TFL Glasnik:
Po treh predhodnikovih mandatih prevzemate predsedovanje stanovske organizacije – Odvetniške zbornice Slovenije. Kakšne cilje ste si zastavili?

Roman Završek:
Cilji se mi zdijo precej ambiciozni in glede na to, da sem bil za predsednika odvetniške zbornice izvoljen tudi s podporo ljubljanskega območnega zbora odvetnikov in na njihov predlog, nekako štejem, da bo moč z njihovo pomočjo in tudi s pomočjo ostalih odvetnikov, ki so mi izrekli zaupanje, te cilje realizirati. Gre predvsem za cilj, da se Odvetniški zbornici Slovenije povrne tisti ugled, ki ga je nekoč imela. To pa ne bo lahko, ker to pomeni, da bo treba povrniti ugled odvetniku kot posamezniku. Torej bomo največ delali na tem, da dobi Odvetniška zbornica Slovenije svojo veljavo in da bo vsak odvetnik, ki bo član te zbornice, ponosen, da je odvetnik in da je član prav te odvetniške zbornice ter bo zato moral tudi sam s svojim dnevnim ravnanjem pripomoči k temu.

Seveda bomo naredili kar nekaj sprememb, oziroma sem si zastavil kar nekaj novosti, ki bi jih uvedel v samo poslovanje zbornice tako glede delovanja posameznih organov, kot tudi glede strokovne okrepitve pravnega sekretariata na zbornici, ki bo nudil podporo odvetnikom in organom zbornice.

TFL Glasnik:
Kakšna je sicer vloga odvetniške zbornice, ali lahko vpliva na ravnanje svojih članov in do katere mere? V preteklosti je bilo nekaj opozorilnih ukrepov, kakšna je vaša vizija?

Roman Završek:
Pri vsem skupaj gre za nek izobraževalni proces, če bodo odvetniki, ki vstopajo v odvetniške vrste, ustrezno usposobljeni in imeli strokovna znanja; spoštovali odvetniški kodeks – ki ga bo treba prav tako rahlo nadgraditi, skladno z načeli kodeksa odvetniške etike, ki ga je sprejelo združenje odvetniških zbornic - potem bodo odvetniki redko kdaj prihajali v situacije, ko bi bila potrebna reakcija odvetniške zbornice ob morebitnih kršitvah. Vendar, če bo šlo za kršitve predpisov, ki so jih odvetniki dolžni spoštovati, bo odvetniška zbornica morala odreagirati in tudi izreči ustrezne ukrepe v postopku zoper odvetnika.

Ta ukrep pa ni namenjen temu, da tega odvetnika javno ožigosamo, temveč je namenjen temu, da odvetnik spozna, da je storil kršitev in se to ne bo več dogajalo. Seveda pa ima tudi javnost pravico vedeti, da je odvetniška zbornica ob takšnih kršitvah ukrepala.

TFL Glasnik:
Etiko in moralo v odvetniški stroki, kajpada, ne smemo povezovati s tem, kar se v laični javnosti kdaj zazdi, da kako lahko odvetnik zastopa stranko, za katero pa ve, da je storila kaznivo dejanje.

Roman Završek:
Poglejte: vsaka stranka ima pravico do poštenega postopka. V tej luči odvetnik sprejme stranko ne glede na to, ali je to storilec hudega kaznivega dejanja ali stranka v civilnem postopku, npr. dolžnik. Odvetnik mora zagotoviti, da bo takšna stranka, za katero je prevzel zastopanje, deležna poštenega in pravičnega postopka pred sodiščem. V okviru tega postulata ima stranka pravico uporabiti vsa pravna sredstva, sodišče pa bo ocenilo, ali je neko pravno sredstvo utemeljeno ali ne. Stvar odvetnika je, da stranki strokovno pravilno svetuje ter ne izkrivlja dejanskih in pravnih ocen. Ne moremo pa soditi po tem, ali je etično, ali neetično, ko odvetnik zastopa nekoga, ki je npr. osumljen, da je storilec nekega zavržnega kaznivega dejanja. To nima nobene veze z etiko. Krivda takšnega obdolženca mora biti dokazana v postopku pred sodiščem. Tudi tak 'obdolženec' pa mora imeti pravico do poštenega postopka pred sodiščem.

V javnosti se prevečkrat povezuje to, da če je nekdo osumljen ali obtožen, je tudi že kriv. Takih postopkov, ko javnost obsodi storilca še pred izrekom sodbe, imamo v Sloveniji preveč. Zato menim, da ima – in to je moje temeljno pravilo – vsakdo pravico do poštenega sojenja. To pomeni, da ima pravico do postopka, ki poteka pred sodiščem ali pred katerim drugim organom in da lahko med tem postopkom predstaviti svoje argumente.

TFL Glasnik:
Dotaknila bi se še vprašanja, kako bi lahko odvetniška zbornica vplivala na pripravo zakonodaje? Odvetnik zagotovo natančno ve, kje je zakonodaja pomanjkljiva in ima mnenje o tem, kako to popraviti. Kako vi vidite prihodnje aktivno vključevanje odvetniške zbornice in njenih članov na tem področju?

Roman Završek:
Odvetniška zbornica se je že doslej vključevala v procese na zakonodajnem področju. Ena izmed sprememb, ki jo tudi zasledujem v svojem programu, predvideva profesionalizacijo odvetniške zbornice predvsem na tem področju, saj so doslej odvetniki in vodstvo zbornice delovali po pro bono principu. Poleg dela, ki smo ga opravljali v svojih pisarnah smo delali tudi na področjih, kjer se je zbornica aktivno udeleževala. Vendar so razmere pripeljale do tega, da to preprosto ni več mogoče, ker s takšnim načinom dela ne dosegamo želenih rezultatov.

To pomeni, če bomo želeli, da se odvetnike, ki imajo določena znanja, pritegne k aktivnostim zbornice na zakonodajnem področju, in so ostali člani zadovoljni z delom zbornice, bo morala zbornica zadeve profesionalizirati in okrepiti tudi strokovno podporo v pravnem sekretariatu zbornice. Odvetniki pa, ki bodo sodelovali v teh projektnih skupinah, bodo morali biti nagrajeni za svoje delo. Pri tem pa bodo morali biti tudi predhodno postavljeni cilji, ki se jih zasleduje. To posledično pomeni tudi reorganizacijo upravnega odbora – kar je ena izmed točk mojega volilnega programa. V upravnem odboru bodo oblikovane ožje projektne skupine, v katerih bodo določeni odvetniki skrbeli za posamezna področja, ves čas bodo spremljali posamezno področje, predlagali spremembe, delali na teh spremembah, vse do zaključka – ko bo zakon šel skozi celotno zakonodajno proceduro. To bo pomenilo večjo aktivnost zbornice v odnosih med zakonodajno vejo, resornimi ministrstvi in odvetniki. Ni pa zanemarljivo, da je med odvetniki zelo veliko kolegov, ki imajo bogate izkušnje in jih je potrebno pritegniti k delu.

TFL Glasnik:
In kako boste to konkretno izpeljali? Govorili ste o ustreznem nagrajevanju, ki bo preseglo neko podedovano stanje. Imate še katero drugo idejo, kako se lotiti tega?

Roman Završek:
Zbornica mora še intenzivneje delati še na prenosu znanja s starejših na mlajše, kar sem imel v mislih tudi ko sem govoril o permanentem usposabljanju. Nisem pa mislil samo na izobraževanja, ki naj bi potekala za vse odvetnike po vsej Sloveniji, kar je bilo doslej bolj aktivno v Ljubljani, kjer deluje Območni zbor odvetnikov v Ljubljani. Potrebno bo organizirati takšne oblike usposabljanja, ki bodo zagotavljale, da bodo vsi odvetniki deležni enakega usposabljanja. Mlajši odvetniki se bodo imeli priložnost izobraževati tudi prek prenosa znanja od starejših kolegov, organizirali bomo tudi srečanja za izmenjevanje mnenj med odvetniki ter vrsto dogodkov, ki bodo namenjeni boljši usposobitvi odvetnikov.

TFL Glasnik:
Kar nekaj področij ste omenili, a sva gotovo katerega izpustila. Katerega imate še v mislih?

Roman Završek:
Zbornica mora delovati na vseh področjih in doslej sem omenil le področja, ki nas trenutno najbolj zadevajo. Seveda pa je potrebno okrepiti mednarodno sodelovanje, kar pomeni povezovanje z drugimi odvetniškimi zbornicami, ki so v primerljivih položajih. Tudi povezovanje z zbornicami reguliranih poklicev v Sloveniji, vsaj zaradi izmenjave mnenj. Prepričan sem, da ima, denimo, zdravniška zbornica kar nekaj izkušenj, ki bi nam prišle prav na naši poti.

V mednarodnih združenjih, v katerih sodelujemo in imamo predstavnike, bo potrebno narediti več. Zakaj ne bi npr. kateri izmed naših odvetnikov prišel na čelo katere izmed mednarodnih organizacij odvetnikov, pri čemer bi naša zbornica tudi tako pridobila na ugledu. Ogromno bo potrebno vložiti tudi v informatizacijo, da odvetnikom informatizacija ne bi več pomenila bremena.

Nekaj bo treba narediti tudi pri ekonomiki poslovanja zbornice. Iskati bo treba nove vire financiranja. Poglejte, zbornica razpolaga s kar nekaj mediji, ki bi bili lahko primerni za pridobivanje dodatnih sredstev zbornice z npr. oddajanjem medijskega prostora v najem. Povečati je treba kakovost revije Odvetnik z morda zunanjimi sodelavci, moč bo pridobivati sredstva tudi z našo programsko opremo, ki jo uporabljajo odvetniki. Seveda ta sredstva ne bodo namenjena le temu, da bomo lahko plačevali tiste, ki bodo delali za zbornico, bi pa lahko tudi zmanjšala finančno obremenitev odvetnikov, saj imajo trenutno nekateri odvetniki kar nekaj težav s plačevanjem obveznosti zbornici.

TFL Glasnik:
Kakšna pa mislite, da je sicer trenutna situacija v odvetništvu? Vemo, da je kriza naredila svoje, manj je postopkov in ali je 1.500 odvetnikov tisto pravo število? Kako živijo odvetniki glede na trenutno višino odvetniške tarife?

Roman Završek:
Zadnja skupščina je potrdila novo odvetniško tarifo, ki je bila v resnici prenovljena stara točkovna tarifa. Zbornica je tarifo poslala v soglasje že prejšnjemu ministru za pravosodje, vendar le-ta soglasja ni dal, tako da se še vedno uporablja tarifa, določena z Zakonom o odvetniški tarifi, ki jo je ustavno sodišče posredno razveljavilo ob razveljavitvi člena Zakona o odvetništvu. Torej trenutno veljavna tarifa ni dobra, vnaša zmedo in je nepravična za stranke. To pomeni, da bomo najprej poskusili realizirati sklep skupščine in bomo ministru predstavili prednosti tarife, ki jo je skupščina odvetniške zbornice že potrdila, če pa to ne bo možno, bo potrebno poiskati drugo rešitev in morda tudi pristopiti k prenovi Zakona o odvetniški tarifi, o čemer pa bo morala odločati skupščina Odvetniške zbornice Slovenije.

Težave z Zakonom o odvetniški tarifi so predvsem v njegovi neuravnoteženosti glede vrednotenja posameznih opravil, npr. v kazenskem postopku se vrednoti vsaka obravnava, medtem ko se v civilnem postopku samo ena in ne glede na to, koliko je bilo dejansko opravljenih obravnav. Enako je tudi z vlogami v postopku.

Tarifa je torej pošten zalogaj, s katerim se bomo vsekakor soočali in v ta precej trdi kruh bomo morali ugrizniti. Vprašanje pa je tudi, ali je tarifa res potrebna, saj odvetniki opravljamo delo na trgu. Morda je Zakon o odvetniški tarifi potreben le za odmero stroškov za storitve, ki jih opravijo odvetniki, njihov plačnik pa je država (zastopanje v kazenskih postopkih po uradni dolžnosti, brezplačna pravna pomoč,…). Med pogovori s kolegi opažam, da so težave morda manjše v Ljubljani, medtem ko je zunaj Ljubljane ta tarifa očitno prenizka, ker se odvetniki, ki delujejo v manjših krajih, ne srečujejo s primeri, kjer bi šlo za višje vrednosti spornega predmeta. Srečujejo pa se z zelo zahtevnimi zadevami, katerih vrednost spornega predmeta ni visoka, kar pomeni zaradi neuravnoteženosti tarife tudi zelo nizko plačilo za opravljeno storitev, npr. pri vrednosti spornega predmeta do 300,00 EUR znaša nagrada odvetnika 17,00 EUR, pri vložitvi predloga za izvršbo v tej višini pa 5,1 EUR. Vem, da ima marsikateri odvetnik težave pri zagotavljanju dnevne eksistence.

TFL Glasnik:
Vprašala bom zelo brutalno: je kateri odvetnik že zaprl pisarno? Vem, da je na Hrvaškem 3.500 odvetnikov in sem zadnjič slišala, da je med odvetniki blokiranih več kot 500 računov.

Roman Završek:
Ne bi bil presenečen, da ima kateri izmed odvetnikov blokiran račun. Neposredno s temi podatki nisem seznanjen, vem pa, da kar nekaj odvetnikov ne plačuje obveznih prispevkov zbornici.

TFL Glasnik:
Vprašanje je bilo bolj namenjeno temu, da bi zvedeli, kako bodo odreagirali. Sklepam, da bodo zaradi ponosa raje oddali odvetniško togo in šli drugam.

Roman Završek:
Upam, da temu ne bi bilo tako in bo odvetniška zbornica morala kaj narediti za svoje člane. Številka 1.400 odvetnikov in potem kakih 600 kandidatov in pripravnikov – to je dva tisoč ljudi, ki deluje v tej sferi. Opažamo pa, da je vedno več zaposlenih odvetnikov, pri odvetniku ali v odvetniški družbi.

TFL Glasnik:
Da ne bova preveč pesimistična, bi komentar na koncu prepustila vam.

Roman Završek:
Moj program je sicer zelo ambiciozen, vendar je predsednik zbornice le prvi med enakimi v upravnem odboru. Ko sem govoril o spremembah nekaterih aktov, morate vedeti, da predsednik že napiše program, če pa mu ga upravni odbor, ki je posebej izvoljen samostojni organ, ne potrdi, nastanejo lahko hude težave. Vendar se nadejam, da bo upravni odbor potrdil program in omogočil njegovo realizacijo.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar