Številka 5, letnik VI
9. februar 2016

Facebook Twitter
TFL Glasnik

Mag. Bojan Jean, predsednik uprave SOP – Sklada obrtnikov in podjetnikov Slovenije, je naš današnji gost v rubriki Pogovor. Sklad ima skupno 17.300 članov, od tega je 13.300 članov osnovnega zavarovanja, štiri tisoč pa je novih zavarovancev. Mag. Bojan Jean je sicer fizik in tudi v svetu financ uporablja inženirski pristop: »Fizikov je kar nekaj v financah, saj je način razmišljanja podoben. Določene zadeve je treba razumeti, poenostaviti, tudi logika je precej podobna.«

V pravnem članku Kako pravna pravila, ki operacionalizirajo načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varujejo poštenega, dobrovernega pridobitelja Boštjan Koritnik, strokovni urednik revije Pravnik, izpostavlja, kar avtorja dr. Nina Plavšak in dr. Renato Vrenčur v članku pojasnjujeta - da varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo poštenega pridobitelja pri vseh poslovnih pridobitvah, ne glede na to, ali je predpostavka te pridobitve pravni posel (vknjiženega) lastnika ali pravni posel, sklenjen neodvisno od volje lastnika pri prisilni prodaji. Več o reviji Pravnik.

V današnji Temi tedna nam Maja Dolinar Dubokovič, univ. dipl. ekon., predstavlja temo z naslovom Delo prokuristov v praksi, s tem povezana obdavčitev in pravilnost zavarovanja. Kot že vrabci čivkajo, so se morali upokojenci, ki so družbeniki in hkrati tudi poslovodje v družbah, do konca januarja 2016 uskladiti z določbami spremenjenega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).

Vabljeni k branju!

Mag. Bojan Jean: Umno vodenje kot temelj napredka

Bojan Jean

TFL Glasnik:
Mag. Bojan Jean, ste predsednik uprave SOP – Sklada obrtnikov in podjetnikov Slovenije. Morda nekoliko manj znani, a z izjemnimi rezultati. Fizik z inženirskim pristopom v svetu financ. Vodite institucijo, ki je na neki način podobna pokojninski družbi, a naj vas najprej vprašam, na kaj ste najbolj ponosni v svoji dosedanji karieri?

Bojan Jean:
Nikoli ne razmišljam na tak način, saj kariero gledam kot neki način reševanja situacije – kar iz tega pride, pač pride. V skladu je narejeno marsikaj, če to primerjam s tem, kakšno je bilo stanje na začetku. Predvsem so šle stvari v pravo smer.

 

Bojan Jean

TFL Glasnik:
Koliko časa ste že predsednik uprave SOP?

Bojan Jean:
Zdaj drugi mandat, prej sem bil član uprave, skratka skupaj petnajst let. Na začetku smo začeli krepiti interne funkcije sklada in smo tako postali precej odporni proti marsičemu, kar se nam je pozneje dogajalo.

 

TFL Glasnik:
Kaj počne fizik v financah že toliko let?

Bojan Jean:
Fizikov je kar nekaj v financah, saj je način razmišljanja podoben. Določene zadeve je treba razumeti, poenostaviti, tudi logika je precej podobna.

 

TFL Glasnik:
Če preideva na sklad. Ko sem gledala rezultate in stopnje rasti, sem bila fascinirana. Nam lahko opišete, kaj ste počeli, saj ste ena redkih institucij na tem področju, ki je dosegla te rasti. Po mojem je to predvsem umno upravljanje portfelja, da vašim vlagateljem zagotavljate takšne donose.

Bojan Jean:
Relativni delež sklada je majhen in je nastal kot odziv članov na težave, ki so se začele leta 2001. Zgodba se je raztegnila kar čez nekaj let, potem pa se je začela izboljševati. V tem času je sklad precej naredil v operativnem smislu in tudi glede celostne podobe, v smislu upravljana, glede odnosa do strank in produktov. Potem je začela zadeva organsko rasti in se je nadaljevala. Vsak je dodal nekaj svojega in smo postopoma naredili vse tisto, kar so druga podjetja že imela. Ker imamo majhen relativni delež, je bila ta stopnja rasti mogoča in je še vedno. Ni realno pričakovati, da bi neki Triglav, Adriatic ali katera koli druga družba tako hitro rasla.

Bojan Jean

 

TFL Glasnik:
Pa vendarle je treba povedati nekaj posebnega
da obstajate od leta 1956. Ohranjate neke »ostanke«, to je, da skrbite za obrtnike in podjetnike in vam je vendarle uspelo preživeti ta dolgi čas in se preoblikovati skladno z razmerami. Danes ste ponudnik za vse, ne le za podjetnike in obrtnike. To je ta lepota, ki je vredna največje pozornosti in, rekla bi, nagrade.

Bojan Jean:
Sama zasnova pokojninskih zavarovanj je v osnovi naravnana tako, da je cilj, da izvajalec, tj. podjetje, preživi na dolgi rok. Cilj članstva ni, da izvajalec preživi recimo 20 let, temveč je cilj dobiti izplačilo pokojnine do konca, kar lahko pomeni, da traja zavarovanje 50 let in več, in toliko časa mora delovati tudi izvajalec. Prek vzajemnosti člani lažje sledijo temu dolgoročnemu interesu, kot bi lahko v okviru delniške družbe. V vzajemni družbi imajo neposreden vpliv na delovanje družbe, zato je ta oblika precej pogosta v zavarovalniški panogi tudi po svetu.

V začetku 90. let, ko je prišlo do sprememb finančnega sistema, je velika večina zavarovalnic, ko so pri življenjskih zavarovanjih ugotovile, da rezervacije niso ustrezne, preprosto seznanila stranke, da njihova življenjska zavarovanja niso nič vredna. Sklad je zgodbo s pokojninskimi zavarovanji nadaljeval in jo poskušal rešiti in jo še rešuje. Ker ni delničarjev, je osnovni cilj sklada kot vzajemne družbe skrb za zavarovance. Mi v vodstvu to izvajamo in je treba povedati, da smo, kar zadeva upravljanje, nekoliko manj togi – nekoliko bolj praktični. To pomeni, da ne poskušamo delati na enak način kot velike finančne ustanove, temveč bolj praktično in pragmatično.

 

TFL Glasnik:
Katere so recimo vaše tri prednosti pred velikimi institucijami? Zakaj bi jaz vložila denar pri vas?

Bojan Jean:
Nimamo delničarjev, torej je naš cilj čim bolj zadovoljiti stranke. Že v osnovi delamo za vas najbolj, kolikor je mogoče, če se vključite. Pri samih naložbah smo precej fleksibilni in hitro, odzivni. Po naših informacijah so druge finančne ustanove bolj toge in se manj izpostavljajo. Tretji razlog pa je, da se kontinuirano trudimo izboljšati storitev.

Bojan Jean

 

TFL Glasnik:
Torej bi jaz kot vlagateljica, če bi bila nagnjena k tveganju, izbrala kakšen vaš sklad, ki bi prinesel večje donose, če pa sem bolj nagnjena k varnosti, bi se odločila za manjše donose. Kolikšen povprečen letni donos zagotavljate?

Bojan Jean:
Žal imamo zaradi težav z državo omejen nabor produktov, a jih je še vedno dovolj. Za nekoga, ki je zelo konservativen in želi neko gotovost, je pri rentnem pokojninskem zavarovanju zagotovljen donos 1,75 odstotka in delitev dobička v razmerju 70 : 30 ustvarjenega dobička.

Če pogledamo nazaj, je ta sklad v zadnjih petih letih ustvaril 6,6 odstotka, kar je zelo lepo za garantirani donos. Glede na današnje obrestne mere bi bili pri 3,5-odstotnih obrestih zdaj zelo zadovoljni.

Naslednji produkt, ki nima garancije in gre za izrazito naložbeno tveganje ter se upravlja na klasičen način, ima donose za dva odstotka višje, ni pa garancije.

Imamo še tretjo obliko, to je dinamični način upravljanja – pri tem gremo v kar ekstremne variante in težko govorimo o dolgem roku. Prvo leto je bil 48-odsotni donos, drugo leto pa 22-odstotni. Zaradi narave sklada zato težko govorimo o povprečju. Pri IPZ pa spreminjamo način upravljanja: dvakrat na leto bomo ocenili situacijo na trgih in plasirali v indeksne sklade ter ne bo šlo za upravljanje iz dneva v dan.

 

TFL Glasnik:
Koliko vlagateljev oziroma zavarovancev, kot jim pravite, imate?

Bojan Jean:
Skupno je 17.300 članov, od tega je 13.300 članov osnovnega zavarovanja, štiri tisoč pa je novih zavarovancev.

 

TFL Glasnik:
Lepa številka, zlasti ker je rasla tudi v kritičnih letih. Kaj opažate na trgu, ali se povečuje zavedanje Slovencev, da bo treba poskrbeti za primerno pokojnino? Veliko je nezaupanja.

Bojan Jean:
Zavedanje se povečuje, vendar gre počasi. Tako kot gre počasi tudi finančna pismenost. Po mojem sta zelo pomembna znanje in razmislek na začetku, od tam dalje gre lažje.

Bojan Jean

 

TFL Glasnik:
Že v šolah bi morali učiti otroke, da je nujno deset odstotkov prihodkov varčevati.

Bojan Jean:
Kolikor vem, so tovrstna prizadevanja in snovanja ves čas aktualna in se v manjši meri tudi že izvajajo Prepričan sem, da danes težko živiš, če ne veš, kakšno je pravno okolje okrog tebe. Enako velja za finančno okolje.

 

TFL Glasnik:
V SOP je zelo posebna lastniška struktura, drugačna od tiste, ki bi jo človek pričakoval v takšnih družbah. Kar izvira iz vseh let v preteklosti.

Bojan Jean:
Struktura je vzajemna družba, vsi člani pa imajo prek delegatske skupščine možnost upravljanja.

 

TFL Glasnik:
Kdo so člani?

Bojan Jean:
Vsi zavarovanci, ki izvolijo 25-člansko skupščino, ki upravlja sklad. Glede na to, da izvajamo pokojninsko zavarovanje, je to bolj ko ne prednost. V mislih imam odzivanje na globalne spremembe, saj sklad recimo izpolnjuje obveznosti iz let 70. ali 80. Glede odzivanja na trg pa tudi ni težav, ker so tržni pogoji in rezultati za vse enaki – sklad se ne more uspavati, ker ima konkurenco.

