Številka 22, letnik VI
16. junij 2015

Facebook Twitter
TFL Glasnik

Spoštovani bralci,

za nami je zares uspešna sezona TFL Glasnika, e-tednika naše družbe in portala Tax-Fin-Lex, ki ga vsak torek prejme skoraj 27.000 bralcev in jo z današnjo številko zaključujemo ter se od vas do 1. septembra poslavljamo.

Koga vse smo gostili v intervjujih, kaj so prinesle Teme tedna, kaj redno tedensko poročanje o zakonodajnih novostih v Lex-Klipingu in Lex-Koledarju, pa okoljevarstvena zakonodaja v Eko-Lexu ter strokovni komentarji in pregled novosti na portalu Tax-Fin-Lex, si lahko preberete v arhivu vseh številk TFL Glasnika.

V današnjem pravnem članku nam odvetnik Janez Stušek predstavlja prispevek z naslovom "Osebni dokazi z vidika odvetnika". V njem so predstavljeni tudi nekateri splošni pojmi dokazovanja in dokaznega kazenskega postopka, v zaključku pa podaja aplikacijo odvetniške prakse na prej razčlenjeno teoretično podlago.

Današnjo temo tedna namenjamo odpisu, delnemu odpisu, odlogu in obročnemu plačevanju davka za fizične osebe. Kot smo zapisali že v pretekli številki TFL Glasnika, imajo pravico do navedenih ugodnosti, skladno z določili Zakona o davčnem postopku, davčni zavezanci, ki se nahajajo v finančni stiski. Prejšnji teden smo se posvetili problematiki v primeru pravnih oseb, danes pa bomo povzeli pravila, ki veljajo za fizične osebe.

Želimo vam prijetne počitnice!

TFL Glasnik: Za vrhunec uspešne sezone še novi portal Tax-Fin-Lex

TFL Glasnik

Za nami je zares uspešna sezona TFL Glasnika, e-tednika naše družbe in portala Tax-Fin-Lex, ki ga vsak torek prejme skoraj 27.000 bralcev in jo z današnjo številko zaključujemo ter se od vas do 1. septembra 2015 poslavljamo.

Koga vse smo gostili v intervjujih, kaj so prinesle Teme tedna, kaj redno tedensko poročanje o zakonodajnih novostih v Lex-Klipingu in Lex-Koledarju, pa okoljevarstvena zakonodaja v Eko-Lexu ter strokovni komentarji in pregled novosti na portalu Tax-Fin-Lex, si lahko ogledate v arhivu vseh številk TFL Glasnika.

Intervjuji

V četrti sezoni intervjujev smo gostili zanimive goste: izjemne ženske - managerko mag. Andrejo Kodrin in pa uveljavljeni znastvenici na svojih področjih klimatologinjo Lučko Kajfež Bogataj in nanotehnologinjo Aleksandro Lobnik. Kako se spreminja Evropa in novi poslovni modeli, nam je povedal Janez Potočnik. Brez pravnikov seveda ne gre, tudi tokrat je bil izbor zelo izbran: Miha Juhart, Boštjan Penko, Nina Betetto, Ana Jaklič, Bećir Kečanović in Nina Zidar Klemenčič. Javna naročila so zaradi svoje pomembnosti prinesla dva gosta - Aleksija Mužino in Jano Habjan Piletič, o davkih je govoril Ivan Simič. Da je lahko tudi v javni upravi tako, kot mora biti, smo videli z direktorico statistike Genovefo Ružič. Vedno pa so v ospredju uspešni podjetniki, managerji in mladi, ki si upajo: Dejan Mir, Mitja Terče, Aleša Kandus, Leopold Šmit, o vodenju največje kulturne ustanove je spregovorila Uršula Cetinski, kako podjetnike in obrtnike vidi zbornica, pa Danijel Lamperger. Kako se je potrebno obnašati, nam je povedala Bojana Košnik. V medijih nas je zanimal vpliv lastnika na informiranje, gostje so bili Vlado Krejač, Peter Frankl in Igor E. Bergant. Obiskali smo odlične prireditve: 500 podjetnic, Prav(n)o rešitev, ki jo pripravljajo bodoči pravniki, pa Odvetniško šolo, kjer smo skupaj z udeleženci organizirali darovanje za Materinski dom Ljubljana.

TFL Glasnik, Pogovori 2015

 

Portal Tax-Fin-Lex in njegova prenova

Vse leto smo skrbno polnili vsebine portala Tax-Fin-Lex, kar je tudi naše osnovno poslanstvo. Veljavna zakonodaja v obliki čistopisov, sodna praksa vseh sodišč s povezavami na zakonodajo, pa strokovni članki ter vrsta ostalih vsebin in storitev obveščanja so nepogrešljiva vsakodnevna orodja za pravnike, davčnike, finančnike ter vse podjetnike in strokovnjake.

Po desetih letih delovanja je 15. junija 2015 luč sveta ugledal popolnoma prenovljeni portal Tax-Fin-Lex, ki prinaša enostavnejšo uporabo in sodobno podobo ter vrsto novih funkcionalnosti:

 

  • Možnost vnosa vaših lastnih komentarjev pri členih zakona
  • Dashboard – vaše osebno namizje
  • Uporabo na mobilnih aplikacijah

 

Več o novostih si oglejte na tej povezavi, vabimo vas, da ga čim prej preizkusite!

