»Ali je lastnik tujec ali kdo iz Slovenije, je nepomembno. Pomembno je, da je lastnik normalen. Fino je, da lastnik razume, kaj njegova last dela…« tako pravi naš današnji gost v rubriki Pogovor direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl.
Računalništvo v oblaku uporabnikom na eni strani ponuja vrsto prednosti, pri čemer pa po drugi strani zaradi posredovanja podatkov ponudnikom oblačnih storitev odpira pravna vprašanja zlasti glede zasebnosti. Več o pravnih vidikih varstva osebnih podatkov in zasebnosti računalništva v oblaku piše v današnjem pravnem članku odvetnica Nastja Rovšek Srše.
Konec meseca februarja je prvi rok za oddajo letnih poročil za leto 2014. V navedenem roku morajo letna poročila oddati pravne osebe zasebnega prava, ki vodijo poslovne knjige v skladu z določili Zakona o računovodstvu. V današnji temi tedna vas bomo na kratko spomnili katera poročila morajo pravne osebe zasebnega prava pripraviti in katere zakonske podlage morajo pri tem upoštevati. Nekaj posebnosti pri pripravi letnih poročil velja tudi za društva, ki jih bomo prav tako obravnavali v današnji temi tedna, ne glede na to, da je rok oddaje letnih poročil za društva šele konec marca 2015.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Novinar, glavni urednik Financ skoraj od začetka njihovega izhajanja pred dobrimi 20 leti, zadnjih deset let pa tudi direktor. Poznamo vas po pronicljivem, eksaktnem in včasih tudi predrznem slogu komuniciranja. Na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni?
Peter Frankl:
Ponos? S ponosom se ne ukvarjam preveč. Ponos je sicer primerna zadeva, vendar je tudi pogosto povezan z egom, predimenzioniran ego pa v poslu in tudi zasebno lahko škodi. Tako glede ponosa ne bi ničesar omenil – ponosen sem, da ljudje, ki delamo na Financah, in tisti, ki so v njihovi bližini, normalno živimo.
TFL Glasnik:
Kako razumete poslanstvo Financ kot osrednjega dnevnega časopisa s področja gospodarstva v Sloveniji?
Peter Frankl:
Izhajajva iz tega, kar delam. Finance so dnevni časopis, v okviru časnika Finance pa izhaja še mnogo drugih publikacij. Seveda so Finance kot tiskani in internetni časopis še vedno pomemben del tega podjetja, vendar celotno podjetje izraža neko poslanstvo. Poslanstvo pa je v tem, da lahko to podjetje, njegovi mediji in vse to, kar delamo, duhovno in materialno kar se da normalno živimo v tej naši državi. To je osnovno poslanstvo. Uspešni, učinkoviti, pametni gospodarstveniki, kar nam zagotavlja predvsem to, da se v Sloveniji še nekako da.
TFL Glasnik:
Kaj pa poročanje? Včasih je po mnenju nekaterih morda navzoče senzacionalistično poročanje. Mislite, da se dobro prodajajo samo takšne zgodbe, ali mislite, da se lahko prodajajo tudi pozitivne zgodbe. V zadnjem času vidimo nekaj teh premikov.
Peter Frankl:
Kar zadeva zgodbe v času, ko je novinarska vsebina dostopna po raznih kanalih, je dejstvo, da se nič ne prodaja dobro. Prodaja se marsikaj, vendar so novinarske zgodbe v mnogočem postale domena brezplačnosti. Mi seveda moramo prodajati in to nam dobro uspeva. Ali se dobro prodajajo senzacionalistične ali pozitivne zgodbe, to je danes nebistveno vprašanje. Prodajajo se predvsem zgodbe, od katerih ima kupec nekakšne koristi. To je tisto, kar se dobro prodaja. Vi dobro veste, da se prodajo takšne zgodbe za denar in tudi za pozornost. Takšne zgodbe torej, od katerih ima kupec, torej bralec, neko korist: da ga zadovolji ali da ima povsem praktično korist – te zgodbe gredo dobro.
TFL Glasnik:
Finance so eden od dveh medijev v Sloveniji, ki so v tuji lasti, natančneje v švedski. Kako to vpliva na vaše delovanje? Koliko je direktor in urednik odvisen od lastnika in ali je to sploh pomembno?
Peter Frankl:
Ali je lastnik tujec ali kdo iz Slovenije, je nepomembno. Pomembno je, da je lastnik normalen. Fino je, da lastnik razume, kaj njegova last dela. Mi imamo lastnika, ki se ukvarja z mediji, je podjetje, ki ima nekaj milijard prihodka, in gre za dovolj veliko podjetje, od katerega se lahko učimo in tudi oni od nas.
TFL Glasnik:
To pomeni, da bi bilo dobro, da bi postali znani tudi lastniki drugih medijev v Sloveniji. V Sloveniji je namreč lastništvo medijev po mojem mnenju največji problem.
Peter Frankl:
Že pred nekaj leti sem se nehal ukvarjati s temi vprašanji. V poslu, in novinarstvo je posel, ni pomembno, prvič, kaj dela konkurenca, drugič, konkurenca je s tehnološkimi spremembami dobila čisto drugačne razsežnosti kot nekoč, tretjič, poskušam se osredotočiti na kupca in me te stvari ne zanimajo. Ne zamerite mi, prosim, če mi je to vprašanje nepomembno, je pa, ko gre za slovenske medije, situacija podobna kot v drugih delih gospodarstva, v katerem imamo nasploh problem z lastništvom.
Dejstvo pa je, da imamo del Slovenije in del gospodarstva, ki želi prodajati, se želi razvijati, ki želi pametno delati, in temu jaz rečem normalna Slovenija. Drugi del je Slovenija, ki želi biti tam, kjer je. To pomeni, da imaš na drugi strani vedno neke priboljške, ki niso zasluženi. Mediji, tako kot večina slovenskega gospodarstva, so bipolarni – nekateri želijo naprej, drugi bi cepetali na mestu.
TFL Glasnik:
Kaj je za vas ključni kriterij za objavo neke novice?
Peter Frankl:
Informacije morajo načeloma zadostiti nekaterim osnovnim kriterijem. Morajo biti zanimive, mora biti nekaj novega, morajo zadostiti kriteriju, da imaš kot kupec nekaj od tega, da izveš nekaj pametnega.«TFL Glasnik:
TFL Glasnik:
Kaj pa resnica?
Peter Frankl:
Seveda. Objektivnost in resnica. Kako boš zadovoljil kupca, če mu lažeš. V vsakem poslu se človek lahko zmoti, to popraviš, ne moreš pa ljudi, ki ti verjamejo, peljati žejnih čez vodo. To je preprosto.
TFL Glasnik:
Mediji veljajo za četrto vejo oblasti, s tem pa so odgovori za politično, družbeno in preostalo dogajanje v Sloveniji. Se vam zdi, da so mediji odgovorni?
Peter Frankl:
Mislim, da je Slovenija nekje med zahodom in neko tranzicijsko družbo, predvsem Balkanom. Deli medijskega prostora so balkanizirani, deloma pa so normalni. Ali so odgovorni? Bolj ali manj da. Ni takih izgredov, kot so v Srbiji. Običajno je z mediji tako: vsak človek ima mnenje o nekaterih stvareh. Če prideš v gostilno, seveda imaš mnenje o tej gostilni in ga rad poveš. Torej se spoznaš na gostinstvo. Če si bil kdaj v kakšnem hotelu, se kar na lepem spoznaš na hotelirstvo. Z mediji je podobno – vsak se spozna na medije in kar velikokrat so tukaj ljudje, ki so povsem nekompetentni in kar nekaj govorijo. Seveda je to pravica in dobro je, da se govori, vendar pogosto marsikdo, ki nikoli ni imel v rokah tujega medija, ve, kako je z mediji v svetu. O medijih vsi veliko govorijo, o njih se pa bolj malo ve.
TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje. Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Peter Frankl:
Moje sporočilo je, naj pogledajo v svet bolj, kot to počnemo. Slovenija se mora mešati, mora razumeti, kako stvari potekajo v okoljih, ki so bolj razvita kot naše. Zato sem prepričan, da tako imenovani beg možganov v bolj razvite države Sloveniji koristi. Če gre nekdo ven, pride nazaj z nekim znanjem. Tudi če ne pride nazaj, je še vedno povezan z bratom, sorodniki, pove nekaj novega. Slovenija ne sme postati Susak, ki je sicer lep. Slovenija se mora mešati, moramo biti odprti za novosti – z emigracijo in imigracijo. Če Slovenija ne bo odprta država, potem bomo res še globlje tonili v močvirje. Slovenija ni dobra, zato ker je zaprta, temveč zato ker je odprta. Majhna gospodarstva in majhne države morajo biti toliko bolj odpre. Če nisi odprt za nove ljudi in ideje, potem nazaduješ.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Barbara Reya
piše: odvetnica Nastja Rovšek Srše, zaposlena pri Odvetniški pisarni KANALEC, DREN, ROVŠEK SRŠE d.o.o.
Računalništvo v oblaku oz. ang. »cloud computing« je storitev, ki svojim uporabnikom omogoča enostaven dostop do prilagodljivih IT storitev, kot so mreže, strežniki, baze podatkov, aplikacije in programi, preko interneta; podatki ali programi se hranijo na zunanjih strežnikih, namesto na uporabnikovem računalniku, ter so navadno postavljeni več tisoče kilometrov stran od uporabnika.
Termin v oblaku izvira iz ene od začetnih metafor za internet, ki se je prikazoval kot skup strežnikov, povezanih zunaj z oblakom.
Računalništvo v oblaku uporabnikom ponuja vrsto prednosti – zlasti pa prihranek in bolj učinkovito poslovanje, pri čemer pa po drugi strani, zaradi posredovanja podatkov ponudnikom oblačnih storitev, odpira pravna vprašanja zlasti na področju varstva podatkov in varnosti, predvsem varstva osebnih podatkov.
Članek se osredotoča na pravno ureditev računalništva v oblaku z vidika zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
Glavni akterji
Ne glede na ponujeno obliko storitve računalništva oblaku (infrastruktura kot storitev, angl. »Infrastructure as a Service – IaaS«, platforma kot storitev, ang. »Platform as a service – PaaS« ali programska oprema kot storitev, ang. »Software as a service – SaaS«) je z vidika določil Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in Direktive o varstvu podatkov št. 95/46/ES običajno naročnik opredeljen kot pogodbeni upravljalec osebnih podatkov, ponudnik storitve pa je njegov pogodbeni obdelovalec.1 V nasprotju s splošnim prepričanjem, da je ponudnik oblačne storitve tisti, ki mora storiti vse, kar je v njegovi moči, da stranko prepriča v varnost in zanesljivost svojih storitev, pa je skladno z mnenjem Delovne skupine po 29. členu Direktive 95/46/ES2 dejansko naročnik kot pogodbeni upravljalec tisti, ki mora ob vsakem času zagotoviti visoka merila varnosti osebnih podatkov, ki so bili zaupani ponudniku oblačnih storitev v obdelavo. Enako stališče izhaja tudi iz drugega odstavka 11. člena ZVOP-1, saj sme pogodbeni obdelovalec opravljati posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov le v okviru naročnikovih pooblastil in osebnih podatkov ne sme obdelovati za noben drug namen.