Bojan Jean

 

TFL Glasnik:
Pred kratkim ste s pravnomočno sodbo skladu pridobili nazaj 30 milijonov evrov zaradi napačne razlage zakona. Nam lahko podrobneje razložite to zgodbo.

Bojan Jean:
Že sam nastanek sklada je zanimiv, ker so bili obrtniki po vojni izločeni iz pokojninsko-invalidskega sistema. Ustanovili so sklad in ga začeli samofinancirati. Zato se je država leta 2000 odločila z zakonom pokriti krivico, ki je bila financirana iz zasebnih žepov. Zakon je bil sicer sprejet, a smo petnajst let v sporu z državo in čakamo na njegovo polno izvajanje. Nazadnje smo dobili sodbi za 20 in za 30 milijonov, žal pa država kljub dobljenim sodbam ni bila pripravljena na dogovore, temveč je šla v spremembe zakona. Zdaj bomo morali vložiti ustavno presojo in tožbo za nazaj. Za vse te tožbe država plačuje zamudne obresti. Z vidika sklada je to sicer finančna kompenzacija za neizvajanje dejavnosti, bistvo pa bi bilo, da se problem uredi.

Po mojem mnenju tudi za davkoplačevalce to ni najbolj optimalna rešitev. Nabralo se je že 20 milijonov zamudnih obresti. Mirno lahko rečem, da če bi se v kateri koli fazi upošteval naš predlog, bi bilo to bistveno cenejše za davkoplačevalce.

 

TFL Glasnik:
Na koncu vedno vprašam, kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Bojan Jean:
Ni mi blizu, da bi svetoval komu, saj vsak sam ve, kaj dela, in prevzema posledice za to. Vsaka pot je v redu, pomembno je, da je usklajena v človeku.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Barbara Reya

 

Bojan Jean

Kako pravna pravila, ki operacionalizirajo načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varujejo poštenega, dobrovernega pridobitelja

Revija Pravnik

piše: Boštjan Koritnik, strokovni urednik revije Pravnik

Načelo zaupanja v zemljiško knjigo zapoveduje, da tisti, ki v pravnem prometu ravna pošteno in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiško knjigo, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. V decembrski, najnovejši številki revije Pravnik, dr. Nina Plavšak in dr. Renato Vrenčur pojasnjujeta, da varuje načelo zaupanja v zemljiško knjigo poštenega pridobitelja pri vseh poslovnih pridobitvah, ne glede na to, ali je predpostavka te pridobitve pravni posel (vknjiženega) lastnika ali pravni posel, sklenjen neodvisno od volje lastnika pri prisilni prodaji.

Pri odgovoru na vprašanje, ali pridobitelj z vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist (torej, ko postane vknjiženi lastnik) pridobi (tudi) resnično lastninsko pravico (postane tudi resnični lastnik), pa moramo razlikovati dva položaja, dodajata: »Če je odsvojitelj (vknjiženi lastnik) tudi v resnici imetnik lastninske pravice in zato (materialnopravno) upravičen (samostojno) razpolagati z lastninsko pravico na nepremičnini, pridobitelj z vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist postane (resnični) lastnik na podlagi (veljavnega) pravnega posla (izjave volje) dosedanjega (resničnega) lastnika (odsvojitelja).«

Za ta položaj uporabljamo tudi izraz poslovna pridobitev stvarne pravice na podlagi razpolaganja lastnika. »Če odsvojitelj (vknjiženi lastnik) razpolagalnega upravičenja v resnici nima, ker ni (resnični) lastnik, pridobitelj z vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist postane (resnični) lastnik samo, če je (poleg veljavnega zemljiškoknjižnega dovolila vknjiženega lastnika kot odsvojitelja) izpolnjena dodatna predpostavka, in sicer, če je dobroveren, ker je zaupal podatku o vknjiženi lastninski pravici odsvojitelja v zemljiški knjigi in ne ve, da odsvojitelj v resnici nima razpolagalnega upravičenja,« nadalje pojasnjujeta dr. Plavšakova in dr. Vrenčur. V tem primeru, kot poudarjata v prispevku, pridobi pridobitelj lastninsko pravico neodvisno od volje resničnega lastnika: »Ta pravna posledica nastane na podlagi pravnih pravil SPZ in ZZK-1, ki operacionalizirajo načelo zaupanja v zemljiško knjigo.« Zato zanj uporabljamo tudi izraz poslovna pridobitev stvarne pravice od nelastnika na podlagi zaupanja v zemljiško knjigo.

Preberite tega in še vrsto drugih koristnih prispevkov ter se naročite na Pravnik, najstarejšo slovensko pravno revijo, ki jo izdajata Zveza društev pravnikov Slovenije in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, za še več informacij in koristnih napotkov s področja stvarnega prava pa ne spreglejte nove skupne izdaje pravnih fakultet iz Ljubljane in Maribora ter Uradnega lista Republike Slovenije, knjige Stvarnopravni zakonik s komentarjem, avtorjev dr. Matjaža Tratnika, dr. Renata Vrenčurja in dr. Miha Juharta. Še vedno jo lahko naročite po znižani, prednaročniški ceni!