TFL Glasnik, Pogovori 2015

 

Dobrodelnost: LCD televizor za materinski dom

V aprilu 2015 smo v času Odvetniške šole organizirali dobrodelno akcijo, kjer smo s podpisi udeležencev darovali sredstva za nakup LCD televizorja za Materinski dom Ljubljana.

TFL Glasnik, Pogovori 2015

TFL Glasnik, Pogovori 2015

 

Nagrada: Ambasador znanja

V juniju 2015 je direktorica družbe Tax-Fin-Lex prejela naziv Ambasador znanja, ki ga podeljuje mednarodna Life Learning Academie. Ambasadorji znanja so ugledne osebnosti, ki imajo znanje iz svoje stroke ter delujejo v gospodarskih družbah ali javnih institucijah. Njihova vloga je, da med mladimi izberejo najboljše in jih vključijo ter motivirajo za delo v različnih organizacijah.

TFL Glasnik, Pogovori 2015

TFL Glasnik, Pogovori 2015

 

Dogodek: Najuglednejši strokovnjaki

V novembru 2014 smo devetič gostili Najuglednejšega davčnega, finančnega in pravnega strokovnjaka po izboru uporabnikov portala Tax-Fin-Lex. Naziv so prejeli Ivan Simič (devetič), Dušan Mramor (prvič) in Miro Cerar (četrtič) - tokrat v vlogi predsednika vlade.

TFL Glasnik

 

Kdo vse stoji za tem

Ekipo, ki vse to pripravlja, sestavljajo visoko usposobljeni strokovnjaki. Povprečje kaže na skoraj univerzitetno stopnjo izobrazbe, starost 37 let, zaposlenih je polovica žensk in polovica moških, tretjina pravnikov, tretjina ekonomistov, tretjina IT-jevcev.

TFL Glasnik

 

Vse navedeno pa se potrjuje tudi v poslovnih rezultatih. Smo zanesljiv partner, naši poslovni rezultati izkazujejo rast v vseh glavnih ekonomskih kategorijah, uvrščeni smo med hitro rastoča podjetja. Imamo SME Excellent certifikat in najvišjo bonitetno oceno AAA.

TFL Glasnik

 

Spoštovani bralci, naj vam ob koncu zaželimo mirno poletje, predajte se brezskrbnim dnem ter poskrbite za aktivni počitek, da ujamete novo energijo za nove jesenske načrte.

 

Srečno!

Ekipa Tax-Fin-Lex

Osebni dokazi z vidika odvetnika

Janez Stušek

piše: Janez Stušek, odvetnik, diplomant Fakultete za varnostne vede ter Pravne fakultete v Mariboru, doktorski kandidat in zunanji sodelavec Sveta Evrope

Pričujoči prispevek obravnava problematiko osebnih dokazov z vidika odvetnika v okviru kazenskega (tudi civilnega) postopka. Uvodoma so predstavljeni trije temeljni sklopi osebnih dokazov, t. j. (a) obdolženčevo zaslišanje, (b) izpovedbe prič in (c) izvid in mnenje izvedenca, pri čemer je večji poudarek v nadaljevanju dan na izpovedbah prič. Slednje imajo namreč v postopku po navadi veliko težo, saj je obdolženčevo zaslišanje de facto njegova obramba, izvid in mnenje izvedenca pa se v veliki meri razjasni s pisnim izdelkom izvedenca. Predstavljeni so tudi nekateri splošni pojmi dokazovanja in dokaznega kazenskega postopka, v zaključku pa podajamo aplikacijo odvetniške prakse na prej razčlenjeno teoretično podlago.

1. UVOD

Osebni dokazi predstavljajo v vsakodnevni praksi izjemno pomemben dokazni vir spoznanja o pravno pomembnem oz. odločilnem dejstvu, tako v okviru kazenskega kot pravdnega, upravnega in drugih sodnih postopkov. Pogostokrat smo namreč soočeni s situacijo, ko je vprašanje dokazljivosti določenega pravno pomembnega dejstva odvisno prav od osebnih dokazov. Še več, tudi v primeru, kadar je v postopku prisotna relativno velika količina stvarnih dokazov, kot so listine, predmeti idr. stvarni dokazi, se sodišča pri oblikovanju svoje odločitve v veliki meri (op. a.: oziroma prepogostokrat) naslanjajo na osebne dokaze.

V nadaljevanju bodo tako izpostavljena predvsem vprašanja in izkušnje v odnosu na osebne dokaze v okviru kazenskega postopka. Teorija v tem kontekstu pod pojem osebnih dokazov šteje (a) obdolženčevo zaslišanje, (b) izpovedbe prič in (c) izvid in mnenje izvedenca (Dežman in Erbežnik, 2003). Skupno vsem trem vrstam osebnih dokazov je, da se v praksi izvajajo praktično identično, t. j. preko zasliševanja s strani sodišča in strank postopka. Zakon o kazenskem postopku (ZKP) ureja zaslišanje obdolženca in prič v 4. in 5. točki XVIII. poglavja o preiskovalnih dejanjih, prav tako pa tudi v XXI. poglavju glavne obravnave, kjer se smiselno sklicuje na navedeno. Organi pregona imajo tako možnost zaslišati obdolžence in priče že v fazi preiskave, pri čemer pa je zaradi načela kontradiktornosti in pravice do poštenega sojenja iz Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP) praviloma potrebno tako obdolženca oz. obtoženega kot tudi ostale priče zaslišati tekom glavne obravnave.

Na to napotuje tudi sam ZKP, ki v 323. členu določa, da se po predstavitvi stališča obrambe do obtožbe izvede zaslišanje obtoženca oz. njegov zagovor, v kolikor ta to želi in ne uveljavlja pravice do obrambe z molkom.

Nadalje je potrebno na glavni obravnavi praviloma zaslišati tudi priče, kljub temu da so slednje morebiti svoje izpovedbe že podale v fazi preiskave. V tem kontekstu je v 340. členu ZKP izrecno določeno, da se lahko zapisniki izpovedb prič namesto zaslišanja preberejo zgolj izjemoma, prav tako pa takšno stališče izhaja iz sodne prakse ESČP (zadeve Barbera, Messegue in Jabardo ter Unterpertinger), kjer je slednje odločilo, da je potrebno za dosego kontradiktorne razprave načeloma izvajati na glavni obravnavi vse dokaze, kar vključuje tudi izpovedbe prič. Stališče ESČP do branja njihovih izpovedb ni a priori odklonilno, temveč je v takem primeru pomembno, da je obdolženi imel možnost podati pripombe na njihove izjave v fazi preiskave oz., da je sodeloval pri takšnem zaslišanju. V kolikor do tega ni prišlo in bi se na glavni obravnavni prebrale takšne izpovedbe, lahko s tem pride do kršenja pravice obdolženega v kontekstu razpravnega načela oz. načela kontradiktornosti (Šturm et al., 2010). Bistveno je torej, da pride do soočenja obdolženca s pričami, ki podajajo izpovedbe v relevantni kazenski zadevi.

Končno je tudi v primeru izvedbe dokaza s sodnim izvedencem lahko zelo ključnega in bistvenega pomena njegovo zaslišanje. Res je sicer, da se izvedenec v praski o večini vprašanj izjasni v njegovem pisno izdelanem mnenju (še posebej v primeru kompleksnejših kaznivih dejanj), kljub temu pa ZKP v 333. členu določa predstavitev izvedenčevega mnenja ustno, v primeru njegove pisne izdelave pa ga je dovoljeno prebrati. Izvedencu se nato postavljajo vprašanja, vezana na izdelano izvedensko mnenje.

Glede na predstavljene temeljne tri tipe osebnih dokazov je po naši oceni skupna točka vseh, da se v končni fazi njihova de facto izvedba izvaja z zaslišanjem s strani strank postopka in sodišča. Obdolženec tako npr. poda svoj zagovor, o katerem je zaslišan, priča poda svojo izpovedbo o tem, kaj ve o zadevi, in je nato zaslišana, prav tako pa tudi izvedenec predstavi svoje izvedensko mnenje in je nato v tej zvezi zaslišan. Kljub temu da gre torej navidezno za tri ločene segmente osebnih dokazov, so si slednji na praktičnem nivoju, v fazi glavne obravnave, pravzaprav zelo podobni, če ne celo enaki. Njihov bistveni prispevek je v razjasnitvi glavne stvari in možnosti uporabe njihovih navedb za dokaz določenega pravno pomembnega dejstva, kar v izvedbeni fazi pri vseh treh tipih osebnih dokazov poteka enako, t. j. preko zaslišanja s strani strank postopka in sodišča.

2. SPLOŠNO O DOKAZNEM (KAZENSKEM) POSTOPKU

Dokazovanje v kazenskem postopku je pojem, ki po svoji vsebini ni enoznačen. Zajema več faz kazenskega postopka, katerih končni namen je pridobiti dokazno gradivo, ki nato služi kot podlaga za vsebinsko odločitev o določeni kazenski zadevi. Prvo fazo predstavljajo dejanja zagotavljanja dokaznih sredstev. To po vsebinski plati pomeni prvotno zbiranje dokaznega gradiva oz. podatkov ob zakonsko izpolnjenih pogojih, da so podani razlogi za sum, utemeljeni razlogi za sum ali utemeljen sum, preko opravljanja preiskovalnih dejanj in ukrepov, kot je zbiranje obvestil, hišna in osebna preiskava, iskanje predmetov in oseb ipd. Na podlagi tako opravljenih dejanj zagotavljanja dokaznih sredstev pridemo do druge faze dokazovanja v kazenskem postopku, t. j. dokazna sredstva sama po sebi, med katera spadajo listine, domnevni storilec, priče, izvedenstvo, ogled ipd., ki so rezultat dejanj zagotavljanja dokaznih sredstev (Šugman in Gorkič, 2011).

Članek je iz zbornika Osebni dokazi v teoriji in praksi, April 2015, Univerza v Mariboru - Fakulteta za varnostne vede.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Možnosti odpisa, odloga ali obročnega odplačevanja davčnih obveznosti za fizične osebe

Vida Oder

piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja

V 101. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/2006 do 23/2015; v nadaljevanju ZDavP-2) je določeno, da davčni organ lahko dovoli odpis, delni odpis, odlog plačila ali obročno odplačevanje davčne obveznosti, če bi se s plačilom davčne obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Davčni organ mora, skladno s 1. odstavkom 29. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/2006 do 97/2014; v nadaljevanju Pravilnik), pred izdajo odločbe o odlogu ali obročnem odplačevanju davčne obveznosti ugotoviti višino dohodkov davčnega zavezanca – fizične osebe in njegovih družinskih članov ter njegovo socialno stanje. Pred izdajo odločbe o odpisu ali delnem odpisu davčne obveznosti pa mora davčni organ ugotoviti višino dohodkov, prihrankov in premoženjskega stanja davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

Na zahtevo davčnega zavezanca davčni organ pri odločanju upošteva tudi socialne razmere in zdravstveno stanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

Davčni zavezanci – fizične osebe, ki ne morejo plačati davčne obveznosti v enkratnem znesku, imajo sledeče možnosti:

  1. Plačilo davka v treh mesečnih obrokih (2. odstavek 103. člena ZDavP-2) – brez preverjanja socialnega položaja in predložitve instrumenta zavarovanja.
  2. Plačilo davka v štiriindvajsetih mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev ali odpis davka – v naštetih primerih se preverja socialni položaj posameznika.
  3. Plačilo davka v dvanajstih mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 12 mesecev – brez preverjanja socialnega položaja ob predložitvi ustreznega instrumenta zavarovanja.