Iz navedenega izhaja, da primarno odgovornost za varstvo osebnih podatkov nosi upravljalec osebnih podatkov, ki je dolžan narediti tudi analizo tveganja in presoditi, katere vse (in morda ne vse) podatke bi zaupal ponudniku oblačnih storitev, kar je seveda odvisno tudi od vrste dejavnosti, ki jo opravlja, nenazadnje pa je tudi na njem odločitev, kakšno vrsto oblaka bo izbral, saj so opcije tudi pri tem različne.3
Na drugi strani je seveda jasno, da konkurenca na tržišču ponudnikov oblačnih storitev od njih terja, da sami prepričajo stranke, da so oni tisti, ki zagotavljajo najboljše in najučinkovitejše ukrepe zavarovanja, da ustrezajo vsem predpisom, ki jih zahteva zakonodaja, ter jim s tem dokažejo, da dosegajo njihove visoke standarde zahtev.
1 Gre za najbolj pogosto in enostavno opredelitev naročnika in ponudnika storitve, možne so tudi kombinacije in prepletanja obeh vlog.
2 Delovna skupina po 29. členu Direktive 95/46/ES je skupina, ki Evropski komisiji daje strokovna mnenja s področja varstva osebnih podatkov, sestavljajo pa jo predstavniki nacionalnih organov za varstvo osebnih podatkov iz vseh držav članic EU.
3 Ločimo med javnimi, zasebnimi in hibridnimi oblaki, pri čemer je stopnja varnosti pri zasebnih najvišja, saj so lahko tudi povezave za prenos podatkov zasebne.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Pravne osebe zasebnega prava morajo pri računovodenju spoštovati določila Zakona o računovodstvu (ZR) (Uradni list RS, št. 23/1999 do 114/2006) (v nadaljevanju ZR).Za pravne osebe zasebnega prava namreč ne veljajo določila Zakona o gospodarskih družbah in Zakona o društvih (ZDru-1) (Uradni list RS, št. 61/2006 do 39/2011) (v nadaljevanju ZDru-1). Poleg določil ZR pa morajo pravne osebe zasebnega prava pri vodenju poslovnih knjig spoštovati tudi določila Slovenskih računovodskih standardov (Uradni list RS, št. 118/2005 do 94/2014) (v nadaljevanju SRS). Poleg splošnih SRS morajo upoštevati tudi SRS 36 – Računovodske rešitve v nepridobitnih organizacijah – pravnih osebah zasebnega prava, ki zanje posebej določa obliko in členitev računovodskih izkazov. Rok za predložitev letnega poročila pristojnim organom je najpozneje dva meseca po preteku poslovnega leta. Za letno poročilo za leto 2014 rok poteče 28.2.2015, ker pa je ta dan sobota, je oddaja po koledarju AJPES predvidena 2.3.2015.
Društva morajo pripraviti letna poročila za leto 2014 do konca marca 2015. V primeru, da so zavezana k reviziji, je rok za oddajo letnega poročila najkasneje do 31. avgusta 2015. Letna poročila društev so normativno urejena v ZDru-1, Zakonu o invalidskih organizacijah (ZInvO) (Uradni list RS, št. 108/2002 do 61/2006) (v nadaljevanju ZInvO) in SRS 33 - Računovodske rešitve v društvih in invalidskih organizacijah.
Med pravne osebe zasebnega prava spadajo organizacije, ustanovljene na osnovi različnih zakonov, na primer zasebni zavodi, ustanove oziroma fundacije, politične stranke, sindikati, pa tudi druge nepridobitne organizacije, ki niso ustanovljene skladno z Zakonom o društvih.
Letno poročilo za nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava je sestavljeno iz:
- računovodskih izkazov:
-bilance stanja in
-izkaza prihodkov in odhodkov
- pojasnil k računovodskim izkazom in
- poslovnega poročila.
Pojasnila k računovodskim izkazom morajo, skladno z določili SRS 36.21, vsebovati tudi naslednje posebne preglednice in pojasnila:
- prihodke in odhodke po dejavnostih posameznih negospodarskih javnih služb in lastni dejavnosti, razčlenjene po vrstah,
- posredne stroške in njihovo razporeditev na dejavnosti posameznih negospodarskih javnih služb in lastno dejavnost,
- obračunano in porabljeno amortizacijo po dejavnostih posameznih negospodarskih javnih služb in lastni dejavnosti,
- prejeta in porabljena namenska sredstva po namenih ter znotraj teh sredstev posebej prejeta in porabljena proračunska sredstva,
- ugotovljeni in razporejeni presežek prihodkov oziroma ugotovljeni in pokriti presežek odhodkov po dejavnostih posameznih negospodarskih javnih služb in lastni dejavnosti.
Seveda pa morajo pojasnila k računovodskim izkazom pojasniti in razkriti vse pomembne računovodske kategorije. Razkritja se nanašajo na vrednotenje, zapadlosti, nastanek posamezne kategorije, odvisno za kakšno računovodsko kategorijo gre. Pri tovrstnih pojasnilih je potrebno spoštovati ustrezna določila SRS 1-16 in 23-27.
Poslovno poročilo vsebuje opis poslovanja v obravnavanem obračunskem obdobju. V njem pravne osebe zasebnega prava predstavijo način uresničevanja postavljenih ciljev z internimi akti in poslovnimi načrti ter opišejo druge pomembne zadeve, ki bralcu omogočijo boljše razumevanje letnega poročila.
Letno poročilo mora biti, skladno z določili 26. člena ZR, sestavljeno in predloženo pristojnim organom najpozneje v dveh mesecih po preteku poslovnega leta. V kolikor ustrezni zakon ali akt o ustanovitvi tako določa, mora biti letno poročilo pred oddajo potrjeno s strani ustreznih organov pravne osebe in/ali ustanovitelja.
Skladno z Zakonom o državni statistiki (ZDSta) (Uradni list RS, št. 45/1995 do 9/2001) in Navodilom o predložitvi letnih poročil nepridobitnih organizacij – pravnih oseb zasebnega prava (Uradni list RS, št. 7/2008 do 109/2010) morajo nepridobitne organizacije – pravne osebe javnega prava Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES) do 2.3.2015 predložiti:
- podatke iz letnih poročil na poenotenih obrazcih (za državno statistiko, s predložitvijo izjave za uveljavljanje poenostavitve, pojasnil k izkazom in poslovnega poročila pa tudi za zagotovitev javnosti podatkov),
- letno poročilo v neenotni obliki v PDF datoteki (za zagotovitev javnosti podatkov).
Nepridobitnim organizacijam je dana možnost, da ob predložitvi podatkov na poenotenih obrazcih za državno statistiko podajo posebno IZJAVO, s katero potrdijo, da so predloženi podatki enaki oziroma temeljijo na bilanci stanja in izkazu prihodkov in odhodkov, sestavljenih skladno s SRS 36. S tem zadostijo zakonski obveznosti predložitve letnih poročil tako za zagotovitev javnosti podatkov kakor tudi za državno statistiko. Če nepridobitne organizacije ne uveljavijo poenostavitve pri predložitvi letnega poročila, morajo računovodske izkaze predložiti na poenotenih obrazcih preko spleta, letno poročilo za zagotovitev javne objave pa v PDF datoteki, ki jo uvozijo prek spletnega portala AJPES.
Posebnost so politične stranke, ki morajo svoja letna poročila oddati na AJPES do 31. marca 2015. Pri tem morajo upoštevati Pravilnik o vsebini in načinu predložitve letnega poročila političnih strank (Uradni list RS, št. 50/2014).
Letno poročilo društva je skladno z določili 26. člena ZDru-1 in SRS 33 sestavljeno iz:
- bilance stanja,
- izkaza poslovnega izida,
- priloge k izkazu poslovnega izida, ki prikazuje obseg pridobitne dejavnosti društva,
- pojasnil k računovodskim izkazom in
- poslovnega poročila.
Če ima društvo v temeljnem aktu določeno, da opravlja tako pridobitno kot tudi nepridobitno dejavnost, je opravljanje pridobitne dejavnosti dovoljeno le v obsegu, ki je potreben za uresničevanje namena in ciljev, zaradi katerih je bilo društvo ustanovljeno. Namen in cilji društva pa so opravljanje nepridobitne dejavnosti.
V primeru, da društvo poleg nepridobitne dejavnosti opravlja tudi pridobitno dejavnost, je skladno z 26. členom ZDru-1 dolžno voditi ločene evidence za obe dejavnosti. Le-te morajo biti vodene tako, da je možno ločeno izkazovati podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz naslova pridobitne dejavnosti.
Društva morajo do konca marca 2015 predložiti letna poročila za leto 2014 za potrebe državne statistike tudi AJPES. Način predložitve se glede na zahteve v preteklem letu ni spremenil. Še vedno ga določa Navodilo o predložitvi letnih poročil društev (Uradni list RS, št. 7/2008 do 109/2010). Predložiti je potrebno:
- podatke iz letnih poročil na poenotenih obrazcih (za državno statistiko, s predložitvijo izjave za uveljavljanje poenostavitve, pojasnil k izkazom in poročila o poslovanju društva pa tudi za zagotovitev javnosti podatkov),
- letno poročilo v neenotni obliki v PDF datoteki (za zagotovitev javnosti podatkov).
Izjavo za uveljavljanje poenostavitve lahko predložijo le društva, ki niso zavezana k reviziji. Društva zavezana k reviziji pa morajo pripraviti letno poročilo v neenotni PDF datoteki in ga oddati najkasneje do konca avgusta tekočega leta za preteklo leto.
Letna poročila obravnavanih zavezancev morajo biti pripravljena tako, da predstavljajo resničen in pošten prikaz premoženja in poslovanja, skladno z zakonodajo in računovodskimi standardi, ki so jih pri tem dolžni spoštovati.
Davčna uprava Republike Slovenije pridobiva večino podatkov za vodenje davčnega registra iz uradnih registrov in evidenc, kljub temu pa morajo davčni zavezanci nekaj podatkov za vpis v davčni register davčni upravi prijaviti sami. Podatke za vpis v davčni register je potrebno davčni upravi sporočiti na podlagi Zakona o davčni službi in Pravilnika o vodenju in vzdrževanju davčnega registra.
Fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost in pravne osebe, ki so vpisane v Sodni register, se vpišejo v Poslovni register Slovenije, zato se imenujejo poslovni subjekti. Davčna uprava jih v davčni register vpiše po uradni dolžnosti, na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Slovenije, podobno kot fizične osebe, ki imajo v Sloveniji stalno ali začasno bivališče, vpiše po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz Centralnega registra prebivalstva.
KAJ MORATA FIZIČNA OSEBA, KI OPRAVLJA DEJAVNOST, IN PRAVNA OSEBA SPOROČITI DAVČNI UPRAVI ZA VPIS V DAVČNI REGISTER
Podobno, kot to velja za fizično osebo, ki ima v Sloveniji stalno ali začasno bivališče, morata tudi fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in pravna oseba sporočiti davčni upravi za vpis v davčni register sami zelo malo podatkov. Prijaviti morata podatke o številu in lokaciji poslovnih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti in pridobivanje prihodkov, podatke o poslovnih enotah v tujini, podatke o kapitalskih naložbah v tujini, podatke o številkah računov v tujini, podatke o povezanih osebah in pa podatke o osebi, ki vodi poslovne knjige. Te podatke je potrebno sporočiti davčni upravi, zato ker se ne vodijo v nobenem drugem uradnem registru ali evidenci v Sloveniji.
KDAJ MORATA FIZIČNA OSEBA, KI OPRAVLJA DEJAVNOST, IN PRAVNA OSEBA SPOROČITI DAVČNI UPRAVI PODATKE ZA VPIS V DAVČNI REGISTER
Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, in pravna oseba morata sporočiti davčni upravi zgoraj naštete podatke za vpis v davčni register v 15 dneh po nastanku novih dejstev, ki se vpisujejo v davčni register. To pomeni v 15 dneh po začetku opravljanja dejavnosti ali pridobivanja prihodkov v novem poslovnem prostoru, ustanovitvi oziroma odprtju poslovne enote v tujini, izvedeni kapitalski naložbi v tujini, odprtju računa v tujini, pridobljeni novi povezani osebi ali pridobljeni osebi, ki fizični osebi, ki opravlja dejavnost, oziroma pravni osebi vodi poslovne knjige.
Poslovni prostor je vsak prostor, kjer fizična oseba ali pravna oseba opravlja dejavnost ali pridobiva prihodke. Davčni upravi ni potrebno posebej sporočati sedeža in poslovnih enot v Sloveniji, ker te podatke pridobi po uradni dolžnosti iz Poslovnega registra Slovenije. Če pa fizična oseba ali pravna oseba opravlja dejavnost ali pridobiva prihodke v poslovnem prostoru, ki ni sedež ali poslovna enota, ki jo je prijavila v Poslovni register Slovenije, pa je potrebno lokacijo poslovnega prostora sporočiti davčni upravi za vpis v davčni register.
KAKO FIZIČNA OSEBA, KI OPRAVLJA DEJAVNOST, IN PRAVNA OSEBA SPOROČITA DAVČNI UPRAVI PODATKE ZA VPIS V DAVČNI REGISTER
Fizična oseba, ki opravlja dejavnost, sporoči davčni upravi podatke za vpis v davčni register na obrazcu DR-03 – Prijava za vpis dejavnosti fizične osebe v davčni register. Pravna oseba pa sporoči davčni upravi podatke za vpis v davčni register na obrazcu DR-04 – Prijava za vpis pravne osebe v davčni register. Obe prijavi sta sestavni del Pravilnika o vodenju in vzdrževanju davčnega registra. Podatke lahko prijavita tudi na drugem dokumentu, na katerem pa morajo biti izpisani vsi podatki, vsebovani v obrazcu DR-03 oziroma DR-04. Prijavi je vedno potrebno predložiti na vpogled ali pa priložiti listine, na katerih temeljijo podatki, ki se v davčni register vpisujejo, spreminjajo ali odjavljajo.
Te podatke podjetniki in gospodarske družbe, seveda kadar dejstva obstajajo že ob samem začetku opravljanja dejavnosti oziroma ustanovitvi (npr. kdo jim bo vodil poslovne knjige), lahko davčni upravi sporočijo prek portala eVEM. Tudi davčna uprava se je namreč s svojimi postopki, ki jih morata opraviti podjetnik ali gospodarska družba takoj po začetku opravljanja dejavnosti oziroma ustanovitvi, priključila ostalim ustanovam, ki sodelujejo pri delovanju sistema VEM. Če pa dejstva nastanejo kasneje, jih je potrebno davčni upravi za vpis v davčni register sporočiti na obrazcu DR-03 oziroma DR-04.
Vir: revija Denar – Irena Verčič
Izterjava dolgov in faktoring sta v skladu s 4. c točko 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11–UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 40/12–ZUJF in 83/12) izvzeta iz oprostitve finančnih storitev. Davčna osnova za obračun DDV pri faktoringu (pravi, nepravi) je določena v skladu z drugim odstavkom 39. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11 in 102/12; v nadaljevanju: PZDDV) in je enaka znesku (diskont, stroški, provizija), ki ga davčni zavezanec, prevzemnik terjatve (faktor), zaračuna upniku, razen zamudnih obresti.
Nadalje, je v četrtem odstavku 39. člena PZDDV določeno, da je davčna osnova za obračun DDV od storitev odkupa zapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nje, enaka znesku, ki ga davčni zavezanec, ki je prevzemnik terjatve, izterja nad zneskom, plačanim upniku, razen zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti. V skladu s tem, je v drugem odstavku 30. člena PZDDV določeno, da obveznost obračuna DDV pri odkupu zapadlih terjatev z regresno pravico ali brez nastane v trenutku, ko prevzemnik terjatve prejme znesek, ki ga je izterjal nad zneskom, plačanem upniku, razen zneska, ki ustreza višini zakonitih zamudnih obresti.
Drugi odstavek 39. člena PZDDV se nanaša na obliko odkupa nezapadlih terjatev z regresno pravico ali brez. Četrti odstavek taistega člena pa se nanaša na odkup zapadlih, slabih terjatev z regresno pravico ali brez, česar ne moremo enačiti s faktoringom.
Faktoring se tako pojavlja pri nas samo v drugem odstavku 39. člena PZDDV in je lahko pravi (brez regresa), ko faktor »trpi« neplačilo dolžnika, zato se zavaruje, ter nepravi faktoring (z regresom), ko faktor zahteva v primeru neplačila dolžnika, regres, tj. denarno nadomestilo od stranke. Torej stranka nosi tveganje neplačil dolžnika sama. Pri faktorju so davčna osnova lahko diskont, stroški ali provizija.
V pravu EU, ki ureja področje DDV, ni samostojnega pojma faktoring. Faktoring je le ena od oblik splošnejšega koncepta »izterjave dolgov«. V skladu s sodbami ECJ, se morata obe obliki faktorja, tako pravi kot nepravi, z vidika DDV obravnavati enako.
Četrti odstavek 39. člena PZDDV (v povezavi z drugim odstavkom 30. člena PZDDV) govori o odstopu terjatev, cesiji, ko upnik prenese terjatev na tretjo osebo.
V sodbi C-93/10 (GFKL Financial Services), ki jo tudi navajate v dopisu, je ECJ želelo izvedeti, ali gospodarski subjekt, ki na svoje tveganje odkupi slabe terjatve po ceni, ki je nižja od njihove nominalne vrednosti, opravi storitev za plačilo in s tem opravlja gospodarsko dejavnost.
V skladu s sodbami ECJ se za obdavčljive transakcije znotraj sistema DDV predpostavlja, da obstaja transakcija med strankami, ki zajema določitev cene ali protivrednosti. Kadar je dejavnost izvajalca izključno opravljanje storitev brez neposrednega nadomestila, davčna osnova ne obstaja in te storitve torej niso zavezane plačilu DDV. V teh okoliščinah je storitev opravljena „za plačilo“ in je tako obdavčljiva, le če med izvajalcem in prejemnikom storitve obstaja pravno razmerje, v okviru katerega se izmenjajo vzajemne dajatve oziroma storitve, pri čemer plačilo, ki ga prejme izvajalec, pomeni dejansko protivrednost storitve, opravljene za prejemnika. V skladu z ustaljeno sodno prakso pojem „opravljanje storitev za plačilo“ predpostavlja obstoj neposredne povezave med opravljeno storitvijo in nasprotno dajatvijo.
Ugotovljeno je bilo, da družba GFKL, na katero banka prenese slabe terjatve, opravi storitev za banko. Problem pa je plačilo, kajti dogovora o proviziji med stranema ni. To, da je družba GFKL od banke odkupila terjatve po ceni nižji od nominalne vrednosti terjatev, še ne pomeni, da je opravila storitev za plačilo. Tak odbitek izraža le tržno vrednost premoženja in ne predstavlja plačila za storitev. To je cena, ki jo je kupec pripravljen plačati za portfelj, ne pa cena za storitve kupca.
Razlika med nominalno vrednostjo odstopljenih terjatev in njihovo odkupno ceno torej ni protivrednost za tako storitev, ampak odraz dejanske ekonomske vrednosti navedenih terjatev ob odstopu, ki je odvisna od tega, da so te terjatve slabe terjatve, in od povečanega tveganja njihovega neplačila s strani dolžnikov.
Če upoštevamo sodbo GFKL, je treba v vsakem konkretnem primeru ugotoviti, ali je podana neposredna zveza med opravljeno storitvijo in morebitnim nadomestilom, ki ga je banka prejela.
Kot razumemo iz vašega dopisa, gre v zadevnem primeru za preprosti odkup terjatev, ki zajema izključno in samo odkup terjatev, brez kakršnihkoli drugih storitev s strani izvajalca odkupa. Cena za ta odkup odraža le dejansko ekonomsko vrednost terjatev ob odstopu.
Na podlagi navedenega, ustaljene prakse evropskega sodišča, predvsem pa sodbe GFKL, menimo, da v primeru zadevnega odkupa terjatev, ne obstaja neposredna povezava med opravljeno storitvijo in nasprotno dajatvijo in transakcija ni predmet DDV.
V kolikor bi bil s prodajo takih terjatev ustvarjen dobiček, ki bi predstavljal plačilo za opravljeno storitev preprostega odkupa terjatev, pa bi bilo potrebno tak dobiček v skladu s sodno prakso z vidika DDV obdavčiti, smiselno na način, kot je določen v četrtem odstavku 39. člena PZDDV, upoštevajoč drugi odstavek 30. člena PZDDV. Določbo četrtega odstavka 39. člena PZDDV je namreč potrebno razlagati glede na to, ali obstaja neposredna zveza med dobičkom in opravljeno storitvijo odkupa terjatev.
Vir: pojasnilo DURS
Revizijska sled je podroben dokumentiran popis kateregakoli procesa od sprožitve pobude začetka procesa do njegovega zaključka. Zajema listine in druge podlage, ki omogočajo sledljivost in vidni pregled nad celotnim procesom izvedbe ter omogoča zadostitev potrebam nadzora in revidiranja, ko se s shranjenimi dokumenti dokazuje potek, pravilnost in celovitost izvajanja operacije.
Nekatere definicije revizijske sledi so:
a) iSlovar : dnevnik z zapisi o operacijah nad poslovnimi podatki
b) SSKJ (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU): ni zapisa
c) Merriam – Webster : „a record of a sequence of events (as actions performed by a computer) from which a history may be reconstructed (zaporedni zapis dogodkov, ki omogoča rekonstrukcijo)
d) Wikipedia (UK): „An audit trail (also called audit log) is a security – relevant chronological record, set of records, and/or destination and source of records that provide documentary evidence of the sequence of activities that have affected at any time a specific operation, procedure, or event“
e) ISACA : Pojmovnik ISACA – angleško / slovenski (2013) A visible trail of evidence enabling one to trace information contained in statements or reports back to the original input source (Vidna sled dokazov, ki omogoča sledljivost informacij v trditvah ali poročilih nazaj do izvora).
f) ISO/IEC 27001:2005 – Audit trail = Presojna sled
Revizijska sled je vrsta zapisa – dnevnik, ki omogoča nadzor v smislu varovanja informacij nad beleženjem aktivnosti, obdelavami nad podatki, drugimi zapisi in aktivnostmi, ki jih izvajajo uporabniki, programi in vzdrževalci.
Računovodski vidik revizijske sledi je mogoče opredeliti kot zapise, ki omogočajo, da se posamezni poslovni dogodek, ki ga predstavlja zapis v računovodske razvide, lahko sledi do njegovega nastanka. Gre za podatke in informacije, ki zagotavljajo, da se posamezna postavka poslovnega poročila lahko razčleni na analitične postavke, ki jo sestavljajo in da jo je mogoče povezati s poslovnimi dogodki na katere se te analitične postavke nanašajo. V osnovi se revizijske sledi delijo glede na stopnjo procesa v katerem nastajajo (revizijske sledi pri vnosu podatkov, revizijske sledi pri obdelavi podatkov in revizijske sledi pri izhodu). V obravnavanem primeru so pomembne revizijske sledi na področju vnosa podatkov v računovodske razvide. Pomembni so podatki, ki evidentirajo nastanek poslovnega dogodka, njegovo odobritev, kontrolo pooblaščenosti in ustreznost beleženja. Te revizijske sledi praviloma predstavljajo izvire listine.
Vir: portal Tax-Fin-Lex – dr. Branko Mayr
Računovodsko obračunavanje je sestavni del celotnega knjigovodenja, pri čemer knjigovodenje pojmujemo kot na popolnem zbiranju in uveljavljenem časovnem in stvarnem urejevanju podatkov zasnovano, na listinah temelječe in strogo formalno razvidovanje vseh že nastalih posamič obravnavanih poslovnih procesov in stanj, ki zaradi izražanja v denarni merski enoti omogoča oblikovati sliko o celotnem preteklem delovanju. Računovodski obračuni kot posledki računovodskega obračunavanja so med drugim podlaga za odločanje znotraj nadziranja in pripravljanja izvajanja kot odločevalnih področij nalog. Računovodski obračuni so namenjeni za zunanje in notranje potrebe.
Računovodsko obračunavanje je vrhnji del knjigovodenja, ki se ukvarja z obdelovanjem v denarni merski enoti izraženih podatkov o uresničenih gospodarskih kategorijah poslovnih procesov in stanj. Usmerjeno je k sestavljanju računovodskih obračunov, ki zajemajo podatke o uresničenih sredstvih, obveznostih do njihovih virov, prihodkih, odhodkih in stroških.
Računovodsko obračunavanje ne zajema celotnega obračunavanja, ki je potrebno pri delovanju podjetja, saj so njegov predmet lahko tudi velikosti, ki jih ni mogoče izraziti v denarni merski enoti. Razlikovati ga je treba od finančnega obračunavanja, ki je povezano zgolj z obravnavanjem poslovanja na finančnem področju nalog v podjetju, to je obravnavanjem finančnega izida oziroma procesov in stanj, ki so povezani z vlaganjem (financiranjem) in naložbenjem (investiranjem). Finančno obračunavanje prevzema in poglablja samo tisti del računovodskega obračunavanja, ki je usmerjen k finančnemu načinu razmišljanja, zato se širi tudi na področja, na katerih ni računovodskih podatkov.
Računovodsko obračunavanje, ki obravnava računovodske obračune, pomembne za celotno podjetje in njegova razmerja do drugih, je sestavina finančnega računovodstva. Računovodsko obračunavanje, ki obravnava podrobne računovodske obračune na notranjem področju delovanja podjetja, pa je sestavina stroškovnega računovodstva. Pri računovodskih obračunih zlasti stroškovnega računovodstva je pomembna tudi njihova odločevalna vloga, kadar so pripravljeni neposredno za odločanje poslovodstva.
Računovodsko obračunavanje je pomembno pri sestavljanju računovodskih obračunov tako za notranje kot tudi za zunanje uporabnike.
Posledica računovodskega obračunavanja so računovodski obračuni, praviloma v pisni obliki. Da bi bili čim bolj zanesljivi, morajo biti predmet računovodskega nadziranja, da bi imeli čim večjo izrazno moč, pa predmet računovodskega proučevanja.
Predložene računovodske obračune je treba razlikovati od sprejetih računovodskih obračunov. Prvi so podlaga za odločanje, drugi pa kažejo sprejeto odločitev.
Vir: portal Tax-Fin-Lex – dr. Branko Mayr
Vlada je potrdila predlog novele zakona o graditvi objektov, s katero bo mogoče izvršbo inšpekcijske odločbe o rušenju nedovoljene gradnje podaljšati na pet let, je po seji vlade povedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar. "Menimo, da je korektno, da v primerih, ko bi ustvarili veliko stisko nekomu, ki je socialno ogrožen, ali v primerih, ko so dobri in trdni izgledi, da bo postopek dejansko izpeljan in gradnja legalizirana, ne ustvarjamo dodatnih težav, ampak jih tudi rešujemo," je povedal minister.
Po predlogu sprememb Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), kot je bil objavljen med vladnimi gradivi, bi odlog za nedovoljene gradnje, ki predstavljajo stanovanjsko stavbo in v kateri bivajo osebe, ki nimajo drugega primernega stanovanja, ali za nedovoljene gradnje, v katerih se opravlja gospodarska dejavnost in bi zaradi izvršitve inšpekcijskega ukrepa grozila hujša gospodarska škoda, z enega leta podaljšali na pet let.
Za nedovoljene gradnje, za katere je vložena pobuda za spremembo prostorskega akta na občini, bi po novem veljalo, da je rušitev odložena do uveljavitve prostorskega akta, vendar največ za pet let, medtem ko je sedaj to obdobje največ tri leta.
Za nedovoljene gradnje, za katere je vložena zahteva za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja, bi ostalo, da odlog velja do dokončnosti odločbe o zahtevi.
Odlog izvršitve inšpekcijskih odločb za rušenje je predlagal nekdanji minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, zakon pa je začel veljati 28. decembra 2013. Namen moratorija je bil premostiti čas do priprave zakona o ravnanju z nedovoljenimi gradnjami, ki naj bi omogočil legalizacijo določenih neskladnih in nezakonitih gradenj.
Vir: STA
Ministrstvo za delo je odgovorilo sindikatu poklicnega gasilstva, ki ugotavlja pomanjkljivosti glede poklicnih pokojnin, da je zakon jasen. Kdor se bo poklicno upokojil s pogoji za to pravico, bo lahko ne glede na pogoje za pravico do starostne pokojnine prejemal starostno pokojnino takoj po koncu prejemanja poklicne pokojnine, so zagotovili. Ureditev v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je s pravnega vidika jasna in "predstavlja neposredno pravno podlago za uveljavljanje pravic", so na ministrstvu zagotovili za STA.
Kot so dodali, so takšno pojasnilo dali predstavnikom Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije in predstavnikom Zveze svobodnih sindikatov Slovenije tako na sestanku kot preko elektronskega dopisovanja. Ministrstvo je na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Kapitalsko družbo tudi naslovilo uradni dopis z jasno izraženim mnenjem glede omenjene ureditve, so navedli.
Odgovor na zahtevo sindikatov po uradnem zagotovilu s podpisom ministrice Anje Kopač Mrak pa bi presegal pristojnosti ministrstva, pravijo. "Obvezno razlago zakonov (avtentično razlago) lahko v Sloveniji poda le državni zbor," so poudarili.
Sicer pa menijo, da ni niti potrebe niti podlage za sprejetje avtentične razlage. Kot navajajo, je drugi odstavek 204. člena pokojninskega zakona, ki opredeljuje pogoje za pravico do poklicne pokojnine, popolnoma jasen. Zavarovancem poklicnega zavarovanja podeljuje točno to pravico, ki jo zahteva omenjeni sindikat, torej možnost za uveljavitev pravice do starostne pokojnine takoj po prenehanju prejemanja poklicne pokojnine, so zapisali. Dodajajo, da še ni bilo konkretnega primera, kjer bi se pojavila kakršna koli težava oz. kjer bi bila kršena omenjena zakonska norma.
Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije je od vlade in pokojninskega zavoda zahteval pisna zagotovila, da se poklicnim gasilcem takoj po poklicni pokojnini začne izplačevati starostna pokojnina. Zdaj se namreč lahko zgodi, da gasilec v času od izteka poklicne pokojnine do začetka izplačevanja starostne ostane brez pokojnine, so za STA v torek povedali v sindikatu.
Vir: STA
- Shema za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, objavljeno v Uradnem listu RS št. 8/2015 z dne 6.2.2015, velja od 6.2.2015
- Odredba o določitvi datuma, od katerega se poročila o financiranju volilne in referendumske kampanje posredujejo preko spletnega portala Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, objavljeno v Uradnem listu RS št. 8/2015 z dne 6.2.2015, velja od 7.2.2015
- Akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, objavljeno v Uradnem listu RS št. 8/2015 z dne 6.2.2015, velja od 6.2.2015
- Odredba o sprejemu izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja Grafični tehnik, objavljeno v Uradnem listu RS št. 7/2015 z dne 2.2.2015, velja od 3.2.2015
- Sklep o likvidnih naložbah za namen sklada za reševanje, objavljeno v Uradnem listu RS št. 6/2015 z dne 30.1.2015, velja od 31.1.2015
- Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 8/2015 z dne 6.2.2015, velja od 9.2.2015
- Odlok o ustanovitvi in nalogah delovnih teles Državnega zbora (OdUNDTDZ-4), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 8/2015 z dne 6.2.2015, velja od 30.1.2015
- Pravilnik o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 8/2015 z dne 6.2.2015, velja od 7.2.2015
- Merila za visokošolsko transnacionalno izobraževanje, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 8/2015 z dne 6.2.2015, velja od 9.2.2015
- Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja pravosodja v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 7/2015 z dne 2.2.2015, velja od 3.2.2015
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu FEBRUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 6 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov (ZRTVS-1A, ZSDH-1, ZIPRS1415-A, ZIPRS1415-B, ZIPRS1415-C in ZUJF-C);
- V Državnem zboru je v obravnavi predlog novele D tega zakona - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-D), nujni postopek, EPA 323-VII, ki je potreben zaradi rebalansa proračuna države.
- Državni zbor do sedaj pripravil še ni pripravil uradnega prečiščenega besedila (UPB) Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415);
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 101-3675/2013, stran 11111.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 4.2.2015 - 10.2.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | 12 novosti | ||
V tem tednu izpostavljamo:
- V Uradnem listu RS št. 8 z dne 6.2.2015 je bila objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kakovosti zunanjega zraka, uporablja se in velja od 14.2.2015.
- Dne 4.2.2014 je bila objavljena Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, spletni strani e-uprava.gov.si. Rok za oddajo komentarjev je do 5. marca 2015.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 4.2.2015 - 10.2.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 9 novosti | 6 novosti | 5 novosti | 16 novosti | 7 novosti | |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 4 novosti | 2 novosti | ||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 1 novost | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 5 novosti | |||||
| 5. JAVNE FINANCE | 16 novosti | 2 novosti | 2 novosti | ||||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 28 novosti | 1 novost | 5 novosti | 12 novosti | 5 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 2 novosti | 4 novosti | 16 novosti | 5 novosti | ||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 1 novost | 6 novosti | ||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 6 novosti | 3 novosti | ||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 2 novosti | 4 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 48 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.