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Delo prokuristov v praksi, s tem povezana obdavčitev in pravilnost zavarovanja

Maja Dolinar Dubokovič, univ. dipl. ekon., davčna svetovalka v družbi Movens d.o.o., Medvode

piše: Maja Dolinar Dubokovič, univ. dipl. ekon., davčna svetovalka v družbi Movens d.o.o., Medvode

Kot že »vrabci čivkajo«, so se morali upokojenci, ki so družbeniki in hkrati tudi poslovodje v družbah, do konca januarja 2016 uskladiti z določbami spremenjenega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (odslej ZPIZ-2). Rok za uskladitev z določbami ZPIZ-2 namreč ni bil »še tretjič« podaljšan. Tako so se morali upokojenci zavarovati po 14. ali 16. členu ZPIZ-2 za najmanj četrtino polnega delovnega ali zavarovalnega časa (za 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko) in se na ta način odpovedati 25 % pokojnine. Če tega niso storili, jih bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (odslej zavod) sam zavaroval po uradni dolžnosti za četrtino polnega zavarovalnega časa po 16. členu po podlagi za zavarovanje 040 s 1. 1. 2016.

Poleg tega tudi ni bil podaljšan rok za uskladitev z določbami spremenjenega ZPIZ-2 za ostale družbenike, ki so hkrati tudi poslovodje v družbah, in niso upokojenci. Gre za poslovodje, ki niso polno zavarovani na drugih zavarovalnih podlagah, ki so v ZPIZ-2 navedene pred 16. členom (kot delavci v delovnem razmerju ali samozaposlene osebe). Ti so se dolžni zavarovati do polne zavarovalne podlage po 16. členu ZPIZ-2 do konca marca 2016 z dnem vložitve prijave v zavarovanje. Če tega ne bodo storili, bo tudi njih zavod sam zavaroval po uradni dolžnosti za razliko do polnega zavarovalnega časa po 16. členu po podlagi za zavarovanje 040 s 1. 4. 2016.

Nekateri upokojenci, ki so bili konec leta 2015 družbeniki in hkrati tudi poslovodje v različnih vrstah družb, so se v izogib izgubi četrtine pokojnine vpisali v sodni register kot prokuristi in ne več kot poslovodje. Na ta način so ostali družbeniki in obdržali polno pokojnino. Vendar pa v praksi nekateri še vedno vodijo posle družbe, torej v bistvu opravljajo funkcijo poslovodje. Navedeno je problematično z dveh vidikov:

  1. z vidika obdavčitve dohodkov prokurista in
  2. z vidika ustrezne zavarovalne podlage in s tem plačevanja prispevkov tega prokurista.

ad 1. Prokurist prejema polno pokojnino in dohodek ter potne stroške za opravljeno delo prokurista. Prokurist je po določbah Zakona o gospodarskih družbah poslovni pooblaščenec, ki ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Dohodki prokuristov, ki so ali niso družbeniki, prejeti za zastopanje družbe, se štejejo za dohodke iz drugega pogodbenega razmerja (38. čl. Zakona o dohodnini; odslej ZDoh-2). Ob izplačilu takšnega dohodka (vključno s potnimi stroški) se izračuna in plača akontacija dohodnine po stopnji 25 %. Pri izplačilu se upošteva zmanjšanje davčne osnove v višini 10 % normiranih stroškov. Prokuristu se na letni ravni kot dodatno zmanjšanje davčne osnove (poleg 10 % normiranih stroškov) priznajo dejanski stroški prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela (pod pogoji in do višin, določenih v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja). Prokurist lahko dejanske stroške uveljavlja v zahtevku, ki ga odda finančni upravi do 5. februarja tekočega leta za preteklo leto ali pa tudi kasneje v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine. Na tej točki bi tako želeli opozoriti vse prokuriste, da, ne glede na to, ali so jim bili pri opravljanju prokure v letu 2015 izplačani tudi stroški prevoza in nočitve, uveljavljajo dejanske stroške prevoza in nočitve, ki so jih imeli, si tako zmanjšajo osnovo za dohodnino in na tej podlagi lahko dobijo nekaj dohodnine vrnjene.

Poleg dohodnine se od dohodka prokurista (vključno s potnimi stroški), ki je upokojenec, plača tudi:

  • 8,85 % prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • 0,53 % prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen in
  • 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje.

Če prokurist poleg zastopanja družbe opravlja tudi posle vodenja družbe, se njegov dohodek šteje za dohodek iz delovnega razmerja (37. čl. ZDoh-2). Ob izplačilu takšnega dohodka upokojencu se izračuna in plača akontacija dohodnine po stopnji 25 % brez priznavanja normiranih ali dejanskih stroškov. V tem primeru so potni stroški neobdavčeni.

Poleg dohodnine se od dohodka prokurista, ki opravlja posle vodenja družbe, in je upokojenec, plača tudi:

  • 8,85 % prispevek delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
  • 0,53 % prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen in
  • 6,36 % prispevek za zdravstveno zavarovanje.

Kot vidimo, je obdavčitev dohodkov prokurista odvisna od tega, kakšne posle opravlja. Zato je pomembno, kakšne so določbe pogodbe o prokuri in tudi, kaj prokurist dejansko dela.

ad 2. Z navedenim pa je povezana tudi pravilna podlaga za zavarovanje prokurista. Če namreč prokurist, ki je tudi lastnik družbe, opravlja le zastopanje družbe, ne zapade zavarovanju po 16. členu ZPIZ-2. Če pa prokurist opravlja tudi posle vodenja družbe (je v bistvu poslovodna oseba), pa v primeru lastništva v družbi zapade zavarovanju po 16. členu ZPIZ-2. To velja tudi za upokojence, ki so družbeniki in vpisani v sodni register kot prokuristi, vendar dejansko vodijo posle družbe. Lahko se zgodi, da bo zavod takega prokurista v primeru kontrole prepoznal kot zavezanca za obvezno zavarovanje po podlagi za zavarovanje 040 kot družbenik, ki je poslovodna oseba. V tem primeru bo prokurista zavaroval za četrtino zavarovalnega časa po podlagi za zavarovanje 040, izgubil bo četrtino pokojnine in dolžan bo plačevati obvezne prispevke za socialno varnost za poslovodjo, ki je družbenik.

Za konec naj torej poudarimo, da lahko iz dela prokuristov, ki v praksi opravljajo poleg zastopanja tudi vodenje poslov družbe, izhaja dodatna obdavčitev, spremenjena podlaga za zavarovanje in dodatno plačevanje prispevkov. Zato vam svetujemo, da tovrstne primere v praksi ustrezno uredite.

Po nekaterih podatkih naj bi vsaj 20.000 naših državljanov dnevno migriralo v Avstrijo, mnogi od njih na bližnjo avstrijsko Štajersko. Slovensko-avstrijski obmejni prostor ponuja največjo ekonomsko spodbudo za delovno migracijo in zadnje čase tudi za nepremičninski trg. Avstrijski delodajalci so znali izkoristiti krizni trenutek slovenskega zaposlitvenega trga, ki očitno ne premore v zadostni meri umestiti iščoči aktivni del slovenske delovne populacije. Od nekdaj je naša severna soseda znana tudi kot davčno prijazna dežela, ki z minimalno birokracijo vabi pravne in fizične osebe v svoj objem. Najnovejši korak v to smer je razmišljanje avstrijskega zakonodajalca, da sprejme davčne razbremenitve, ki naj bi stopile v veljavo 1. januarja 2016.

Kratka predstavitev Republike Avstrije

Uradni naziv naše sosede je Republika Avstrija (nem. Republik Österreich). Avstrija je zvezna republika devetih dežel (Dunaj, Spodnja Avstrija, Gradiščanska, Zgornja Avstrija, Salzburg, Koroška, Štajerska, Tirolska, Predarlska) z dvodomnim parlamentom (državni svet – Nationalrat in zvezni svet – Bundesrat) in približno 8 milijoni prebivalcev ter glavnim mestom Dunaj, ki je hkrati tudi ena od zveznih dežel. Vsaka dežela ima svoj deželni parlament. V nadaljevanju Grafenauer (2004, str. 58) navaja, da je vsaka dežela razdeljena na občine, ki jih opredeljuje kot teritorialne skupnosti s pravico samouprave. Predsednik države je neposredno izvoljen za največ dva šestletna mandata. Med pristojnostmi predsednika države je tudi imenovanje zveznega kanclerja, ki vodi svet ministrov. Po podatkih Factive je Avstrija članica EU (European Union) in EEA (European Economic Area), OECD (Organization for Economic Cooperation and Development) in mnogih drugih mednarodnih asociacij. Avstrija premore 80 okrajev in kar 2.345 občin, od katerih jih ima 181 manj kot 500 prebivalcev, manj kot 100 prebivalcev pa lahko najdemo v 6 občinah. Če ni izrecno določeno drugače, urejajo področje lokalne samouprave deželni zakoni, ki se pri tem naslanjajo na določila zvezne ustave. Povprečna mesečna bruto plača v Avstriji je v letu 2013 znašala 3.230,00 evrov. Nezaposlenost je v letu 2013 znašala 7,6 odstotka, do leta 2016 pa naj bi se postopno znižala na 7,5 odstotka.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: revija Denar - Borut Ambrožič ml., univ.dipl.prav.

V razmerah čedalje večje globalizacije svetovnega gospodarstva in vse pogostejšega pretoka kapitala, dela ali poslov izven države, v povezavi s čimer je tudi težnja zavezancev za davek po optimizaciji davčnih obveznosti vse večja, je uporaba različnih mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na davčno področje, vse bolj pomembna in aktualna.

Vprašanje 1: Kako je urejena pravica do obdavčitve nastopajočih umetnikov in športnikov v mednarodnih pogodbah? (1.9.2014)

Odgovor
Mednarodne pogodbe dajejo pravico do obdavčitve državi, kjer umetnik ali športnik nastopa, kot to določa prvi odstavek 17. člena Vzorčne konvencije OECD, in sicer tudi v primeru, kadar se dohodek ne plača neposredno nastopajočemu umetniku ali športniku (drugi odstavek 17. člena Vzorčne konvencije OECD), ampak njegovemu agentu, delodajalcu ipd. Tako se lahko dohodek, ki ga dobi rezident države pogodbenice za nastop v drugi državi pogodbenici (npr. v Sloveniji), v tej drugi državi obdavči že ob enem samem njegovem nastopu.
Primeroma se plačilo akontacije dohodnine (od dohodka iz dejavnosti) od doseženih nagrad tujih športnikov ali umetnikov v Sloveniji, opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem, ki ga opravi organizator prireditve. Plačani davčni odtegljaj se šteje kot dokončen davek nerezidenta.


Vprašanje 2: Kdo se šteje za umetnika ali športnika po mednarodnih pogodbah? (1.9.2014)

Odgovor
Primeroma so to gledališki, filmski, radijski in televizijski umetniki ter glasbeniki, ki nastopajo v javnosti pred občinstvom. Med športnike uvrščamo vse pojavne vrste nastopajočih športov.


Vprašanje 3: Za katere vrste dohodkov umetnikov in športnikov ne veljajo določbe 17. člena Vzorčne konvencije OECD? (1.9.2014)

Odgovor
Kadar dohodki od npr. premoženjskih pravic, plačil sponzorjev, plačil za oglaševanje in nastopanje v javnosti niso neposredno povezani z javnim nastopom umetnika ali športnika, se za obdavčitev uporabijo druge določbe mednarodne pogodbe. Po tem členu se tudi ne obdavčujejo trenerji in druge osebe, ki sicer sodelujejo pri umetniški prireditvi ali športnikovem nastopu (producenti, režiserji, tehniki, menedžerji, pomožno osebje). Ti so obdavčeni, odvisno od primera po 14. ali 15. členu mednarodne pogodbe.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: pojasnilo FURS

V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 94/2014) (v nadaljevanju SRS) SRS 3.4 spadajo dolgoročno dana posojila med dolgoročne finančne naložbe. Finančne naložbe v posojila so naložbe v finančne dolgove drugih podjetij, države ali drugih izdajateljev. Mednje sodijo tudi finančne naložbe v kupljene obveznice.

Dolgoročne finančne naložbe v posojila, to je v dolgove drugih podjetij, ki zaradi spremenjenega položaja dolžnikov (na primer stečaja, likvidacije) prenehajo biti dolgoročne, se izkažejo kot kratkoročne finančne naložbe.

Posojila so neizpeljana finančna sredstva z določenimi ali določljivimi plačili, ki ne kotirajo na delujočem trgu, razen:
- tistih, ki jih podjetje namerava prodati takoj ali v kratkem obdobju,
- tistih, ki se razvrstijo kot v posesti za trgovanje, in
- tistih, ki jih podjetje po začetnem pripoznanju opredeli kot izmerjena po pošteni vrednosti prek poslovnega izida;
- tistih, ki jih podjetje po začetnem pripoznanju opredeli kot razpoložljiva za prodajo.

Delež, pridobljen iz skupine sredstev (pool), ki niso posojila ali terjatve (na primer delež v vzajemnem ali podobnem skladu), ni posojilo ali terjatev.

Dolgoročno dana posojila so torej dana posojila, katerih rok vračila presega eno leto. Po priporočenem kontnem načrtu jih lahko evidentiramo v skupini 07 oziroma natančneje:
• 070– Dolgoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb družbam v skupini, vključno z dolgoročnimi terjatvami iz finančnega najema
• 071 – Dolgoročna posojila, dana na podlagi posojilnih pogodb pridruženim družbam in skupaj obvladovanim družbam, vključno z dolgoročnimi terjatvami iz finančnega najema
• 072 – Dolgoročna posojila, dana drugim, vključno z dolgoročnimi terjatvami iz finančnega najema
• 073 – Dolgoročna posojila, dana z odkupom obveznic od družb v skupini
• 074 – Dolgoročna posojila, dana z odkupom obveznic od pridruženih družb in
skupaj obvladovanih družb
• 075 – Dolgoročna posojila, dana z odkupom obveznic od drugih

Dolgoročno posojilo se ob začetnem pripoznanju izmeri po pošteni vrednosti.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: portal Tax-Fin-Lex - dipl.oec. računovodja Vesna Bartolj Maver

Razčlenjevanje stroškov na stalni in spremenljivi del je ključnega pomena pri načrtovanju stroškov. Na stalni in spremenljivi del je mogoče razčleniti stroške posameznih izvirnih vrst ali posameznih namenskih (funkcionalnih) skupin, na primer neposredne stroške, posredne proizvajalne stroške, posredne stroške splošnih služb in druge. Posamezna izvirna vrsta stroškov ali posamezna skupina namensko (funkcionalno) povezanih stroškov ima lahko izključno spremenljivo naravo, izključno stalno naravo ali pa, kar je najpogosteje, mešano naravo.

Narava se označuje s stopnjami spremenljivosti stroškov (variatorji), pri čemer pomeni stopnja 1 popolno spremenljivost stroškov, stopnja 0 popolno stalnost stroškov, stopnja med 0 in 1 pa mešano spremenljivost oziroma stalnost stroškov. Pri nekaterih naravnih vrstah stroškov ali pri namensko (funkcionalno) povezanih stroških je stopnja spremenljivosti odvisna od obsega poslovanja in se lahko spreminja zaradi sprememb tega obsega v sicer nespremenjenih okoliščinah.

Razčlenjevanje stroškov na stalne in spremenljive predpostavlja njihovo obnašanje v razmerah nespremenjenih cen. Zaradi tega je treba podatke o stroških iz preteklih obdobij pred razčlenjevanjem izraziti s posamičnimi cenami v enem od teh obdobij. Pri ugotavljanju stalnega dela stroškov je treba paziti na zneske, ki so bili morda v posameznih obdobjih posledica tedanjih posebnih odločitev (npr. reklame) in niso povezani z opredelitvijo tedanjih zmogljivosti. Zaradi tega je stalne stroške bolje imenovati stroški obdobja in ne stroški zmogljivosti. Spremenljivi stroški so, nasprotno, v vsakem primeru stroški ustvarjanja poslovnih učinkov in jih ni, če ni take dejavnosti.

Pri razčlenjevanju stroškov si lahko pomagamo z več metodami. Pogoste so izkustvene metode, pri katerih razčlenjujemo stroške:
• z metodo ocenjenega razmerja med stalnim oziroma spremenljivim delom ter celoto,
• z metodo ocenjenih stopenj spremenljivosti stroškov in
• z drugimi metodami.

Če razpolagamo z več podatki iz preteklosti, si lahko pomagamo z nekaterimi matematičnimi metodami:
• z metodo izračunavanja koeficientov odzivnosti,
• z metodo računske interpolacije,
• z metodo dodatnih stroškov,
• z grafično metodo,
• z metodo regresijskih enačb.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: portal Tax-Fin-Lex - dr. Branko Mayr

Vlada je na dopisni seji sprejela predlog zakona o sistemu jamstva za vloge, ki na novo ureja sistem jamstva za vloge pri bankah in med drugim predlaga uvedbo sklada za jamstvo vlog pri Banki Slovenije. Po predlogu zakona, ki ga vlada v DZ pošilja za obravnavo po nujnem postopku, bodo vzpostavili en sistem jamstva za vloge, pri čemer bo članstvo v tem sistemu za banke s sedežem v Sloveniji in za banke tretjih držav, ki so pridobile dovoljenje za ustanovitev podružnice v Sloveniji, obvezno, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Znesek kritja zajamčene vloge se v primerjavi s sedanjo ureditvijo ne spreminja in znaša 100.000 evrov. Predlog zakona določa tudi terjatve vlagatelja do banke v zvezi s pozitivnimi stanji, ki se pod določenimi pogoji izplačajo v znesku nad 100.000 evrov, kot npr. terjatve, ki so posledica nakupa oziroma prodaje stanovanjske nepremičnine, izplačila iz naslova socialnega, zdravstvenega ali življenjskega zavarovanja, izplačila invalidnine in drugo.

Sistem bo v skladu z evropsko direktivo do leta 2024 postopno skrajšal roke za izplačila. Sedaj ta znaša do 20 delovnih dni od dneva začetka stečajnega postopka nad banko in tako bo veljalo do konca leta 2018. Od 2019 do konca 2020 se bo skrajšal na do 15 delovnih dni, od 2021 do konca 2023 na do 10 delovnih dni, nato pa na do sedem delovnih dni. Vendar bo upravičen vlagatelj lahko v obdobju do konca leta 2023 vložil zahtevo za predčasno izplačilo, in sicer za kritje življenjskih stroškov v višini minimalne plače.

Po predlogu bo Banka Slovenije kot ločeno premoženje vzpostavila sklad za jamstvo vlog. V sklad bodo banke plačevale redne letne prispevke, njihova višina bo določena na podlagi profil tveganosti posamezne banke. Minimalna ciljna raven je po evropski direktivi postavljena v višini najmanj 0,8 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog pri bankah v Sloveniji in mora biti dosežena najpozneje do leta 2024.

Sredstva sklada bodo namenjena za izplačilo kritja zajamčenih vlog v okviru sistema jamstva za vloge in za financiranje ukrepov reševanja ali prisilnega prenehanja bank.

Če razpoložljiva sredstva sklada ne bodo zadoščala za celotno plačilo kritja zajamčenih vlog, bo lahko Banka Slovenije bankam naložila vplačilo izrednih prispevkov, lahko pa bo skladu odobrila tudi izredno likvidnostno posojilo ali pa se bo sklad za jamstvo vlog zadolžil pri skladu drugih držav EU.

Banka Slovenije bo lahko tudi odločila, da se za izpolnjevanje ciljne ravni sklada za jamstvo vlog upoštevajo zaveze bank za odloženo plačilo rednih prispevkov v sklad, ki jih vanj banke vplačajo na podlagi zahteve Banke Slovenije, in so v celoti zavarovane v korist sklada z ustreznim premoženjem.

Vir: STA

Vlada je sprejela predlog novele insolvenčnega zakona, s katerim po besedah državne sekretarke na pravosodnem ministrstvu Tine Brecelj uvaja dodatne varovalke, s katerimi se bo nepoštenim dolžnikom preprečil odpust obveznosti. Spremembe se obetajo tudi pri poenostavljeni prisilni poravnavi. "Sistema ne postavljamo na novo, ker je veljavni zakonski okvir dober, uvajamo pa nekaj dodatnih varovalk, za katere verjamemo, da bodo uspešno zajezile neverjetno pravno domačijo, ki se dogaja v našem pravnem prostoru," je predlagane spremembe komentirala Brecljeva. Poudarila pa je potrebo po aktivni vlogi stečajnih upraviteljev pri uporabi prenovljenega zakona, kot tudi sodišč.

Pri novostih glede osebnega stečaja je izpostavila dodatno širitev nabora ovir za odpust obveznosti, s čimer naj bi preprečili, da bi dolgove odpisali tudi nepoštenim dolžnikom. "Dosledno sledimo načelu, da bo odpust obveznosti mogoč le za poštene in vestne dolžnike," je poudarila. Tako ne more biti odpusta obveznosti za tiste dolžnike v osebnem stečaju, ki so bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu. Prav tako ne bo mogoče obveznosti odpisati tistim dolžnikom, pri katerih se je o tem odločalo pred manj kot desetimi leti.

Novost je tudi uvedba generalne klavzule, ki sodišču nalaga, da v vsakem posameznem primeru presoja, ali je odpust obveznosti dovoljen. "Ne samo da zakon izrecno navaja primere, kdaj odpust obveznosti ni mogoč. Dodajamo še generalno klavzulo, da mora sodišče v vsakem konkretnem primeru presojati premoženjski položaj, način življenja dolžnika in šele nato presojati, ali mu je res lahko dan privilegij odpusta obveznosti," je poudarila državna sekretarka.

Ob tem je dodala, da je kljub posameznim ekscesnim primerom vendarle največ dobrovernih dolžnikov. "Odpust obveznosti je v največji meri dan dolžnikom, ki so res blizu ali na samem socialnem dnu," je povedala. Ker so pri pripravi sprememb zakona imeli pred očmi slednje, so v predlog vgradili tudi skrajšanje preizkusnega obdobja. Sodišče bi lahko za dolžnike, ki prejemajo le minimalne osebne prejemke in ne kaže, da bodo v naslednjih dveh letih zmožni pridobivati pomembno višje prejemke, zdaj dveletno preizkusno obdobje skrajšalo na najmanj šest mesecev. Predlog za to pa mora dati upravitelj, je vnovič izpostavila aktivno vlogo upraviteljev.

Vlada na področju osebnega stečaja predlaga tudi podaljšanje roka za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti - z zdajšnjih šest mesecev vse do konca preizkusnega obdobja. Obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika bo namesto treh dolgo pet let, širi se tudi nabor poslov, ki jih je mogoče izpodbijati. Če je bilo po veljavnem zakonu mogoče izpodbijati pravne posle, ki jih je dolžnik sklenil s svojimi ožje povezanimi osebami, torej sorodniki, bo mogoče po novem izpodbijati tudi pravne posle, ki jih je sklenil s pravnimi osebami, ki so kakorkoli povezane z njim ali njegovimi sorodniki. "Vse to je lahko ovira za odpust obveznosti," je poudarila.

Da bi dolžniku preprečili skrivanje premoženja, se podaljšuje rok za vložitev tožbe za razveljavitev odpusta obveznosti z dveh na tri leta, dodaja pa se še pomembna določba: če se najde premoženje, ko so bile dolžniku obveznosti še odpisane, je mogoče doseči razveljavitev odpusta. Vlada si želi sprejem in uveljavitev predlaganih novosti čim prej. Kot je pojasnila Brecljeva, bodo namreč veljale že za tiste postopke osebnega stečaja, ki so že v teku, a obveznosti še niso bile odpuščene.

Drugi sklop predlaganih sprememb zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju pa se nanaša na poenostavljeno prisilno poravnavo. Ta bo po novem možna le še za mikro družbe, ne pa več tudi za majhne družbe. Ta vrsta prisilne poravnave nima vseh varovalk, ki so na voljo v klasični prisilni poravnavi in je zato cenejša. Kot je menila Brecljeva, si majhne družbe lahko privoščijo klasično prisilno poravnavo, poleg tega pa so pri teh družbah postopki nekoliko bolj strukturirani, zato so se odločili za spremembe.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu FEBRUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 3.2.2016 - 9.2.2016 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 4 novosti 2 novosti 16 novosti 2 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 3.2.2016 - 9.2.2016 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 4 novosti 3 novosti 4 novosti 1 novost 10 novosti 7 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 1 novost 4 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 2 novosti 2 novosti 2 novosti 7 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 1 novost 4 novosti 2 novosti 1 novost 15 novosti 1 novost
5. JAVNE FINANCE 8 novosti 2 novosti 6 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5 novosti 27 novosti 2 novosti 4 novosti 22 novosti 2 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 4 novosti 4 novosti 2 novosti 3 novosti 20 novosti 9 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 7 novosti 1 novost 6 novosti 3 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 3 novosti 1 novost 1 novost 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 3 novosti 1 novost
11. OBČINE 43 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .