki jih ni vplačal, pripadajo pa mu zaradi pridobitve deleža

Določba je posledica sodbe VS X Ips 23/2018. Določeno je, da je ob izplačilu dohodka, ki ga davčni zavezanec ni vplačal, ker ga je pridobil s pridobitvijo deleža, treba vložiti napoved, na podlagi katere davčni organ izda odločbo o odmeri davka.

Lastni delež obdavčen kot dividenda

Kadar bo družbenik – fizična oseba prodal delež ali delnice družbi, ki bo tako pridobila lastni delež oziroma lastne delnice, bo njegov prejemek obdavčen kot dividenda, pri čemer bo davčno osnovo lahko zmanjšal za nabavno vrednost odsvojenih delnic ali deležev, kot to na novo ureja Zakon o dohodnini. Davčni zavezanec zmanjšanje uveljavlja s pisnim obvestilom plačniku davka, v katerem bo moral navesti številne predpisane podatke. Če pisnega obvestila plačnik davka ne bo prejel ali ga ne bo upošteval pri izplačilu, lahko davčni zavezanec zmanjšanje uveljavlja v treh mesecih od izplačila s pisnim zahtevkom pri davčnemu organu, v katerem navede vse potrebne podatke. Če se ugotovi, da so bili v pisnem obvestilu podatki napačni ali nepopolni in plačnik davka ni odtegnil pravilno ali ga sploh ni odtegnil, dodatni davčni odtegljaj s pripadajočimi dajatvami bremeni davčnega zavezanca.

Kadar plačnik davka ne obstaja, mora zavezanec sam vložiti napoved in po tej napovedi uveljavljati zmanjšanje izplačane vrednosti za prodane delnice oziroma delež.

Poročanje Fursu o naknadnih vplačilih

Gospodarske družbe morajo davčnemu organu do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto posredovati podatke o naknadnih vplačilih družbenikov fizičnih oseb, podatke o kapitalskih deležih družbenikov ter podatke o pravnem nasledniku deleža ter zavezanca za dajanje podatkov. Prvič se podatke posreduje do 31. 1. 2021 za leto 2020, in sicer: osebno ime, datum rojstva, davčno številko, podatke o naknadnih vplačilih (datum in znesek vplačila in datum ter znesek vračila), podatke o kapitalskih deležih (datum in znesek pripisa oz. znižanja).

Do 31. 1. 2021 so družbe dolžne javiti tudi podatke o stanju naknadnih vplačil in pripisov kapitalskim deležem na dan 1. 1. 2020.

Odlog plačila davka pri izstopni obdavčitvi

Slednje pride v poštev, če pride do obdavčitve ekonomske vrednosti morebitnega kapitalskega dobička, če subjekt zapusti Slovenijo, kar podrobno urejajo nove določbe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Znesek davka se lahko (ob predhodno izpolnjenih pogojih) plača v največ petih letnih obrokih. Prvi obrok zapade v plačilo v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna. Za obroke se obračunavajo zamudne obresti v skladu s 104. členom ZDavP-2. Davčni organ lahko zahteva zavarovanje. V predpisanih primerih lahko obroki nemudoma zapadejo v plačilo.

Zaključek

Večina določb se bo pričela uporabljati s 1. 1. 2020, zgolj določbe, vezane na neposreden vpis prepovedi razpolaganja ali uporabe premičnin v posamezne registre premičnin s strani davčnega organa, se pričnejo uporabljati 1. 7. 2020.

Po podatkih ACEF (Svetovno Združenje preizkušenih preiskovalcev prevar) je v Sloveniji letno za 238 milijonov evrov gospodarskega kriminala, po besedah Tatjane Bobnar, generalne direktorice policije, na 3. konferenci poslovne forenzike, pa je ta znesek mnogo višji: 483 milijonov, pri čemer je bilo po njenih besedah lani obravnavanih osem tisoč tovrstnih kaznivih dejanj. Po podatkih, ki jih je zbral Yuri Sidorovich, ima Slovenija 3,5 milijarde evrov stroška zaradi korupcije. To je 7,5 odstotka bruto družbenega proizvoda! V svetu znaša ta ocena okrog 4 odstotke svetovnega BDP ali 2,6 bilijona dolarjev. In še zadnja številka: v Sloveniji gre za korupcijo v zdravstvu 140 milijonov, na okrog 100 milijonov pa je ocenjena korupcija pri naložbah na državni ravni.

Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex, je s temi podatki začela okroglo mizo o prevarah v gospodarstvu in načinih, kako jih preprečiti, ki jo je naš portal organiziral v okviru mednarodnega tedna ozaveščanja o prevarah. Prevare v gospodarstvu so sistemska težava Slovenije, da bi jih preprečili, pa je nujno ozaveščanje in sprememba miselnosti, so menili udeleženci.

Na okrogli mizi so sodelovali dr. Yuri Sidorovich, vodja oddelka forenzike za jadransko regijo v družbi Deloitte, doc. dr. Branko Mayr z Visoke šole za računovodstvo in finance, Vesna Cukrov iz odvetniške družbe Cukrov, mag. Ivan Simič, nekdanji generalni direktor davčne uprave in davčni svetovalec, Tanja Frank Eler, okrožna državna tožilka ter mag. Domen Turšič, asistent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Mednarodni teden ozaveščanja o prevarah je potekal minuli teden v Ljubljani pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Dogodke je drugo leto zapored organizirala družba Deloitte Slovenija. V sklopu tedna ozaveščanja so organizirali okrogle mize, kot je bila tudi naša, panele in druge dogodke, na katerih je bilo govora o različnih dejavnostih za spodbujanje usposabljanja in izobraževanja za boj proti prevaram.

Na osrednjem dogodku smo med drugim slišali, da je Slovenija glede korupcije neuspešna še na enem področju, to je zaseganje nezakonitega denarja. "Eno je namreč kaznivo dejanje odkriti, drugo pa denar, pridobljen s tem dejanjem, zaseči in z njim upravljati. Statistika je tu porazna. Skoraj 99 odstotkov denarja, ki ga storilci pridobijo na nezakonit način, ostane v njihovih rokah," je opozorila predsednica slovenske podružnice Združenja preizkušenih preiskovalcev prevar (ACFE) in članica svetovalnega odbora krovne organizacije Sandra Damijan.

Yuri Sidorovich je na naši okrogli mizi uvodoma ocenil, da imamo v Sloveniji velik problem s prevarami in gospodarskim kriminalom. "Če bi bilo tega manj, bi lahko podvojili vlaganja v slovensko zdravstvo brez dodatnih prilivov ali davkov," je dejal. Razočaran je, ker je ta tema za širšo javnost še vedno dolgočasna, saj ljudje ne verjamejo, da je mogoče karkoli spremeniti.

Ivan Simič je ob tem dodal, da mnogi "ne vidijo korupcije, ker v njej tudi sodelujejo". "Vsake toliko časa koga obsodijo, vsi ostali pa goljufajo dalje," je menil Simič, ki je prepričan, da bi na tem področju več morala storiti država.

Ta ima veliko problemov predvsem na področju javnih naročil, saj gre po besedah odvetnice Vesna Cukrov, tudi nekdanje predsednice državne revizijske komisije, za sistemski problem. Praviloma se mediji in javnost ukvarjajo le s tem, kdo je bil na razpisu najcenejši, težave pa imamo že mnogo prej, pri pripravi razpisov. "Vrniti se moramo nekaj korakov nazaj in se ne ukvarjati le s tem, kdo dobi posel. Slovenija je edina članica EU, ki vsako leto spreminja zakonodajo s področja javnega naročanja," je dejala.

Sidorovich se je strinjal, da v Sloveniji nikogar ne zanima vsebina javnih razpisov, čeprav meni, da se kar polovica vseh prevar zgodi prav pri takšnih razpisih. "V kakšni drugi državi bi bil človek do konca življenja v zaporu, pri nas pa rečemo le, da forenziki niso ničesar našli," je orisal.

Nekoliko drugače je vlogo revizorjev opisal Branko Mayr. Vse forenzične preiskave, ki se izvajajo z namenom preprečevanja in izboljšanja notranjih kontrol, se osredotočajo na iskanje in odpravljanje pomanjkljivosti. Poročanje forenzikov mora biti po njegovem mnenju previdno, saj ti ne smejo prevzemati vloge sodstva. "Utemeljiti moramo dejansko stanje in sum, da je nekaj storjeno, ne pa razsojati," je izpostavil.

"Mi smo tisti forenziki, ki pridemo na kraj pogorišča in skušamo ugotoviti, kaj se je zgodilo," je svoje delo opisala okrožna državna tožilka Tanja Frank Eler. "Včasih se nam pri kakšnem javnem naročilu postavi vprašanje, zakaj je bilo tako oblikovano, komu je bilo namenjeno. Nimamo pa dovolj dokazov, da bi se lahko lotili preiskovanje tega," je dejala.

Simič je ocenil, da zadeve na sodiščih "pogosto padejo", ker tožilci in sodniki niso dovolj usposobljeni s področja računovodstva. Meni, da pogosto tudi ni "želje po tem, da bi se zadeve zares preiskale". Tožilka Frank Elerjeva se z njim ni strinjala. "Namen kazenskega postopka je varstvo pravic obtoženega. Hitrost in učinkovitost pač nista prioriteta. Biti moramo gotovi in če nek revizor namiguje, da se je nekaj zgodilo, mi tega standarda ne moremo uporabiti," je pojasnila.

Sodniki in tožilci so usposobljeni, njihova težava pa je prenormiranost, je o tem dejala odvetnica Cukrova. O vsaki stvari sprejmemo toliko dokumentov, da tožilstvo in sodišče ne moreta zares ugotoviti, ali gre za dejansko kaznivo dejanje ali ne.

Pripravil: Toni Perić, delno povzeto po STA
Foto: Katja Ribič

piše: Katarina Sitar Šuštar, vir: revija SIR*IUS, št. 4/2019

Rezultati kvalitativne raziskave, ki sem jo opravila ob koncu leta 2018 ter v začetku leta 2019, kažejo, da so ključni deležniki v Sloveniji občutili spremembe Uredbe. Izsledki raziskave kažejo, da je uvedba Uredbe načeloma izboljšala neodvisnost revizijskih družb pri izvajanju obveznih revizij in zmanjšala obseg (dovoljenih) nerevizijskih storitev za revidirane stranke ter da je bila časovna omejitev sodelovanja z revizorjem v splošnem dobro sprejeta. Intervjuvanci kot eno najbolj pozitivnih sprememb revizijske regulative izpostavljajo poročilo revizijski komisiji. Glede sprememb v revizorjevem poročilu izpostavljajo tveganje, da si bodo uporabniki zaradi slabe obveščenosti in slabega splošnega znanja o revizorjevem poročanju le-to napačno razlagali, ter tveganje, da bodo revizorji ključne revizijske zadeve v svojih poročilih iz leta v leto le prepisovali. Sogovorniki si želijo več dialoga med ključnimi deležniki (regulatorji, revizijsko komisijo, revizijsko družbo). Predstavniki širše javnosti kakovost izvedenih revizij presojajo skozi popolnost razkritij v revidiranih letnih poročilih. Izsledki raziskave kažejo, da obstaja vrsta perečih vprašanj na širšem področju korporativnega upravljanja, na primer vprašanje kakovosti ter vzpostavitve nadzora in sankcioniranja organov korporativnega upravljanja.

1. UVOD

Po izbruhu finančne krize v letu 2008 se je med drugim pokazala potreba po prenovi in zaostritvi nadzora nad izvedbo revizij subjektov javnega interesa. Evropska komisija je leta 2010 objavila Zeleno knjigo (Evropska komisija, 2010), ki je predstavljala osnovo za razpravo in kasneje poenotenje pogledov o potrebnih spremembah na področju revizije, da bi ji povrnili zaupanje, okrepili njeno funkcijo in tako prispevali k večji finančni stabilnosti, saj je "solidna revizija ključna za obnovitev zaupanja v trg, obenem pa prispeva k zaščiti vlagateljev in znižuje stroške kapitala za podjetja" (Evropska komisija, 2010, str. 4). Na osnovi večletnega usklajevanja interesov sta bili v letu 2014 sprejeti Direktiva 2014/56/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2006/43/ES o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze (v nadaljevanju Direktiva) ter Uredba (EU) št. 537/2014 evropskega parlamenta in sveta z dne 16. 4. 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega interesa in razveljavitvi Sklepa Komisije 2005/909/ES št. 537/2014 (v nadaljevanju Uredba). Spremembe so se pripravljale dlje časa, na revizijski trg bi lahko posegle še radikalneje, kot so (npr. ideje o ločitvi globalnih revizijsko-svetovalnih podjetij na revizijska in svetovalna podjetja). Ob vedno novih odkritih aferah (Busby, 2018; Davies, 2018; Farrell, 2018; Kizil & Kasbasi, 2018; Monaghan, 2018), v katere so vključena največja revizijska svetovalna podjetja, je naloga povrnitve zaupanja za njen obstoj in nadaljnji razvoj ob spreminjajočih se okoliščinah delovanja družb (umetna inteligenca, uporaba tehnologije veriženja blokov, masovna obdelava podatkov) še kako pomembna.

Direktiva je bila v slovenski pravni red delno vključena s spremembami Zakona o gospodarskih družbah, Zakona o bančništvu in Zakona o zavarovalništvu, dokončno pa decembra 2018 s sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (ZRev-2A), Ur. l. RS, št.84/2018. Uredba se v slovenskem pravnem redu uporablja neposredno. Do uveljavitve ZRev-2A se je v Sloveniji poleg Uredbe uporabljal Zakon o revidiranju (ZRev-2), Ur. l. RS, št. 65/2008, 63/2013.

V članku se osredotočam na vplive sprememb Uredbe na ključne deležnike v Sloveniji v obdobju od uvedbe Uredbe do konca leta 2018. Kvalitativno raziskavo o vplivih sprememb nove revizijske regulative sem z izvedbo in analizo intervjujev opravila pred spremembami Zakona o revidiranju, ki so poleg drugih sprememb uvedle nacionalne subjekte javnega interesa.

2. TEORETIČNA IZHODIŠČA

Evropska komisija (2017) je prvo skupno poročilo o spremljanju razvoja na trgu EU za zagotavljanje storitev obveznih revizij subjektom javnega interesa objavila septembra 2017. Omenjeno poročilo temelji na podatkih, ki so jih Komisiji posredovali nacionalni pristojni organi in Evropska mreža za konkurenco. Kot je navedeno v poročilu (Evropska komisija, 2017, str. 2), se podatki večinoma nanašajo na leto 2015 in so bili zbrani leta 2016. Pri pripravi poročila se je Evropska komisija srečevala z vrsto težav, saj podatki, ki so jih posredovali nacionalni pristojni organi, niso bili zajeti z enotno metodologijo, kazalnike so posamezni nacionalni pristojni organi interpretirali različno, pri določenih državah članicah podatki niso bili na voljo, zbrani podatki se nanašajo na različna obdobja, saj so poslovna leta revizijskih podjetij različna. Navedene omejitve analize, ki jo je pripravila Evropska komisija , lahko pomembno vplivajo na oblikovanje sklepov o učinkih Uredbe v evropski prostor. Zaradi navedenih omejitev bo verjetno tudi v daljšem časovnem obdobju oteženo ugotavljanje, kakšne učinke je Uredba povzročila na evropskem trgu revizijskih storitev. Poročilo (Evropska komisija, 2017) v sklepni fazi ugotavlja, da je trg revizij v posameznih državah članicah EU-ja zelo raznolik tako z vidika velikosti kot strukture.

Namen raziskave je na osnovi polstrukturiranih intervjujev ključnih deležnikov in z njihovo kvalitativno analizo z uporabo utemeljitvene analize (angl.Grounded Theory) odgovoriti na temeljno vprašanje raziskave: Ali oziroma v kakšni meri so najpomembnejše spremembe, ki jih je uveljavila Uredba, vplivale na ključne deležnike (revizijske komisije, izvajalci storitev revidiranja, regulatorji, vlagatelji) v Sloveniji?

Temeljna hipoteza raziskave je, da so vsi ključni deležniki občutili spremembe Uredbe. Zavedam se, da je časovni odmik od uvedbe Uredbe še prekratek, da bi lahko celovito presojali njene učinke na ključne deležnike. Poleg tega se zavedam tudi, da so se revizijsko-svetovalne družbe na spremembe revizijske regulative pripravljale že v obdobju od objave Zelene knjige do uveljavitve revizijske regulative in so svoje dejavnosti že predhodno začele usklajevati s prihajajočimi zahtevami. Kljub temu želim z raziskovanjem odgovoriti na vprašanje, ali so uvedene spremembe po mnenju ključnih deležnikov pravi korak v smer povrnitve zaupanja v revizijsko stroko.

3. METODOLOGIJA

Raziskava temelji na kvalitativni analizi. Kvalitativne raziskovalne metode omogočajo pridobitev podrobnih informacij o manjšem številu ljudi, kar povečuje globino razumevanja proučevanih pojavov, hkrati pa zmanjša možnost posploševanja (Patton, 2002). Ocenjujem, da je za raziskavo bolj smiselna uporaba kvalitativne analize, ki omogoča poglobljen vpogled v dojemanje vplivov uvedbe Uredbe na ključne deležnike v Sloveniji, kot uporaba kvantitativne analize, ki bi zahtevala analizo statistično pomembnega števila izjav o manjšem številu ozko zastavljenih vprašanj.

4. EMPIRIČNI DEL

Ne glede na kratek časovni odmik od uvedbe Uredbe me zanimajo pogledi ključnih deležnikov na uvedene spremembe in njihove učinke. Da bi lažje odgovorila na temeljno raziskovalno vprašanje, sem oblikovala raziskovalna podvprašanja, ki temeljijo na področjih ključnih sprememb, ki jih je uvedla Uredba in se nanašajo na: (1) zahteve po obvezni menjavi zakonitih revizorjev in revizijskih družb; (2) omejitve nerevizijskih storitev, ki jih lahko izvajajo revizorji računovodskih izkazov; (3) večjo odgovornost revizijskih komisij pri izbiri revizijskih družb in pri ocenjevanju nevarnosti za neodvisnost revizorjev računovodskih izkazov; (4) revizorjevo poročanje; (5) kakovost revizijskih storitev in zaupanje uporabnikov v revizijo.

4.1. Oblikovanje vprašalnika

Vprašalnik sem oblikovala na osnovi ključnih novosti iz zahtev Uredbe. Raziskovalna podvprašanja, ki v vprašalniku predstavljajo sklope vprašanj, sem dopolnila s podvprašanji in pri vsakem podvprašanju dodala kratek opis spremenjenih zahtev Uredbe. To naj bi intervjuvance spomnilo na ključne zahteve in omogočilo, da vprašanja umestijo v kontekst konkretnih spremenjenih zahtev Uredbe na posameznih področjih. Posamezna vprašanja vprašalnika sem prilagodila različnim ciljnim skupinam intervjuvancev.

Celoten članek je dostopen za naročnike!