Če želi davčni zavezanec – fizična oseba uveljavljati katero izmed naštetih možnosti, mora pri davčnem organu vložiti vlogo. Davčni organ odloči o zahtevku na osnovi podatkov iz svojih evidenc, evidenc drugih organov ter predloženih dokazil davčnega zavezanca. Skladno s 3. odstavkom 101. člena ZDavP-2 mora davčni organ odločiti v 30 dneh.

Podrobnejši pogoji za odobritev odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega odplačevanja davčne obveznosti davčnemu zavezancu – fizični osebi so podrobneje urejeni v sedmem delu Pravilnika. Ogroženost za preživetje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov se ugotavlja na osnovi:

  • Dohodkov – to je vseh dohodkov in prejemkov, ne glede na obliko, v kateri so bili prejeti, in neodvisno od tega, ali so bili obdavčeni ali ne. Tako ugotovljeni dohodki se zmanjšajo za redni dohodek, ki ga je davčni zavezanec prenehal prejemati, in morebitne preživnine. Med dohodke, ki so osnova za ugotavljanje ogroženosti, pa se ne štejejo dohodki, prejeti z določenim namenom porabe, ki ni preživetje. Primeroma kot take dohodke Pravilnik našteva pomoči, povračila stroškov in subvencije.
  • Prihrankov, ki jih Pravilnik v 1. odstavku 33. člena definira kot denarna sredstva davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov v domači in tuji valuti, ki jih imajo na dan vložitve vloge, zlasti pa so to denarna sredstva na transakcijskih računih, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi davčnega zavezanca.
  • Premoženjskega stanja, ki ga Pravilnik definira v 34. členu kot vse premično in nepremično premoženje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, ki ga imajo v lasti na dan vložitve vloge, v primeru pridobitve po vložitvi vloge pa na dan pridobitve (stanovanja, hiše, poslovni prostori, vrednostni papirji, vozila, zemljišča, dragocenosti itd.). Kot premoženjsko stanje pa se ne upošteva stanovanje ali hiša, v kateri davčni zavezanec stalno prebiva, eno osebno vozilo, katerega vrednost je nižja od 12 minimalnih plač, ter predmeti, izvzeti iz davčne izvršbe (177. člen ZDavP-2).

Kriteriji za odobritev odpisa, delnega odpisa, odloga ali obročnega odplačila davčne obveznosti so različni glede na vložen zahtevek, določa pa jih Pravilnik v 36. in 37. členu:

  • Odpis davčne obveznosti se lahko odobri, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
  • Delni odpis davčne obveznosti se lahko odobri, če mesečni dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, ne presegajo 1,5-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, in obveznosti ni mogoče delno ali v celoti plačati iz dohodkov, premoženja in prihrankov davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.
  • Odlog ali obročno odplačilo davka (razen v primeru odobritve treh mesečnih obrokov, kjer se socialno stanje ne preverja) se lahko odobri, če dohodki na družinskega člana, ugotovljeni v skladu s 30. do 32. členom tega pravilnika, ne presegajo dvakratnega zneska osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

Davčni organ pa lahko odobri odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje ne glede na zgornje kriterije v primeru naravnih nesreč, daljše bolezni ali drugih posebnih okoliščin, ki bi za davčnega zavezanca pomenile ogroženost preživetja.

Tako kot v primeru pravnih oseb je tudi fizičnim osebam omogočeno uveljavljanje odloga plačila ali obročnega odplačevanja ob predložitvi katerega koli instrumenta zavarovanja, ki ga določa 117. člen ZDavP-2.

Davčni zavezanec v dopisu navaja, da ima slovensko podjetje sklenjen posel z italijanskim podjetjem za dobavo avtomobilskih rezervnih delov. Blago pridobi od avstrijskega podjetja in ga pošlje neposredno iz Avstrije v Italijo končnemu prejemniku, pri tem blago ozemlja Slovenije ne prečka. Davčnega zavezanca v zvezi z navedenim zanima, kakšna je obveznost iz naslova DDV in katero "klavzulo" oziroma kateri člen slovenske in evropske zakonodaje naj uporabi pri izstavitvi računa.

V zvezi z navedenim odgovarjamo:

Če so izpolnjeni vsi pogoji iz 27. člena pravilnika, gre v navedenem primeru za prave tristranske posle. Slovenskemu podjetju se zaradi teh transakcij ni treba identificirati za namene DDV v Italiji (kjer je dejanski kraj pridobitve blaga). Pri obeh transakcijah lahko slovensko podjetje (oproščeni pridobitvi ter oproščeni tristranski dobavi končnemu prejemniku, italijanskemu podjetju) uporablja slovensko identifikacijsko številko za DDV.

V primeru, da so izpolnjeni pogoji za pravi tristranski posel, lahko slovensko podjetje, kot pridobitelj blaga (drugi v verigi), pri izdaji računa prejemniku blaga v Italijo uporabi določbo (11a) točke 226. člena Direktive Sveta 2006/112/ES z navedbo klavzule »Reverse charge« oziroma »Obrnjena davčna obveznost«.

Na podlagi navedb razumemo, da se blago po naročilu slovenskega podjetja neposredno prepelje od avstrijskega podjetja k prejemniku blaga s sedežem v Italiji. Predpostavljamo, da so vsi trije udeleženci pri dobavi blaga identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici.

V skladu s prvim odstavkom 23. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13 in 46/13-ZIPRS1314-A) se za kraj pridobitve blaga znotraj Unije šteje kraj, kjer se blago nahaja, ko se konča odpošiljanje ali prevoz osebi, ki ga je pridobila. Drugi odstavek tega člena določa, da je kraj pridobitve blaga znotraj Unije na ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko številko za DDV, pod katero oseba, ki pridobiva blago, opravi to pridobitev, razen če dokaže, da je bila pridobitev blaga predmet DDV v drugi državi članici v skladu s prvim odstavkom tega člena.

Četrti odstavek 23. člena ZDDV-1 pa določa, da se ne glede na drugi odstavek tega člena šteje, da je bila pridobitev blaga predmet DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, če pridobitelj:

a)      dokaže, da je opravil to pridobitev za namene poznejše dobave na ozemlju druge države članice, določene v skladu s prvim odstavkom tega člena, za katero je bil določen prejemnik blaga kot oseba, ki mora plačati DDV, in

b)      če je izpolnil obveznosti v zvezi s predložitvijo rekapitulacijskega poročila.

V četrtem odstavku 23. člena ZDDV-1, ki je povzet po 42. členu Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost – direktiva, je torej določen poenostavljen postopek za določanje kraja opravljene pridobitve blaga znotraj Unije pri tako imenovanih tristranskih poslih. Glede možnosti uporabe tega poenostavljenega postopka je treba v konkretnem primeru ugotoviti izpolnjevanje navedenih pogojev.

Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – Pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11, 102/12 in 54/13) v 27. členu določa, da so tristranski posli verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Davčni zavezanec – dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Unije davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpošlje oziroma odpelje davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tretjo državo članico.

Pravi tristranski posli predstavljajo z vidika DDV posebnost, saj davčnim zavezancem, identificiranim za namene DDV v treh različnih državah članicah, pod pogoji, predpisanimi z navedeno direktivo in podredno s slovensko DDV zakonodajo, omogočajo poenostavitev poslovanja. Če so izpolnjeni vsi pogoji iz 42. člena direktive (četrtega odstavka 23. člena ZDDV-1) se drugemu v verigi – pridobitelju blaga iz druge države članice, ni treba identificirati za DDV v tretji državi članici, kjer dejansko pride do pridobitve blaga (v pravem tristranskem poslu mora biti blago dostavljeno iz prve države članice neposredno v tretjo državo članico k zavezancu – prejemniku blaga). Pridobitev blaga kot tudi nadaljnja dobava blaga v tretji državi članici se izvede pod identifikacijsko številko za DDV države članice davčnega zavezanca, drugega v verigi. Slovenski davčni zavezanec, drugi v verigi – pridobitelj blaga v drugi državi članici, lahko tako pod pogoji iz 141. člena v povezavi s 197. členom direktive uveljavlja oprostitev DDV od te pridobitve, nadaljnjo dobavo tretjemu v verigi – prejemniku blaga pa obravnava kot oproščeno tristransko dobavo in jo v skladu z 90. ter 91. členom ZDDV-1 posebej izkaže v rekapitulacijskem poročilu (polje A5).

V primeru, da so izpolnjeni pogoji za pravi tristranski posel, slovensko podjetje kot drugi v verigi pri izdaji računa prejemniku blaga v Italijo uporabi navedbo iz (11a) točke 226. člena direktive (povzeto v 13. točki prvega odstavka 82. člena ZDDV-1): »Reverse charge« oziroma »Obrnjena davčna obveznost«.

Vir: pojasnilo FURS

Prejeli smo vprašanje občine, v katerem navaja, da se po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – ZUPJS (Uradni list RS, št. 62/10 s spremembami), ki je bil zadnjič spremenjen in dopolnjen decembra 2013, subvencije najemnine tržnega najemnega stanovanja izplačujejo lastniku stanovanja (najemodajalcu), čeprav je upravičenec do subvencije najemnik.

Vprašanje je, ali se občina šteje za plačnika davka in je tako dolžna od zneska dohodka, ki ga izplača najemodajalcu, izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj kot dohodnino na podlagi obračuna davčnega odtegljaja (tj. obrazca REK-2).

Občina se ne šteje za plačnika davka v primeru, ko znesek dohodka izplača najemodajalcu.

V obravnavanem primeru je treba upoštevati zaporedje transakcij, tj. zaporedje doseganja dohodka. Za davčne namene se tako šteje, da je najprej dosežen dohodek upravičenca do subvencije (najemnika), ki se nato kot dohodek v spremenjeni naravi (tj. kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem) izplača najemodajalcu. Drugo doseženi dohodek je pri opredeljevanju plačnika davka iz 58. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12, 94/12, 101/13-ZDavNepr, 111/13) torej treba upoštevati enako, kot če bi ga najemodajalcu izplačal upravičenec do subvencije (tj. najemnik).

Občina bi lahko v obravnavanem primeru nastopala kot plačnik davka iz 58. člena ZDavP-2 le v primeru prvo doseženega dohodka, tj. dohodka upravičenca do subvencije (najemnika), če bi se od tega dohodka izračunaval, odtegoval in plačeval davčni odtegljaj. Ker pa se od tega dohodka (subvencije) – ki je po svoji naravi denarni dohodek, kljub temu, da se po zakonskih določbah denarni znesek dohodka ne izplača najprej najemniku, ta pa bi ga nato plačal najemodajalcu, temveč se po novem izplača neposredno najemodajalcu – davčni odtegljaj ne izračuna, odtegne in plača zaradi oprostitve plačila dohodnine po 2. točki 20. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13), se občina ne šteje za plačnika davka.

Ne glede na to, pa je dolžna davčnemu organu sporočati podatke o tem dohodku po 1. točki drugega odstavka 337. člena ZDavP-2 kot dohodek, oproščen plačila dohodnine.

Vir: pojasnilo FURS

Pri amortiziranju amortizljivih sredstev uporabljamo:

  • metodo enakomernega časovnega amortiziranja,
  • metodo padajočega amortiziranja ali
  • metodo proizvedenih enot.

Uporabljena metoda amortiziranja mora odsevati vzorec, po katerem naj bi se prihodnje gospodarske koristi sredstva uporabljale v poslovnem subjektu.

Samostojno se je treba odločiti, katera metoda amortiziranja se bo uporabljala: metoda enakomernega časovnega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja ali metoda proizvedenih enot. Izbrati je treba tisto metodo, ki najbolj ustreza pričakovanemu vzorcu uporabe prihodnjih gospodarskih koristi od amortizirljivega sredstva.

Metodo, ki se uporablja pri sredstvu, se izbere na podlagi pričakovanega vzorca uporabljanja pričakovanih prihodnjih gospodarskih koristi, ki jih omogoča sredstvo, in se dosledno uporablja iz obdobja v obdobje, razen če se spremeni pričakovani vzorec uporabljanja teh prihodnjih gospodarskih koristi.

Redko, če sploh, obstajajo prepričljivi dokazi v podporo metodi amortiziranja neopredmetenih sredstev s končno dobo koristnosti, katere posledica bi bil manjši znesek amortizacijskega popravka vrednosti kot po metodi enakomernega časovnega amortiziranja.

Obstajajo različne metode amortiziranja, ki se lahko premišljeno uporabijo pri razporejanju amortizirljivega zneska sredstva v dobi njegove koristnosti. Take so metoda enakomernega amortiziranja, metoda padajočega amortiziranja in metoda amortiziranja glede na obseg učinkov.

Metoda enakomernega časovnega amortiziranja

Posledica metode enakomernega časovnega amortiziranja je stalni znesek amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva, če se preostala vrednost sredstva ne spremeni.

Metoda padajočega amortiziranja

Posledica metode padajočega amortiziranja so padajoči zneski amortizacije v vsej dobi koristnosti sredstva.

Metoda proizvedenih enot

Posledica metode proizvedenih enot so zneski amortizacije, temelječi na pričakovani uporabi ali učinkih sredstva.

Izbrana metoda amortiziranja se dosledno uporablja iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje.

Uporabljena metoda amortiziranja sredstva se mora pregledati vsaj ob koncu vsakega poslovnega leta in – če pride do bistvenih sprememb pričakovanega vzorca uporabe prihodnjih gospodarskih koristi, utelešenih v sredstvu – se mora metoda amortiziranja spremeniti tako, da bo ustrezala spremenjenemu vzorcu. Takšna sprememba mora biti obravnavana kot sprememba računovodske ocene.

Amortizacija se navadno pripozna v poslovnem izidu. Včasih pa se prihodnje gospodarske koristi, povezane s sredstvom, uporabijo za proizvajanje drugih sredstev. V takšnem primeru je znesek amortizacije del stroškov drugega sredstva in se všteje v njegovo knjigovodsko vrednost. Na primer amortizacija opredmetenih sredstev, uporabljenih za proizvajanje, se všteje v knjigovodsko vrednost zalog proizvodov.

Vir: portal Tax-Fin-Lex – Dr. Branko Mayr

Projektni menedžment tako kot vsak drugi proces vključuje premagovanje ovir, ki lahko vodijo k neuspehu projekta. Da bi se izognili tem oviram, ali jih lažje prešli, se jih morajo projektni vodje zavedati in biti pripravljeni na njih, preden, če sploh, in po tem, ko se zgodijo. Nekateri dejavniki in mere uspeha in neuspeha bodo predstavljeni v našem članku.

Projektni menedžment je razdeljen na faze, ki se skladajo s štirimi osnovnimi funkcijami menedžmenta: planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje; nanaša se na doseganje ciljev na učinkovit in uspešen način. Projektni menedžment je ključna dejavnost v večini sodobnih organizacij (Nitithamyong & Skibniewski, 2011), ki jo je mogoče opredeliti kot proces nadzorovanja doseganja ciljev projekta z uporabo obstoječe organizacijske strukture in virov, z uporabo zbirk orodij in tehnik menedžmenta projekta na načine, ki ne bi negativno motili rutinskega poslovanja družbe (Milosevic & Patanakul, 2005). Da bi dosegli vse to, potrebujejo projekti planiranje, organiziranje, mobilizacijo resursov in dokončanje faz (Koutsikouri, Austin & Dainty, 2008).

Projekt lahko označimo kot zaključeno celoto medsebojno povezanih aktivnosti (Conley & Zheng, 2009). Vse več podjetij se odloča za ta pristop, ki temelji na projektih, saj se lahko izkaže kot eden od načinov za doseganje konkurenčne prednosti. Večina trenutnega dela v organizacijah je organizirana okoli ekip in projektov. Projektni menedžerji morajo biti sposobni dosegati rezultate v dogovorjenih rokih in z razpoložljivimi viri.

Projekti

Projekte se lahko opredeli kot kompleksne naloge, ki so edinstvene in katerih izvajanje lahko traja več mesecev ali celo let. Projekti se ukvarjajo z opredeljevanjem in izbiro nalog, ki bodo v splošno korist za družbo. Te koristi so lahko finančne, marketinške ali tehnične, po navadi bolj dolgoročne narave, glede na pričakovano življenjsko dobo zaključenega projekta.

Vsak projekt ima svoj namen in cilj ter nekatere edinstvene elemente (Conley & Zheng, 2009); vključuje aktivnosti in naloge, ki porabljajo sredstva, in ga je treba dokončati v skladu z določenimi specifikacijami ter ima natančno določene datume začetka in konca. Faze življenjskega cikla projekta (konceptualizacija, načrtovanje, izvajanje in prenehanje) se uporabljajo za specifikacije faze za vsak projekt (Nitithamyong & Skibniewski, 2011).

Projektni menedžment in uspeh projektov

Projektni vodje morajo biti sposobni presegati organizacijske meje in hierarhije ter navdihovati zaupanje, pridobivati podporo in ukrepati, kadar je to potrebno (Marič, Janežič & Jovanović, 2011). Zaupajo viziji, ki jo poskušajo doseči. Funkcija projektnega menedžmenta vključuje: opredelitev zahtev dela, vzpostavitev obsega dela, dodeljevanje potrebnih sredstev, načrtovanje izvedbe dela, spremljanje napredka pri delu in prilagajanje odstopanjem od načrta.

Razlika med projektom in projektnim menedžmentom je v tem, da je projekt začasno prizadevanje k ustvarjanju edinstvenega izdelka ali storitve, medtem ko je projektni menedžment aplikacija znanj, spretnosti, orodij in tehnik k projektnim dejavnostim za doseganje zahtev projekta (Koutsikouri, Austin & Dainty, 2008).

Razlikujemo lahko med uspešnimi in neuspešnimi projekti (Appelbaum & Steed, 2005). Literatura, ki proučuje projektni menedžment, se posveča tudi ključnim dejavnikom uspeha (Nitithamyong & Skibniewski, 2011), ki jih moramo razumeti, saj ti prispevajo k uspehu ali neuspehu projektov. Uspešnost izvajanja projekta je opredeljena z doseganjem načrtov, proračuna in funkcionalnih ciljev (Nitithamyong & Skibniewski, 2011). Projektni tim pa ne sme upoštevati samo tehničnih dejavnikov, temveč se mora posvetiti tudi ostalim organizacijskim in kadrovskim vprašanjem (Munns & Bjeirmi, 1996), ki so prav tako izjemno pomembna. Raziskave namreč kažejo, da je verjetnost uspeha ali neuspeha projekta odvisna tudi od prepletenosti človeških in tehničnih dejavnikov (Belout & Gauvreau, 2004).

Železni trikotnik (prikazan v Sliki 1) predlaga stroške, čas in kakovost kot potrebna merila, na podlagi katerih se meri uspešnost projektnega menedžmenta (Atkinson, 1999), ki jim lahko dodamo še druge kriterije. Dodatni kriteriji bi lahko bile neposredne koristi za organizacijo in indirektne koristi (koristi za širšo skupnost).

Učinkovitost projektnega menedžmenta se lahko izboljša z (Christensen & Walker, 2008): diagnosticiranjem organizacijskega okolja pred začetkom projektov; komuniciranje z deležniki je pomembno zaradi zagotavljanja projektu prijaznega okolja; in optimizacijo sredstev in strategij za odpravljanje organizacijskih ovir. Nekatere organizacije se zanašajo na standardiziran pristop k projektnemu menedžmentu (imajo standardizirane postopke) in pričakujejo, da bo takšen pristop nudil potencial za izboljšanje učinkovitosti projekta (Meskendahl, 2010).

Na dojemanje projekta kot uspešnega vplivajo predvsem jasno podani in prepričljivi rezultati projekta, učinkovito komunicirana vizija projekta, kakor tudi optimizem projektnega menedžerja in obvladovanje stresa (Cannon, 1994; Rosacker & Olson, 2008). Poudariti je potrebno tudi dejstvo, da obstaja močna povezava med uspehom projekta in podporo projektu, ki ga daje višji menedžment (Volkema, 2010).

Vir: revija Denar - dr. Miha Marič in dr. Mitja Jeraj

Novela zakona o trgovini, ki deregulira trgovski poklic, ostaja na dnevnem redu seje DZ. Večina poslancev je namreč ob začetku seje zavrnila predlog ZL, naj se novela umakne z dnevnega reda. Poslanci so tudi potrdili odločitev, da se novela zakona o vodah in dopolnitve zakona o javnih skladih obravnavajo po skrajšanem postopku.

Vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec je namreč ob potrjevanju dnevnega reda junijske seje, ki se začenja danes, predlagal umik novele zakona o trgovini. Ta prinaša deregulacijo izobrazbenih pogojev za opravljanje poklicev trgovskega poslovodje in prodajalca. V ZL pa opozarjajo, da predlog ni dovolj premišljen, ni usklajen s socialnimi partnerji in znotraj vlade ter prinaša negativne posledice za zaposlene, potrošnike in male trgovce.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je očitke zavrnil ter zatrdil, da spremembe prinašajo poenostavitev poslovnega okolja, večjo možnost zaposlovanja in večji vpliv na socialno podjetništvo. Večina poslancev je sledila mnenju gospodarskega ministra, saj je za umik točke glasovalo devet, proti pa 56 poslancev. Novela zakona o trgovini tako ostaja na dnevnem redu seje, poslanci pa jo bodo obravnavali v torek.

V SDS pa so zahtevali, naj DZ odloči o vrsti postopka obravnave novele zakona o vodah in dopolnitev zakona o javnih skladih. Kolegij predsednika DZ je namreč sklenil, da bo DZ predloga obravnaval po skrajšanem postopku, s čimer pa se v SDS niso strinjali in so predlagali, naj ju DZ obravnava po rednem postopku.

Glede novele zakona o vodah, ki je med drugim podlaga za ustanovitev Direkcije RS za vode, namreč v SDS po besedah poslanca Danijela Krivca menijo, da gre za pomembne sistemske spremembe, ki jih ne morejo obravnavati po skrajšanem postopku.

Dopolnitve zakona o javnih skladih pa predvidevajo, da se ob predhodnem soglasju vlade lahko pri bankah dodatno zadolžijo za nakup ali gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj. V SDS so tudi glede tega zakona prepričani, da ne gre za manjše spremembe, ampak po besedah Jožeta Tanka prinaša velike finančne posledice. V SDS večine poslancev niso prepričali, saj so potrdili odločitev kolegija, da se oba zakona obravnavata po skrajšanem postopku.

Vir: STA

Po odločbi ustavnega sodišča, ki je prejšnji teden ugotovilo neustavnost zakona o poslancih, so v koaliciji že napovedali, da bi neskladje z ustavo lahko odpravili v okviru spremembe volilne zakonodaje. Ta je že v obravnavi v DZ, na seji ga je podprla tudi vlada, poslanci pa bodo splošno razpravo o njej po sklepu kolegija opravili prihodnji teden.

Sveženj volilne zakonodaje, s katerim želijo omejiti kandidiranje za javne funkcije pravnomočno obsojenim, so predlagali poslanci SMC, DeSUS, SD in ZaAB. Javnih funkcij tako ne bi mogli opravljati pravnomočno obsojeni na nepogojno kazen zapora, daljšo od pol leta.

Vlada je na seji predloge novel zakonov o volitvah v državni zbor, o poslancih, o državnem svetu, o vladi in o volitvah predsednika republike načeloma podprla. Podala je sicer nekaj pripomb, kljub temu pa ocenila, da je predlagana omejitev pasivne volilne pravice primerno utemeljena. Omejitev bo namreč veljala le v primerih storilcev hujših kaznivih dejanj, kar je skladno z načelom sorazmernosti posegov v ustavno zagotovljene pravice.

Da predlog novele zakona o poslancih ustrezno ureja pravno varstvo zoper odločitev državnega zbora o prenehanju mandata, menijo tudi v vladni službi za zakonodajo.

Po sklepu kolegija predsednika DZ Milana Brgleza bo DZ omenjeni sveženj zakonodaje obravnaval že na seji prihodnji teden. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je sicer na seji predlagal umik te točke z dnevnega reda. Vsebina odločbe ustavnega sodišča namreč po njegovi oceni terja razmislek, kako urediti zakonodajo, da je ne bi bilo treba kmalu znova spreminjati. Njegov predlog so člani kolegija zavrnili.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:

Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

mesecu JUNIJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • ZASP se uvršča med najpomembnejše državne zakone. Zakon ureja razmerja med ustvarjalci in uporabniki intelektualne lastnine z izrazito skrbjo za zaščito ustvarjalcev in njihovih pogojev dela ter spoštuje intelektualno lastnino kot zasebno lastnino.
  • Veljati je začel 29.4.2005. Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 7 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivovZASP-A, ZCUKPIL, ZASP-B, ZASP-C, ZASP-D, ZASP-E, ZASP-F.
  • Z novelo ZASP-F je Zakon o avtorski in sorodnih pravicah usklajen z Direktivo 2011/77/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 9. 2011 o spremembi Direktive 2006/116/ES o trajanju varstva avtorske pravice in določenih sorodnih pravic.
  • Državni zbor je do danes pripravil 3 uradna prečiščena besedila zakona.
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 21-958/1995, stran 1585.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 10.6.2015 - 16.6.2015 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 2 novosti 1 novost 2 novosti 7 novosti 1 novost

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 10.6.2015 - 16.6.2015 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 9 novosti 10 novosti 4 novosti 4 novosti 21 novosti 14 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 4 novosti 3 novosti 1 novost 4 novosti 3 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 5 novosti 3 novosti 3 novosti 6 novosti 4 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 2 novosti 3 novosti 4 novosti 1 novost 17 novosti 2 novosti
5. JAVNE FINANCE 7 novosti 2 novosti 2 novosti 5 novosti 1 novost
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5 novosti 24 novosti 2 novosti 7 novosti 18 novosti 1 novost
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 4 novosti 4 novosti 4 novosti 6 novosti 17 novosti 5 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 2 novosti 12 novosti 1 novost
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 2 novosti 6 novosti 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 1 novost 1 novost 8 novosti
11. OBČINE 36 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .