Dragi bralci TFL Glasnika!
Za nami je zares bogata sezona številk TFL Glasnika, tednika družbe in portala Tax-Fin-Lex, ki jo z današnjo številko zaključujemo in se do 2. septembra 2014 od vas poslavljamo. Spomnili se bomo, koga vse smo gostili v intervjujih in kaj sicer naša ekipa še počne.
V temi tedna tudi današnjo, zadnjo številko TFL Glasnika pred počitnicami, namenjamo Zakonu o finančni upravi (ZFU). Obravnavali bomo institut finančne preiskave, ki predstavlja poenoten postopek doslej dveh vrst preiskav – davčne preiskave po zakonu, ki ureja davčni postopek in carinske preiskave, po zakonu, ki ureja carinski postopek. Finančna preiskava se izvede v primeru, da so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje s katerim so bili kršeni predpisi, povezani z obdavčenjem oziroma predpisi, ki so v pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije.
Želimo vam dolgo in vroče poletje, prijeten dopust, z željo, da nas v jeseni spet berete!
Za nami je zares bogata sezona številk TFL Glasnika, tednika družbe in portala Tax-Fin-Lex, ki jo z današnjo številko zaključujemo in se do 2. septembra 2014 od vas poslavljamo.
Koga vse smo gostili v intervjujih, kaj so prinesle Teme tedna, kaj redno tedensko poročanje o zakonodajnih novostih v Lex-Klipingu, pa okoljevarstvena zakonodaja v Eko-Lexu ter strokovni komentarji in pregled novosti na portalu Tax-Fin-Lex, si izvolite ogledati v arhivu vseh številk TFL Glasnika.
Ponosni smo na naše skrbno izbrane goste, ki so vsak teden prinesli svoj pogled, ravnanje in držo vsak na svojem področju. Izjemni podjetnik Dušan Olaj in uspešna tujka, managerka Maria Anselmi, pa socialna podjetnica Lenka Puh, so bili zanimivi gostje. Pravilno je prvi napovedal gospodarsko rast Branko Šušteršič, enostavno razložil možnosti prihrankov pri davkih Ivan Simič ter pogled s tujine predstavil Marian Wakounig, o bankah sta govorila Friedrich Thiessen in Jožko Peterlin. Gostili smo izjemno kreativne posameznike, ki jim Slovenija tega ni priznala, pa so zato v tujini najbolj uspešni: Robert Lešnik, Mitja Okorn in Andja Komšo. Gostili smo ugledne tujce, kot je Derek Arden, pa izjemnega župana Ruperta Goleta. In odšli po ravnovesje tudi v ezoteriko k Joey Yap-u in Nataši Godec, vmes pa predstavili, kako delujejo možgani, kar sta povedala Uroš Petrović in Simon Brezovar. Pogledali smo v delovanje medijev in gostili dolgoletnega urednika Zlatka Šetinca. Prava revolucija pa se je zgodila, ko smo gostili skrbno izbrane ugledne pravnike: Petra Čeferina, Bojana Dobovška, Dragana Petrovca, Jožeta Kozino, Andraža Terška, Marjana Pogačnika ter Saša Bovcona.
V septembru 2013 smo ponudili novo storitev CompanyCheck s katero lahko uporabniki spremljajo insolvenčne postopke (prisilna poravnava, stečaj) in stanje transakcijskih računov (blokada) za vsa podjetja po njihovem izboru. Uporabnik je dnevno obveščen o spremembah in ima na voljo celoten arhiv, kar je za kvalitetno in nemoteno poslovanje v teh negotovih časih skorajda nujno.
V maju 2014 smo slovenski javnosti ponudili dostop do dnevno osveženih podatkov o veljavni slovenski zakonodaji. Uporabnik lahko vsak dan dobi točne podatke o številu veljavnih zakonov, podzakonskih predpisov, dinamiko njihovih sprememb in vpogled v podatke vseh predpisov.
V novembru 2013 smo devetič zapored gostili Najuglednješega davčnega, finančnega in pravnega strokovnjaka po izboru uporabnikov portala Tax-Fin-Lex in tretje leto zapored so naziv prejeli: Ivan Simič, Jožko Peterlin in Miro Cerar.
V aprilu 2014 smo v okviru prireditve Odvetniška šola zbrali 220 podpisov odvetnikov, ki so s svojim podpisom omogočili, da je družba Tax-Fin-Lex darovala otroškemu letovišču Debeli Rtič, ki sodi pod Rdeči križ Slovenije, štiri pograde.
Vse leto pa smo skrbno polnili vsebine portala Tax-Fin-Lex, kar je tudi naše osnovno poslanstvo. Veljavna zakonodaja v obliki čistopisov, sodna praksa vseh sodišč s povezavami na zakonodajo, pa strokovni članki ter vrsta ostalih vsebin in storitev so nepogrešljiva vsakodnevna orodja za pravnike, davčnike, finančnike in vse podjetnike in strokovnjake. Veseli smo vašega odziva, sporočite nam kaj na portalu še pogrešate!
Ekipo, ki vse to pripravlja, sestavlja vrsta visoko usposobljenih strokovnjakov. Povprečje kaže na skoraj univerzitetno stopnjo izobrazbe, starost 37 let, zaposlenih polovica žensk, polovica moških, tretjina pravnikov, tretjina ekonomistov, tretjina IT-jevcev. Idealno, bi lahko zapisali.
A ni idealno le po statistističnih podatkih, idealno je tudi po duhu in motivaciji, ki nas žene naprej, po rezultatih ter po vzdušju, ki ga imamo, in po sodelovanju ter znamenitem sladkem kotičku, ki ga vsak dan skrbno polnimo, ko adrenalin malo popusti, da si naberemo moči.
Poleg duha skrbimo tudi za telo, skoraj celotna ekipa je zelo tekaško dejavna. V letu 2013 smo sestavili kar tri trojke na Teku poslovnih trojk na Bledu, letos, 2014 pa sta nas zastopali dve trojki. Pa tudi nočnega teka v Ljubljani smo se udeležili in pa seveda Ljubljanskega maratona.
Vse navedeno pa se potrjuje tudi v poslovnih rezultatih. Smo zanesljiv partner, naši poslovni rezultati izkazujejo rast v vseh glavnih ekonomskih kategorijah, uvrščeni smo med hitro rastoča podjetja. Imamo SME Excelent certifikat.
Naj vam zaželimo mirno poletje, odpočijte si, trenirajte možgane in telo, ne pozabite na duha, jeseni pa pričakujte spet vrsto novosti, ki jih pripravljamo!
Srečno!
Ekipa Tax-Fin-Lex
Zakon o finančni upravi (v nadaljevanju ZFU), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 25/2014 in velja od 12.4.2014, obravnava finančno preiskavo v 100. členu takole: »Finančna preiskava pomeni izvajanje dejanj, ukrepov in postopkov po tem zakonu in po zakonu, ki ureja davčni postopek, ko so dani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju ali drugi predpisi iz pristojnosti finančne uprave. Dejanja in ukrepi finančne preiskave se izvajajo zaradi preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja najtežjih kršitev predpisov o obdavčenju in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna finančna uprava. Finančna preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu in zakonu, ki ureja davčni postopek, za zagotovitev medsebojne pomoči organom EU, držav članic EU in tretjih držav. Najtežje kršitve predpisov o obdavčenju ali drugih predpisov iz pristojnosti finančne uprave so ravnanja ali dejanja davčnih zavezancev in drugih oseb ali institucij, s katerimi je lahko resno ogrožen finančni interes oziroma interes varstva in varnosti Republike Slovenije oziroma EU.«
V dosedanji praksi, ko Davčna uprava Republike Slovenije in Carinska uprava Republike Slovenije delujeta samostojno in ločeno, obstajata dva postopka preiskave:
Navedeni preiskavi vsebinsko nista čisto enaki, zato je bilo z vidika združitve Davčne uprave Republike Slovenije in Carinske uprave Republike Slovenije v enotno Finančno upravo Republike Slovenije smiselno, da se postopek poenoti v enotno, finančno preiskavo.
Finančna preiskava se začne z izdajo naloga za preiskavo, ki mora vsebovati okoliščine, iz katerih izhajajo razlogi za sum, kot tudi dejanja in ukrepe, ki morajo biti med finančno preiskavo izvedeni. Nalog za preiskavo vsebuje tudi okoliščine, ki jih mora finančna preiskava raziskati in krog subjektov, ki so predmet finančne preiskave. Finančno preiskavo opravi uradna oseba, ki je prejela nalog za preiskavo. Del nalog lahko uradna oseba, ki vodi finančno preiskavo, po potrebi prenese tudi na drugo uradno osebo.
V primeru suma o premalo obračunanih davkih in drugih obveznih dajatvah, oziroma suma o obstoju drugih nepravilnosti, za katere je pristojna Finančna uprava Republike Slovenije, se v finančni preiskavi izvede inšpekcijski nadzor. Inšpekcijski nadzor se začne, ko inšpektor opravi katero koli dejanje, povezano z inšpekcijskim nadzorom.
Po opravljenem inšpekcijskem nadzoru mora uradna osebe sestaviti zaključno preiskovalno poročilo. V obravnavanem poročilu mora opisati ugotovitve finančne preiskave.
Iz vsega napisanega sledi, da bodo finančne preiskave po novem vodene enotno, za vse sume nepravilnosti, ki jih pokriva Finančna uprava Republike Slovenije. To je vsekakor korak naprej, če bo to hkrati pomenilo, da bo stranka v postopku obravnavana le enkrat in bo v primeru, da se sum argumentirano ovrže lahko nemoteno poslovala oziroma živela naprej. Upamo tudi, da bodo preiskave opravljene učinkovito, v razumnem roku, ne tako kot sedaj, ko se lahko posamezni postopki vlečejo tudi več let. Na vsak način pa je prav, da se izogibanju plačevanja dajatev in nespoštovanju veljavne zakonodaje učinkovito stopi na prste.
Naj na koncu še enkrat spomnimo, da se bo novi ZFU začel uporabljati 1.8.2014, po združitvi obeh dosedanjih generalnih uradov – carinskega in davčnega. Regionalna organiziranost bo predvidoma ostala nespremenjena na ravni dosedanjih davčnih in carinskih uradov, no vsaj do konca leta 2014.
Še ena sezona TFL Glasnika je za nami. Upamo, da ste ga radi prebirali in vam je bil všeč. Vsekakor se vrnemo v jeseni z novimi, zanimivimi temami.
Delavci, napoteni v tujino, ali detaširani delavci so delavci, ki jih delodajalec napoti na delo v drugo državo najmanj za čas treh mesecev. To za seboj potegne posebnosti tako z vidika prispevkov kot z vidika izvajanja davčnih predpisov, pri čemer ne gre zanemariti tudi mednarodnih sporazumov o izogibanju dvojne obdavčitve. Da bi se izognili davčnemu tveganju, v nadaljevanju na kratko predstavljamo to tematiko.
Slovenska podjetja, ki svojo dejavnost opravljajo v drugih državah članicah, tja na delo napotujejo svoje delavce. Najpogosteje se to dogaja v podjetjih, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo. Taka podjetja imajo v tej drugi državi lahko ustanovljeno poslovno enoto, ni pa nujno. Obdobje, ko delavci delo opravljajo v tujini, je različno, vendar je običajno daljše od treh mesecev. V takem primeru je mogoče govoriti, da so delavci napoteni v tujino. V praksi so ti delavci, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s slovenskim delodajalcem, navadno tudi davčni rezidenti Slovenije, kar pomeni, da je potrebno paziti na pravilnost plačanih davkov tudi v Sloveniji. V nadaljevanju so na kratek način predstavljeni bistveni elementi, vezani na detaširane delavce, ki jih je potrebno presojati ločeno za vsak primer oziroma državo, v katero so delavci napoteni.
Delodajalec mora s takim delavcem skleniti ustrezno pogodbo o delovnem razmerju, v kateri mora biti med drugim navedeno, da bo delavec opravljal delo v tujini, koliko časa ga bo opravljal in še nekaj drugih določil, sicer pogodba ni ustrezna. Delavcem pripadajo vse pravice skladno z ZDR-1 in Uredbo Sveta o socialni varnosti. Delavci, napoteni na delo v tujino, so tako zaposleni pri slovenskem delodajalcu in s tem tudi zavarovani v Sloveniji. Pred samim odhodom v tujino mora delodajalec pri ZZZS pridobiti dovoljenje za odhod posameznega delavca v tujino (obrazec E 101), ki velja 12 mesecev in ga je mogoče podaljšati. Poskrbeti mora tudi za pridobitev obrazca E 106 ali E 111, na osnovi katerega delavci lahko koristijo zdravstvene storitve v tujini. Poleg tega je na zavodu potrebno spremeniti še zavarovalno podlago z 01 na 02, tako da se izvede odjava s podlage 01 in prijava na podlago 02. Šele ko so urejene te formalnosti, se delavci lahko odpravijo na delo v tujino.
Napoteni delavec, ki se pogosto imenuje detaširani delavec, mora poskrbeti tudi za davčni vidik svojih dohodkov. Plačo za delo v tuji državi mu izplačuje slovenski delodajalec, kar pomeni, da je vir dohodka v Sloveniji, zato je delodajalec dolžan od izplačane bruto plače obračunati in plačati akontacijo slovenske dohodnine ter prispevke.
Za prispevke pri detaširanih delavcih velja, da se ti lahko plačujejo od višine dohodka, ki bi ga tak delavec prejemal za enako delo v Sloveniji, čeprav dejansko prejema višji dohodek (ker dela v tujini). To je neka vrsta ugodnosti za delodajalca, ki zaposluje detaširane delavce. Akontacija dohodnine se plačuje od dejansko izplačanega dohodka. Pri davčnem vidiku je vsakokrat potrebno upoštevati še določila mednarodnih pogodb o izogibanju dvojne obdavčitve. Delodajalci morajo za številne napotene delavce v tujino dohodnino plačevati tudi v državi, kjer ti dejansko opravljajo svoje delo, in če sporazum o izogibanju dvojne obdavčitve omogoča uporabo metode za odpravo dvojne obdavčitve, se davek, plačan v tujini, nato v Sloveniji upošteva kot odbitna postavka pri izračunu slovenske akontacije ob izplačilu plače (t. i. metoda odbitka ob predložitvi ustreznih dokazil o davku, plačanem v tujini).
Za detaširanega delavca pri davčni obravnavi izplačanih stroškov prehrane in prevoza na delo in z dela veljajo enaka pravila kot za vse ostale zaposlene, ki so slovenski davčni rezidenti. Upoštevati je potrebno uredbo, ki določa višino povračil stroškov. Če detaširani delavci prejemajo višje nadomestilo za prehrano ali za potne stroške, je razliko potrebno vključiti v bruto znesek plače, od katere se obračuna davek in vsi prispevki. V davčno osnovo se delavcem vštevajo tudi morebitne ostale bonitete, ki jih imajo (npr. uporaba stanovanja, ki ga ima najetega delodajalec, uporaba službenega vozila za zasebne namene ...). V praksi se pogosto dogaja, da so detaširani delavci skladno z delovno zakonodajo države, v kateri delajo, upravičeni do višjih povračil stroškov prehrane, kot jih priznava slovenska uredba in teh razlik ne gre spregledati.
Praviloma taki delavci niso upravičeni do povračila potnih stroškov prevoza na delo iz Slovenije v državo zaposlitve, če se domov vračajo vsak konec tedna in podobno, niti do nadomestila za ločeno življenje, saj so na neki način prostovoljno privolili v delo v tujini.
Vir: revija Denar - Tanja Kaltnekar
Davčni zavezanec navaja, da prodajalec prodaja zazidljivo zemljišče, na katerem stoji »star« objekt, ki ga je zgradil kupec. Stavbna pravice je bila sicer ustanovljena, vendar je že prenehala. Kupec ima objekt, ki še ni vpisan v zemljiški knjigi, izkazan v svojih poslovnih knjigah. Davčnega zavezanca zanima, ali se transakcija z vidika DDV šteje kot prodaja zazidanega ali kot nezazidanega stavbnega zemljišča (torej kot prodaja zemljišča brez objekta).
V nadaljevanju pojasnjujemo:
V konkretnem primeru gre za dobavo zazidanega stavbnega zemljišča in ker je na njem »star« objekt, bo dobava oproščena plačila DDV. Davčna zavezanca pa se lahko ob izpolnjevanju določenih pogojev odločita za obdavčitev te transakcije.
V skladu s prvim odstavkom 8. člena Stvarno pravnega zakonika – SPZ (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) je vse, kar je po namenu trajno spojeno ali je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, sestavina nepremičnine.
Iz navedb davčnega zavezanca in glede na določbe SPZ izhaja, da v konkretnem primeru davčni zavezanec prodaja zazidano stavbno zemljišče. Ker je na zemljišču objekt, ki se v skladu z Zakonom o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13 in 46/13-ZIPRS1314-A) šteje za »star«, je ta transakcija v skladu s 7. točko 44. člena tega zakona oproščena plačila DDV. Prodajalec in kupec pa se lahko ob izpolnjevanju pogojev iz 45. člena ZDDV-1 odločita za obdavčitev te transakcije.
Vir: pojasnilo DURS
Zaloge so po definiciji Slovenskega računovodskega standarda št. 4, (Uradni list RS, št. 118/2005 do 90/2010) (v nadaljevanju SRS), sredstva v opredmeteni obliki, ki bodo porabljena pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma pri proizvajanju za prodajo ali prodana v okviru rednega poslovanja. Zaloge so lahko v obliki:
Materiala, ki zajema zaloge v skladišču, dodelavi in predelavi, pa tudi na poti od dobavitelja, če jih je kupec že prevzel. Kot material pa se lahko obravnava tudi drobni inventar do vrednosti 500 EUR.
Nedokončana proizvodnja so zaloge nedokončanih proizvodov in polizdelki. Lahko gre tudi za opravljene storitve, ki so bile do konca obračunskega obdobja dokončane, vendar niso bile prevzete s strani naročnika.
Zaloge proizvodov in trgovskega blaga v skladišču ter na poti do kupca, dokler jih kupec ne prevzame.
Poraba zalog predstavlja strošek, prodaja zalog pa poslovni odhodek. Na višino stroškov oziroma odhodkov vpliva:
Izbrana metoda vrednotenja porabljenih in prodanih zalog je zelo pomembna, ker se le redko zgodi, da bi cene posameznih vrst materiala, blaga in proizvodov ostale enake v daljšem časovnem obdobju. Podjetja so že dolgo navajena na večje ali manjše nihanje cen, ki je v primeru materiala in trgovskega blaga odvisno od lokacije dobavitelja, morebitnih popustov (količinskih, akcijskih, plačilnih in tako dalje), splošnega nihanja cen na trgu zaradi dviga ali upada povpraševanja in drugo. V primeru nedokončane proizvodnje in proizvodov pride do nihanja vhodnih cen zaradi različnih stroškov vstopnih materialov, stroškov dela in drugo. Porabljene in prodane zaloge se skladno s SRS 4.16 lahko vrednotijo po:
Od izbrane metode vrednotenja zalog nedokončane proizvodnje, polproizvodov in gotovih proizvodov je odvisno, koliko stroškov se zadržuje v zalogah in koliko jih gre neposredno med odhodke obdobja. SRS 4.13 predvideva sledeče možne metode vrednotenja:
Priporočena metoda vrednotenja je vrednotenje po proizvajalnih stroških. Ostali dve metodi sta dovoljeni. Kot pravi standard se lahko uporabita v utemeljenih okoliščinah.
Najmanj stroškov se zadržuje v zalogah pri uporabi metode spremenljivih cen, največ pri uporabi vrednotenja po zoženi lastni ceni.
Kot smo že zapisali ima vsaka izbrana metoda svoje prednosti in slabosti. Dodaten problem je še obračanje zalog. Zelo pomembno je kako hitro se zaloge porabljajo oziroma prodajajo. Če obrata zalog ni, je velika verjetnost, da imamo v skladišču zaloge, katerih uporabna vrednost ni več takšna kot je bila. Zaloge so lahko poškodovane ali pa zastarele. Slovenski računovodski standardi posebno pozornost posvečajo ravno takšnim vrstam zalog v SRS 4.21. Standard določa, da je podjetje dolžno ugotavljati, če knjigovodska vrednost, vključno s tisto po zadnjih dejanskih nabavnih oziroma stroškovnih cenah presega čisto iztržljivo vrednost. Če je čista iztržljiva vrednost nižja od nabavne oziroma stroškovne vrednosti, je treba nabavno oziroma stroškovno ceno odpisati do čiste iztržljive vrednosti v breme poslovnih odhodkov (oslabitev zalog). Izjema od zapisanega pravila so normalne zaloge materiala, ki jih podjetje namerava porabiti v proizvodnji, če je mogoče pričakovati, da bo prodajna vrednost dokončanih proizvodov v katere bodo vstopile, enaka izvirni vrednosti ali večja od nje.
Vir: portal Tax-Fin-Lex
V hudem konkurenčnem boju se podjetja srečujejo na eni strani z nižanjem cen prodajnih artiklov in na drugi strani z nujnim obvladovanjem stroškov. Na trgu uspejo le tisti, ki imajo dovolj racionalizirano poslovanje, da uspejo preživeti in seveda tisti, ki širijo svoj prodajni asortiman in obseg prodaje.
Poti doseganja optimalnega obsega poslovanja so različne, vsem pa je skupno to, da se njihov obseg odraža v ugotavljanju praga rentabilnosti poslovanja.
Prag rentabilnosti poslovanja je tista prelomna točka, kjer se predpostavlja, da podjetje vse kar proizvede tudi proda, pri tem pa nima ne dobička in ne izgube. To pa pomeni, da je pri poslovanju na pragu rentabilnosti, izkupiček od prodaje (prihodki od prodaje) enak vsem stroškom poslovanja. Iz tega sledi, da mora iti prodajna cena večja od lastne cene proizvoda, saj je v primeru poslovanja na pragu rentabilnosti lastna cena enaka tržni ceni.
Pri odločanju ali poslovati tudi pod pragom rentabilnosti - torej z izgubo, pa igra ključno vlogo razmerje med stalnimi in spremenljivi stroški. Če je namreč izguba manjša kot so stalni stroški, podjetje kratkoročno lahko posluje tudi z izgubo.
Pri ugotavljanju praga rentabilnosti, torej tistega obsega proizvodnje, ki ne prinaša ne dobička in ne izgube, se pogosto uporablja formula:
Količina = Stalni stroški / (cena – povprečni spremenljivi stroški)
Ugotavljanje praga rentabilnosti pride v poštev tako na mikro ravni - pri uvajanju novega proizvoda v proizvodni proces, kot na makro ravni - ustanavljanju podjetja, sanaciji podjetja, ipd.
Omenjena metoda upravičenosti doseganja določenega obsega poslovanja pa je eden od ključnih pristopov pri:
opredeljevanju do sodelovanja z novimi poslovnimi partnerji.
Vir: portal Tax-Fin-Lex
S 13.6. je začela veljati novela zakona o varstvu potrošnikov, ki vnaša določbe evropske direktive o prodaji na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov. S tem se bo omogočilo boljše varstvo potrošnikov, predvsem pri čezmejnem poslovanju. Poglavitne rešitve se nanašajo na določitev 30-dnevnega roka za izpolnitev prodajne pogodbe.
Obdobje, ko lahko potrošniki brez navedbe razloga odstopijo od pogodbe, ostaja 14 dni, v primeru, da prodajalec potrošnika ne bo jasno obvestil glede njegove pravice do odstopa od pogodbe, pa se bo vračilno obdobje podaljšalo na eno leto.
Pri nakupovanju prek spleta bo novela potrošnike obvarovala pred prikritimi stroški, izrecno pa bodo morali tudi potrditi, da razumejo, da morajo za storitev plačati. Jasneje se bo določil tudi način odstopa od pogodbe, ki je bila sklenjena na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov. K večji preglednosti cen bo prispevala obveznost, po kateri morajo trgovci navesti skupno ceno proizvoda ali storitve, pa tudi vse dodatne stroške.
Prepovedana bodo vnaprej izbrana polja na spletnih straneh, kot se je doslej dogajalo npr. pri nakupih letalskih vozovnic, kjer so morali potrošniki odznačiti vnaprej označena polja za npr. potovalno zavarovanje ali najem avtomobila.
Ob sprejemanju novele v DZ so poslanci opozorili, da je zakon v številnih predhodnih popravkih, spremembah in dopolnitvah nepregleden, zato si obetajo čimprejšnjo pripravo novega krovnega zakona za zaščito potrošnikov. Gospodarsko ministrstvo je ta mesec pristopilo k pripravi novega zakona o varstvu potrošnikov, saj je bil aktualni zakon sprejet že leta 1998 in je v nekaterih delih zastarel. Tako so nevladne organizacije pozvali k sodelovanju v posvetovalni skupini, v okviru katere bodo lahko podali svoje predloge in izmenjali mnenja.
Vir: STA
DZ je soglasno z 69 glasovi za sprejel novelo zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, po kateri bo lahko prosilec za izdajo kvalificiranega digitalnega potrdila svojo identiteto izkazal tudi z veljavnim elektronskim podpisom e-vloge.
Novela odpravlja pomanjkljivosti, ki so se zaradi hitrega tehnološkega napredka pokazale pri izvajanju dela zakona, ki izdajo kvalificiranega potrdila veže le na zanesljivo ugotovitev identitete prosilca s pomočjo uradnega osebnega dokumenta, ki vsebuje fotografijo fizične osebe, je v predstavitvi predloga dejal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Aljuš Pertinač.
Po novem bodo lahko prosilci za izdajo kvalificiranega digitalnega potrdila svojo istovetnost izkazali ali z osebnim identifikacijskim dokumentom v fizični obliki ali z elektronskim podpisom e-vloge, ustvarjenim s kvalificiranim potrdilom. Overitelj bo lahko tako istovetnost prosilca preveril tudi na podlagi veljavnega kvalificiranega potrdila.
Če oseba že ima elektronsko potrdilo, ki ga je izdal kateri od organov, ki je na seznamu nadzorovanih overiteljev, ji tako ne bo treba osebno z osebnim dokumentom vlagati vloge za pridobitev kvalificiranega digitalnega potrdila.
Vir: STA
V mesecu JUNIJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 11.6.2014 - 17.6.2014 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 3 novosti | 1 novost | 3 novosti | 5 novosti | 3 novosti |
V tem tednu izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 11.6.2014 - 17.6.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 11 novosti | 5 novosti | 11 novosti | 1 novost | 34 novosti | 15 novosti |
2. UPRAVNO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 2 novosti | 4 novosti | 8 novosti | ||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 1 novost | ||||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 3 novosti | 14 novosti | 1 novost | 1 novost | 6 novosti | ||
5. JAVNE FINANCE | 2 novosti | 12 novosti | 4 novosti | 1 novost | 8 novosti | 13 novosti | |
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 26 novosti | 3 novosti | 17 novosti | 14 novosti | 6 novosti | |
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 10 novosti | 3 novosti | 9 novosti | 26 novosti | 9 novosti | |
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 3 novosti | 1 novost | 1 novost | 24 novosti | 4 novosti | ||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 1 novost | 3 novosti | 6 novosti | 1 novost | ||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 9 novosti | 5 novosti | 9 novosti | ||||
11. OBČINE | 52 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .