Prostora za sicer običajni torkov intervju v TFL Glasniku tokrat ne namenjamo ugledni osebi, pač pa dobrodelnosti. Naša družba Tax-Fin-Lex je na eni izmed prireditev minuli vikend v Portorožu nastopila kot pokrovitelj; posebna akcija za darovanje v dobrodelne namene, ki smo jo organizirali v sodelovanju z Materinskim domom Ljubljana, pa je bila namenjena vsakomur, ki je želel darovati.
Odvetnik dr. Luigi Varanelli v današnjem pravnem članku razpravlja o izterjavi terjatev gospodarskih družb in drugih poslovnih subjektov iz območja EU. Objavljamo 1. del pravnega članka.
Kot smo napovedali v prejšnji številki TFL Glasnika, bomo v današnji temi tedna obravnavali rešitve, povezane z uvedbo davčnih blagajn, ki jih je izbral predlagatelj zakona v Predlogu Zakona o potrjevanju računov, objavljenem na spletnih straneh Ministrstva za finance.
Vabljeni k branju!
Lahko bi rekli, da postaja dobrodelnost v družbi Tax-Fin-Lex tradicionalna. Lani smo prvič organizirali dobrodelno akcijo in z zbranimi podpisi odvetnikov so na Debelem rtiču kupili otroške pograde, ki so polepšali bivanje otrokom. Tako s prav posebnim razlogom danes prostora za običajni torkov intervju v TFL Glasniku ne namenjamo ugledni osebi, pač pa dobrodelnosti.
Z dobrodelnostjo ne želimo le darovati, pač pa prebuditi v ljudeh dobro, pogled v samega sebe in vzgib, za katerega verjamemo, da ga vsak nosi v sebi. Če je dar iskren in namenjem tistim, ki ga zares najbolj potrebujejo, potem smo vsi opravili svoje poslanstvo. Na koncu nas to dejanje navdaja z zadovoljstvom.
S takimi občutki je bilo napolnjeno preddverje hotela Bernardin v Portorožu, ki je minuli petek ponudil najvišjo profesionalno podporo in osebje kar trem prireditvam: Odvetniški šoli 2015 v organizaciji Odvetniške zbornice, XIII. Dnevom civilnega in gospodarskega prava v organizaciji Inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti in Dnevom računovodij 2015 v organizaciji Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev. Na vseh treh prireditvah se je zbralo skupno skoraj tisoč udeležencev.
Družba Tax-Fin-Lex je na eni od prireditev nastopila kot pokroviteljica, posebna akcija za darovanje v dobrodelne namene, ki jo je organizirala v sodelovanju z Materinskim domom Ljubljana, pa je bila namenjena vsakomur, ki je želel darovati.
Vsak udeleženec prireditev, ki je v posebno skrinjico prispeval svoj podpis, je s tem zagotovil, da je družba Tax-Fin-Lex nakazala najmanj en evro za nakup novega LCD-televizorja za Materinski dom Ljubljana. Materinski dom Ljubljana, kjer zatočišče v svoji stiski najdejo mamice in bodoče mamice za največ dvanajst mesecev, je nujno potreboval televizor, saj ga v glavnem bivalnem delu doma ni imel.
Gneča pred našo skrinjico je nakazovala veliko zanimanje in brez posebnih razlag ter prošenj so se udeleženci kar sami udeležili akcije. Prireditev je bila prekratka, da bi lahko ustregli vsem, ki so želeli darovati. Veseli nas, da je bil odziv izjemen, podpisalo se je kar 198 udeležencev, skrinjica je bila za vse skorajda premajhna!
Še zlasti nas veseli, da se je pri nas oglasil tudi predsednik vlade Republike Slovenije Miro Cerar, ki je bil slavnostni govornik odvetnikom, a si je vzel nekaj trenutkov in izrazil podporo akciji.
Ko so se prireditve končale, smo šli takoj v akcijo in na osnovi zbranih podpisov ter nekaj dodatnih sredstev kupili nov LCD-televizor, ki smo ga včeraj nemudoma slovesno predali Materinskemu domu Ljubljana. Tina Novak Sterle, vodja doma, je bila več kot zadovoljna in kar ni mogla verjeti, da je vse to res, in to tako zelo hitro! »Ganila nas je hvaležnost gospe Sterle Novak. Vesela sem, da ljudje cenijo našo pobudo in to, da se zavedamo potreb naše okolice in družbe na splošno. Vsekakor nam je to spodbuda za vsa prihodnja leta,« je povedala Zlata Tavčar, direktorica podjetja Tax-Fin-Lex.
V imenu Materinskega doma Ljubljana in v imenu družbe Tax-Fin-Lex se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali in prispevali svoj podpis.
Na naši Facebook strani si lahko ogledate enkratno galerijo fotografij, ki so nastale ob podpisovanju in na prireditvi.
Pripravila: Zlata Tavčar
Foto: Jure Horvat Photography
piše: dr. Luigi Varanelli
Izterjava terjatev gospodarskih družb in drugih poslovnih subjektov iz območja EU je danes nedvomno lažja kot nekoč, saj pravosodno sodelovanje v civilnih in gospodarskih zadevah olajša izterjavo znotraj držav članic EU ter omogoča hitrejše priznanje in izvršitev sodnih odločb v tujini.
Poti za sodno izterjavo terjatev iz pogodbenih obveznosti je več in so odvisne od konkretnega primera. Če ima slovensko podjetje že izvršilni naslov (sodba, sklep, sodna poravnava, ipd.), se pri izterjavi v drugi državi članici EU uporablja postopek iz Uredbe Sveta ES 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba 44) oziroma postopek iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. 4. 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (Uredba 805). Citirani uredbi določata pogoje priznavanja in izvršitev sodnih odločb v državah članicah EU, pristojnost sodišč in podlago za priznanje oziroma izvršitev. Uredba 805 se uporablja izključno za t. i. nesporne zahtevke (t. j. kadar se je dolžnik izrecno strinjal s pripoznanjem oziroma kadar dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal v skladu z ustreznimi postopkovnimi pravili in kadar dolžnik ni bil navzoč ali zastopan na obravnavi sodišča), Uredba 44 pa se uporablja v vseh preostalih primerih.
Za pričujočo temo so nedvomno najbolj pomembna določila glede t. i. potrdila na standardnem obrazcu. Ne glede na to, ali se uporablja Uredba 44 ali Uredba 805, si mora upnik pred začetkom izterjave v tujini priskrbeti potrdilo o izvršljivosti sodne odločbe. S tem potrdilom bo namreč lahko katerokoli sodišče države članice EU ugotovilo, da je sodna odločba izvršljiva. V Republiki Sloveniji izda to potrdilo tisto sodišče, pri katerem je bila izdana prvotna sodna odločba. Če je torej sodbo izdalo Okrožno sodišče v Ljubljani, je treba predlagati izdajo potrdila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani (ne glede na to, ali je bila zoper to sodbo vložena pritožba pred Višjim sodiščem oziroma ali je bilo vloženo izredno pravno sredstvo pred Vrhovnim sodiščem). Šele po pridobitvi standardnega obrazca bo mogoče pred pristojnim tujim sodiščem vložiti predlog za izdajo sklepa o izvršbi.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Predlog zakona o potrjevanju računov (v nadaljevanju Predlog zakona), ki je bil objavljen na spletnih straneh Ministrstva za finance 4.3.2015, uvaja postopke, s katerimi predlagatelj želi zagotoviti pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa davčnih zavezancev in na ta način zmanjšati sivo ekonomijo in davčne utaje. Z omejitvijo sive ekonomije in nelojalne konkurence bi bili vzpostavljeni enakopravnejši pogoji poslovanja, kar bi posledično omogočilo hitrejši gospodarski razvoj.
Predlog zakona predpisuje postopek potrjevanja računov pri gotovinskem poslovanju za davčne namene, vsebino računa v obravnavanem postopku, tehnične zahteve in obveznost prevzema izdanega računa s strani kupca. Ureja pa tudi način nadzora nad izvajanjem zakona.
Ključna novost je, da se bodo računi pri poslovanju z gotovino izdajali z uporabo elektronske naprave, ki omogoča elektronsko podpisovanje računov in elektronsko povezavo za izmenjavo podatkov z davčnim organom. Po novem bo davčni organ vsakemu izdanemu računu pri poslovanju z gotovino dodelil enkratno identifikacijsko oznako računa in jo posredoval davčnemu zavezancu. Ker je davčni organ dolžan hraniti prejete podatke o računih in dodeljenih enkratnih identifikacijskih oznakah računov v informacijskem sistemu, bo nadzor nad gotovinskim poslovanjem lažji. Davčni inšpektorji bodo na ta način razpolagali z zanesljivo podatkovno bazo, ki bo osnova za izvajanje davčnega nadzora pri davčnih zavezancih.
Zavezanci za izvajanje postopka potrjevanja računov so, skladno s tretjim členom Predloga zakona, osebe iz prvega in drugega odstavka 31. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 23/2015) razen dobaviteljev v dejavnosti dobave blaga na krovu zrakoplova med letom in prodajanja storitev preko avtomatov.
31. člen ZDavP-2 v prvem odstavku določa obveznost dokumentiranja osebam, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom in so jih dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in ZDavP-2. V drugem odstavku obveznost dokumentiranja predpiše tudi osebam, ki ne vodijo poslovnih knjig in evidenc po prvem odstavku obravnavanega člena ZDavP-2, so pa za namene iz prvega odstavka obravnavanega člena dolžne voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.
Za pravilno izdajanje računov pri poslovanju z gotovino, skladno z določili Predloga zakona, mora davčni zavezanec uporabljati elektronske naprave, ki omogočajo elektronsko podpisovanje podatkov na računu in elektronsko povezavo za izmenjavo podatkov z davčnim organom. Pri elektronskem podpisovanju mora uporabiti kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga izda agencija s statusom overitelja v Republiki Sloveniji. Isto potrdilo se uporablja tudi za komunikacijo z davčnim organom v postopku potrjevanja računa.
Elektronske naprave morajo imeti nameščeno programsko opremo skladno z določili 38. člena ZDavP-2. Naj spomnimo, da poleg drugih določil programska oprema ali elektronska naprava ne sme omogočati brisanja, prilagajanja, popravljanja, razveljavljanja, nadomeščanja, dodajanja, skrivanja ali kakršnegakoli drugačnega spreminjanja kateregakoli zapisa, shranjenega v napravi ali na drugem mediju, brez hrambe izvornih podatkov in vseh poznejših sprememb. Zavezanec za davek mora zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če bi do takih sprememb prišlo.
Predlog zakona v nadaljevanju predpisuje vsebino računa. Račun mora poleg podatkov, zahtevanih v 82. oziroma 83. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)( Uradni list RS, št. 117/2006 do 86/2014), vsebovati še sledeče podatke:
- čas izdaje računa (ura in minute),
- oznako fizične osebe, ki izdaja račun z uporabo elektronske naprave za izdajo računov,
- oznako načina plačila računa,
- enkratno identifikacijsko oznako računa in
- zaščitno oznako izdajatelja računa.
Številka računa mora biti sestavljena iz treh delov – oznake poslovnega prostora, oznake elektronske naprave za izdajo računov in zaporedne številke računov. Zaporedne številke računov si morajo v posameznem poslovnem letu slediti v neprekinjenem številčnem zaporedju po vsakem poslovnem prostoru ali po elektronski napravi za izdajo računov v poslovnem prostoru.
Postopek potrjevanja računov, ki ga predpisuje Predlog zakona, je sestavljen iz:
- posredovanja podatkov o računu davčnemu organu,
- obdelave podatkov o računu,
- dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa in
- posredovanja enkratne identifikacijske oznake računa davčnemu zavezancu, ki je račun izdal.
Davčni zavezanec mora davčnemu organu za potrebe potrjevanja računa, skladno z določili 6. člena Predloga zakona, elektronsko posredovati sledeče podatke:
- davčno številko zavezanca,
- datum in čas izdaje računa,
- številko računa,
- oznako, ali je zavezanec identificiran za DDV,
- vrednost računa, skupno z vrednostjo osnove po vrsti davka ali dajatve, razdeljeno po davčnih stopnjah in pripadajoči davek ali dajatev ter znesek oprostitev,
- način plačila
- davčno številko fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave,
- zaščitno oznako izdajatelja računa,
- davčno številko oziroma identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika v primerih, ko so ti podatki v skladu z davčnimi predpisi navedeni na računu,
- številko prvotnega računa v primeru izvajanja postopka potrjevanja naknadne spremembe podatkov na računu.
Na osnovi poslanih podatkov davčni organ podatkom o računu dodeli enkratno identifikacijsko oznako računa (EOR) in jo posreduje davčnemu zavezancu. Davčni zavezanec šele potem lahko izda kupcu račun, ki vsebuje vse zahtevane podatke.
Za potrebe izvajanja potrjevanja računov je davčni zavezanec, skladno z 8. členom Predloga zakona, dolžan posredovati podatke o posameznih poslovnih prostorih, in sicer:
- davčno številko zavezanca,
- oznako poslovnega prostora,
- identifikacijsko oznako stavbe ali dela stavbe, kjer se nahaja poslovni prostor,
- naslov poslovnega prostora,
- vrsto poslovnega prostora,
- delovne dni in delovni čas in
- datum začetka veljavnosti podatkov, ki se posredujejo.
Predlog zakona predvideva tudi možnost, da elektronske naprave za izdajanje računov ne delujejo, ali pa je povezava z davčnim organom prekinjena. V primeru nedelovanja elektronske naprave davčni zavezanec izda račun z uporabo vezane knjige računov. V primeru prekinitve povezave pa iz elektronske naprave za izdajanje računov, vendar brez enkratne identifikacijske oznake računa. V obeh primerih je davčni zavezanec dolžan posredovati podatke o izdanih računih v dveh dneh od nastanka dogodka (prekinitve povezave ali nedelovanja elektronske naprave za izdajanje računov).
V primeru, da davčni zavezanec deluje na območju, na katerem ni možno vzpostaviti elektronske povezave z davčnim organom, izdaja račune v tem delu z uporabo elektronske naprave ali vezane knjige računov, skladno z določili ZDavP-2, vendar le toliko časa, dokler ni mogoča vzpostavitev elektronske povezave. Davčni zavezanec je dolžan dokazovati nezmožnost vzpostavitve elektronske povezave s potrdilom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Takšno potrdilo velja eno leto od dneva izdaje.
Davčni zavezanec je dolžan objaviti obvestilo o obveznosti izdaje in izročitve računa kupcu ter obveznosti kupca, da račun prevzame in zadrži. Objava je lahko na elektronski napravi za izdajo računov ali na drugem vidnem mestu.
Naj čisto na koncu opozorimo, da so po Predlogu zakona kupci dolžni račun prevzeti in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Na zahtevo pooblaščene osebe davčnega in tržnega organa so račun dolžni predložiti.
Za nadzor nad izvajanjem določb zakona bo pristojna Finančna uprava Republike Slovenije. Nadzor nad obveščanjem kupcev o obveznosti izdajanja in vročanja računov ter obveznostih kupca pa bo pristojen tudi tržni organ. Predvidene sankcije za kršitve so visoke, zato se bo treba resno pripraviti že pred uveljavitvijo zakona, ki bo predvidoma začel veljati s 1. oktobrom 2015.
Ob podrobnem spremljanju uporabe vezanih knjig računov pri zavezancih, ki poslujejo z gotovino, Finančna uprava RS ugotavlja nepravilnosti, kot so izdaja računov iz nepotrjenih vezanih knjig računov, izdaja računov iz neveljavnih paragonskih blokov in neizdajanje računov. V preteklih tednih so se na tem področju izvajale predvsem preventivne aktivnosti, v katerih so bili kršitelji opozorjeni na nepravilnosti in seznanjeni s predpisanimi globami za prekrške. Finančna uprava RS bo v prihodnje za omenjene kršitve izvajala tudi prekrškovne postopke, zato ponovno opozarjamo na ustrezno uporabo vezanih knjig računov. Potrošnike pozivamo, da za vsako blago ali storitev zahtevajo in vzamejo račun, fotografijo računa lahko pošljejo tudi Finančni upravi RS. Na portalu eDavki je na voljo tudi aplikacija, ki potrošnikom omogoča preverjanje, ali je bil račun iz vezane knjige računov pred uporabo dejansko potrjen.
Finančna uprava RS v zadnjih tednih zelo podrobno spremlja uporabo vezanih knjig računov pri zavezancih, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju. Izvedenih je bilo 1.100 preventivnih obiskov pri zavezancih. Ugotovitve iz nadzorno preventivnih aktivnosti kažejo, da kljub ustrezni dostopnosti vezanih knjig računov in intenzivnem informiranju zavezancev, približno 6 % zavezancev računov ne izdaja v skladu s spremenjeno zakonodajo. Zavezanci račune izdajajo iz vezanih knjig računov, ki predhodno niso potrjene pri Finančni upravi RS, račune izdajajo v obliki, ki ni več dovoljena (paragonski bloki) ali pa računov sploh ne izdajajo.
Aktivnosti Finančne uprave RS v zadnjih tednih so bile predvsem preventivne, glavni namen je bil informiranje zavezancev o uporabi vezanih knjig računov. Kršitelji so bili tako na nepravilnosti neposredno opozorjeni in seznanjeni s predpisanimi globami za prekrške.
Namen uvedbe vezanih knjig računov je ureditev področja gotovinskega poslovanja in doseganje večje transparentnosti pri tovrstnem poslovanju. Zavezanci, ki izdajajo račune pri gotovinskem poslovanju brez uporabe ustreznega računalniškega programa oziroma elektronske naprave, morajo od vključno 31. januarja 2015 dalje izdajati račune iz posebne vezane knjige računov, ki jo morajo predhodno potrditi pri Finančni upravi RS. Do 9. 4. 2015 je 23.714 zavezancev potrdilo 49.311 vezanih knjig računov. Vezano knjigo računov morajo pri gotovinskem poslovanju uporabljati tudi tisti zavezanci, ki sicer za izdajo računov uporabljajo registrske blagajne, in sicer v primeru, ko izdaja računov ni možna zaradi okvare računalniškega programa ali elektronske naprave ali zaradi izpada električne energije.
Nepravilnosti pri uporabi vezanih knjig računov so obravnavane kot posebno hud davčni prekršek. V primeru neustrezne izdaje računa ali nezagotavljanja izvornih podatkov (in vseh poznejših sprememb izvornih podatkov) v vezani knjigi računov, so predpisane globe od 20.000 do 250.000 EUR. Zavezanci, ki morajo s Finančno upravo RS pri oddaji davčnih obračunov, napovedi in drugih vlog ter obrazcev poslovati preko portala eDavki, morajo tudi potrditev vezanih knjig računov izvesti preko portala eDavki. Zavezanci, za katere ni predpisano elektronsko poslovanje s Finančno upravo RS (portal eDavki), lahko vezane knjige računov potrdijo tudi osebno v finančnem uradu. Obrazci vlog so dostopni v vseh finančnih uradih in na spletni strani Finančne uprave RS.
Vir: Pojasnilo FURS
V skladu s 7. točko 44. člena ZDDV-1 je plačila DDV oproščena dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve.
Zadevna določba 44. člena ZDDV-1 je prenesena v slovensko DDV zakonodajo na podlagi točke j) prvega odstavka 135. člena DDV Direktive, v katerem je navedeno, da države članice oprostijo plačila DDV dobave objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih stojijo, razen tistih iz točke (a) člena 12(1). V skladu s slednjo določbo DDV direktive je obdavčena dobava objekta ali delov objekta in zemljišča, na katerem objekt stoji pred prvo uporabo.
V drugem odstavku 12. člena je v slovenski jezikovni različici DDV Direktive določeno, da države članice lahko namesto kriterija prve uporabe uporabljajo tudi drug kriterij, kot je obdobje od datuma dokončanja objekta do datuma prve dobave ali obdobje od datuma prve uporabe do datuma naslednje dobave, pod pogojem, da ta obdobja niso daljša od petih oziroma dveh let. Razumemo, da davčno svetovalna hiša to določbo interpretira tako, da država članica sicer lahko izbere, katero merilo bo uporabljala, ne more pa hkrati določiti dveh ali več meril.
Za razrešitev omenjenega vprašanja, je potrebno upoštevati DDV Direktivo v izvirnih jezikovnih različicah, saj se na stopnji snovanja evropske zakonodaje vse države članice srečujejo s težavami prevajanja množice besedil v vse uradne jezik Evropske Unije iz »izvirnega« jezika. V angleškem, nemškem in francoskem jeziku se zadevni tekst DDV Direktive glasi tako, da je razumeti, da lahko države članice uporabijo drug kriterij kot kriterij prve uporabe, saj nikjer ni uporabljen izraz »namesto« temveč »drug« (angleška različica: »Member States may apply criteria other than that of first occupation«, francoska različica: »Les États membres peuvent appliquer d'autres criteres que celui de la premiere occupation« ter nemška: ter DieMitgliedstaaten können andere Kriterien als dasdesErstbezugsbestimmen«).
V prid takemu tolmačenju drugega odstavka 12. člena DDV Direktive, naj navedemo še podobne zakonske pogoje za oprostitev plačila DDV v zvezi z dobavo nepremičnin, tudi v nekaterih drugih državah članicah:
Nizozemska
Dobava nepremičnin ni oproščena plačila DDV, če se je dobava nove ali prenovljene nepremičnine zgodila:
- preden je bila nepremičnina dana prvič v uporabo;
- na dan, ko je bila prvič dana v uporabo ali
- med obdobjem dveh let, ko je bila nepremičnina prvič dana v uporabo.
Madžarska
Dobava nepremičnin ni oproščena plačila DDV v naslednjih primerih:
- dobava se zgodi preden je nepremičnina prvič dana v uporabo (nova nepremičnina);
- dobava se zgodi, ko je bila nepremičnina sicer že prvič dana v uporabo, vendar v obdobju med prvo uporabo in izdajo uporabnega dovoljenja še ni preteklo dve leti.
Poljska
Oprostitev plačila DDV pri dobavi nepremičnin ni možna v primerih, ko je dobava opravljena:
- pred ali na dan prve uporabe nepremičnine;
- v obdobju dveh let od prve uporabe in dobave nepremičnine.
Na podlagi navedenega menimo, da je 7. točka 44. člena ZDDV-1 ustrezno prenesena v slovensko DDV zakonodajo, saj lahko v skladu z DDV Direktivo država članica poleg kriterija prve uporabe uporabi še druge kriterije. Merili za obdavčitev nepremičnin pa se med seboj izključujeta, saj se jih uporablja v različnih situacijah. Ne veljata torej hkrati in ne prepuščata prosto odločitev davčnemu zavezancu, ali bo od prodaje nepremičnine obračunal DDV ali pa bo taka transakcija oproščena.
Dobava objektov in delov objektov, vključno z zemljišči, na katerih stojijo, je oproščena plačila DDV. Le če je predmet transakcije objekt oziroma del objekta, preden je prvič vseljen oziroma uporabljen ali preden potečeta dve leti od začetka njegove prve uporabe oziroma vselitve, je taka transakcija predmet DDV. V zadevnem primeru je potrebno upoštevati drugo merilo, saj je hotel že v uporabi. Ker pa od začetka prve uporabe hotela še nista minili dve leti, je potrebno pri prodaji hotela obračunati DDV.
Vir: Pojasnilo FURS
Stroški materiala in storitev se pripoznavajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi gospodarskimi koristmi.
Kot stroški materiala se štejejo tudi tisti, ki izhajajo iz prevrednotenja stroškov materiala, ne pa tudi izguba, ki se pojavi zaradi oslabitve zalog materiala.
Dane obresti
Dane obresti se praviloma takoj obravnavajo kot finančni odhodki. Če se vštevajo v vrednost opredmetenih osnovnih sredstev ali neopredmetenih sredstev, se prenašajo med stroške v okviru obračunane amortizacije, če se vštevajo v vrednost nedokončane proizvodnje ali proizvodov, ki nastajajo dlje časa, pa se prenašajo med odhodke v okviru proizvajalnih stroškov prodanih količin.
Nepotrebni stroški
V nasprotju s teoretično opredelitvijo stroškov, po kateri je kot stroške mogoče obravnavati samo zneske, ki se upravičeno pojavljajo pri nastajanju in razpečevanju poslovnih učinkov, se kot stroški lahko obravnavajo tudi tako imenovani nepotrebni stroški, čeprav jih ni mogoče vštevati v vrednost zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje ter se pojavljajo takoj med odhodki. Iz opredeljevanja stroškov so izločeni le zneski, ki se pojavijo pri prevrednotovanju zalog materiala zaradi oslabitve, ker so neposredno prevrednotovalni popravek v okviru poslovnih odhodkov.
Stroški razvijanja
Stroški razvijanja, ki se dolgoročno ne razmejujejo, se obravnavajo kot posebna vrsta stroškov storitev šele po končani razporeditvi stroškov. Če nastajajo v istem poslovnem subjektu, se namreč obravnavajo najprej po ustreznih izvirnih vrstah. To velja tudi za stroške vzdrževanja, reklame in reprezentance, če so vanje všteti tudi lastni proizvodi oziroma znotraj poslovnega subjekta opravljene storitve.
Stroški najemnin
Stroški najemnin so pri najemniku posebna naravna vrsta stroškov storitev samo pri poslovnem najemu. Pri finančnem najemu se zaradi vštevanja najemnine v vrednosti tako pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev v tej zvezi pojavljajo amortizacija in finančni odhodki.
Stroški po pogodbah o gradbenih delih
Stroški po pogodbah o gradbenih delih se obračunavajo po metodi stopnje dokončanosti del.
Stroški v nedokončanih proizvodih in zalogah proizvodov
Kateri stroški materiala in storitev se zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov, je odvisno od tega, ali so zajeti med namenske (funkcionalne) skupine stroškov, in ne toliko od značilnosti njihovih izvirnih vrst.
Notranje računovodsko nadziranje je lahko učinkovito, če je zasnovano na načelih:
- resničnosti – Načelo resničnosti, zahteva pred oblikovanjem mnenja ugotovitev dejanskega stanja opazovane kategorije. Dejansko stanje je stanje, ki ga je mogoče podkrepiti z verodostojno dokumentacijo. Načelo razdelitve odgovornosti zahteva takšno organizacijo dela, s kakršno se posamezniku onemogoči, da bi sam opravil kak posel od začetka do konca. Knjigovodske listine kot dokazno sredstvo se izpolnjujejo po načelu razbremenjevanja; vse podatke na njih izpisujejo tisti, ki se na njihovi podlagi razbremenjujejo, potrjujejo pa tisti, ki se na njihovi podlagi obremenjujejo. Na njih je treba vedno potrditi odgovornost v zvezi z njimi. Vsebinsko razlikovanje obeh vlog pri nastajanju knjigovodskih listin omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije. Zanesljivost je treba preverjati tudi pri računovodskem nadziranju;
- razdelitve odgovornosti – Naloge v odločevalnem sestavu morajo biti ločene od nalog v informacijskem sestavu. To omogoča večjo zanesljivost informacij, ki izstopajo iz računovodenja, in preprečuje njihovo maličenje zaradi posebnih interesov tistih, ki so odgovorni za izvajanje poslovanja. Na primer član uprave (ravnateljstva) ne sme biti tudi računovodja;
- kontrole izvajanja poslov – Načelo kontroliranja izvajanja poslov zahteva kontroliranje vsake stopnje, da bi bile morebitne napake hitreje odkrile in s tem škodljive posledice zmanjšale;
Načela - nadaljevanje:
- ažurnosti evidenc – Načelo ažurnosti evidenc zahteva hitro evidentiranje poslovnih dogodkov; ažurni podatki in informacije omogočajo pravočasno nadziranje in s tem tudi hitrejše odkrivanje morebitnih napak ter tako izboljševalno vplivajo tudi na ažurnost;
- usklajenosti stanja po knjigah in dejanskega stanja – Načelo usklajenosti stanja po knjigah in dejanskega stanja spravlja računovodske podatke in informacije v realne okvire in jim tako daje posebno kakovost;
- ločenosti evidence od izvajanja poslov strokovnosti računovodje – Načelo ločenosti evidence od izvajanja poslov zahteva, da poslov ne sme evidentirati oseba, ki jih opravlja. Tako se onemogoči “samodejna uskladitev” stanja po knjigah in dejanskega stanja. Naloge v izvajalnem sestavu morajo biti ločene od nalog v informacijskem sestavu. To omogoča večjo zanesljivost podatkov, ki vstopajo v računovodenje, in preprečuje njihovo maličenje zaradi posebnih interesov izvajalcev poslovanja. Na primer:
- skladiščnik materiala ne sme biti tudi knjigovodja materiala,
- blagajnik ne finančni knjigovodja,
- finančni vodja pa ne računovodja;
- neodvisnosti in gospodarnosti – Neodvisnost računovodenja od interesov pri izvajanju poslovanja omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije. Zanesljivost je treba preverjati tudi pri računovodskem nadziranju. Neodvisnost računovodenja od interesov pri odločanju omogoča zanesljivejše računovodske podatke in računovodske informacije. Zanesljivost je treba preverjati tudi pri računovodskem nadziranju. Načelo neodvisnosti zahteva neodvisnost notranjih kontrolorjev in revizorjev od tistih, katerih delo nadzirajo, pa tudi samostojnost pri presojanju in mnenjih. Načelo gospodarnosti zahteva, da z nadziranjem doseženi učinki ne smejo biti manjši od stroškov, ki pri tem nastajajo. Tega seveda ni mogoče natančno ugotoviti, lahko pa se oceni na podlagi ustrezne metode analize;
- strokovnosti računovodje, ki zahteva, da se sme računovodstvo zaupati zgolj osebi, ki je strokovno usposobljena, kar je najpomembnejši pogoj za zanesljivost računovodskih podatkov in informacij. Zanesljivost računovodskih podatkov, ki vstopajo v računovodenje, in računovodskih informacij, ki izstopajo iz njega, je v marsičem odvisna od lastnosti tistih, ki sodelujejo pri njihovem nastajanju. Zahteva po neoporečnosti velja še posebej za tiste, ki izvajajo računovodsko nadziranje in s tem prispevajo k pravilnosti računovodskih podatkov in računovodskih informacij.
Notranje računovodsko nadziranje:
- zahteva kontroliranje vsake stopnje, da bi bile morebitne napake hitreje odkrile in s tem škodljive posledice manjše;
- zahteva hitro evidentiranje poslovnih dogodkov; ažurni podatki in informacije omogočajo pravočasno nadziranje in s tem tudi hitrejše odkrivanje morebitnih napak ter tako izboljševalno vplivajo tudi na ažurnost;
- spravlja računovodske podatke in informacije v realne okvire in jim tako daje posebno kakovost.
Vlada nasprotuje štirim zakonodajnim predlogom SDS. Gre za novele zakona o odvetništvu, notariatu, socialno varstvenih prejemkih in subvencioniranju študentske prehrane, piše v sporočilu za javnost po seji vlade. Mnenja bodo posredovali v državni zbor. Vlada sicer podpira cilje predloga novele zakona o odvetništvu o povečanju preglednosti poslovanja odvetnikov in odvetniških družb ter zmanjševanju obsega sive ekonomije na področju poslovanja odvetnikov. Vendar pa na vladi menijo, da predlagani ukrepi niso primerni za zasledovanje navedenih ciljev, ob tem pa našteli že veljavne zakonske rešitve, ki urejajo ta vprašanja.
Na vladi so tudi spomnili, da je pravosodno ministrstvo odvetniški zbornici predlagalo, naj v Statut Odvetniške zbornice Slovenije kot disciplinsko kršitev uvrsti ravnanja odvetnikov, ki storitve opravljajo brez izdajanja računov oziroma izdajajo račune, ki niso skladni z dejanskim plačilom. Poleg tega je ministrstvo za finance marca v medresorsko usklajevanje posredovalo predlog zakona o potrjevanju računov, dodajajo na vladi.
Vlada sicer tudi v primeru predloga novele zakona o notariatu podpira cilje novele po povečanju preglednosti poslovanja notarjev, povečanju zaupanja javnosti v pošteno in zakonito poslovanje notarjev ter zmanjševanju obsega sive ekonomije. A kljub temu menijo, da je finančno poslovanje notarjev v veljavni ureditvi ustrezno urejeno, zato menijo, da so rešitve predlaganega zakona nepotrebne in sistemsko neustrezne.
SDS se v predlogu novele zakona o socialno varstvenih prejemkih zavzemajo za odpis zaznambe na nepremičnini za prejemnike varstvenega dodatka in tudi obveznost vračanja prejete pomoči iz dediščine prejemnika.
Na vladi pravijo, da so bile najnujnejše pomanjkljivosti odpravljene že leta 2013. Ostale pomanjkljivosti pa bo vlada začela odpravljati v prihodnosti in skladno s koalicijskim sporazumom prejemnike varstvenega dodatka, ki imajo v lasti nepremičnino v manjši vrednosti, razbremenila prepovedi odtujitve nepremičnine.
Poslanci SDS so pred mesecem dni v parlamentarni postopek vložili tudi novelo zakona o subvencioniranju študentske prehrane. Z njo predlagajo, da bi lahko študenti unovčili bon za subvencioniran obrok do 22. ure. Sedaj ga lahko unovčijo do 20. ure. V SDS podaljšanje predlagajo, ker je kar nekaj študijskih programov, ki izvajajo predavanja in vaje do 20. ure in dlje.
Vlada se strinja, da se pedagoški proces podaljšuje, a ugotavlja tudi, da lahko študenti med 8. in 20. uro, ko je možno unovčiti bone, vedno najdejo čas za kosilo. Javni razpis za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane se vsakokrat pripravi tako, da se nanj lahko prijavijo ponudniki iz študijskih središč. Prav tako se na javni razpis vedno prijavijo tudi menze na fakultetah ter ponudniki v neposredni bližini visokošolskih zavodov, "tako da lahko študentje tudi v dokaj kratkem času med predavanji uspejo zaužiti študentsko kosilo". Predlog novele Zakona o subvencioniranju študentske prehrane terja tudi finančno presojo, dodajajo na vladi, kjer so nasprotno od predlagatelja prepričani, da bi sprememba zakona imela posledice na javnofinančna sredstva.
Vir: STA
Odbor DZ za delo je na seji obravnaval peticijo nevladnih organizacij Slovenija potrebuje celovit sistem pomoči žrtvam nasilja. Poslanci so podprli peticijo in se zavzeli za ničelno toleranco do nasilja. Odbor vladi predlaga, naj do konca leta za javno razpravo pripravi ključna dokumenta za celovito ureditev sistema pomoči žrtvam nasilja.
To pa sta novela zakona o preprečevanju nasilja v družini in resolucija o nacionalnem programu preprečevanja nasilja v družini in nasilja nad ženskami 2015-2020. Kot je že v razpravi na seji odbora napovedala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, bo delovna skupina, v kateri poleg pristojnih ministrstev sodelujejo tudi predstavniki nevladnih organizacij in stroke, dokumenta za javno razpravo pripravila do konca leta.
Poudarila pa je, da je treba omenjeni zakon uskladiti tudi s spremembami kazenskega zakonika, ki jih pripravljajo na ministrstvu za pravosodje. Pri spremembah zakonodaje bodo po njenih besedah upoštevali tudi Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, tako imenovano Istanbulsko konvencijo.
Generalna direktorica direktorata za zakonodajo s področja pravosodja na ministrstvu za pravosodje Andreja Lang je povedala, da je kazensko pravo v preteklosti doživelo dokajšen razvoj, ki pa ni zadosten. Tako nameravajo v kazensko zakonodajo letos vnesti kar nekaj novosti tudi na področju preprečevanja nasilja. Med drugim bo poleg ukrepa prepovedi približevanja tudi prepoved vsega komuniciranja ne zgolj osebnega. Nasilje v družini pa bo ponovno postalo kaznivo dejanje, ki se ga preganja po uradni dolžnosti.
Peticijo za podporo sistemskemu reševanju problematike nasilja nad ženskami in nasilja nad otroki so pripravili tedenska priloga Dela Ona, društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja in Društvo za nenasilno komunikacijo. V njej poudarjajo, da mora država nasilje nad ženskami in otroki preprečevati, vsaki žrtvi pa zagotoviti pravico do podpore in pomoči, vključno s široko dostopno brezplačno psihosocialno in pravno pomočjo.
Klavdija Aničić iz društva za nenasilno komunikacijo je predstavila raziskavo, po kateri je ali bo v Sloveniji 56 odstotkov žensk tekom življenja od svojega 15. leta doživelo nasilje. Pred desetimi leti so po njenih besedah pri načrtovanju programov za žrtve nasilja v Ljubljani ugotovili, da je bilo v te programe v enem letu vključenih pet odstotkov žensk. Kar pomeni, da se velika večina z nasiljem spopada znotraj svojih socialnih mrež, je pojasnila Aničićeva in pozvala k uskladitvi ukrepov za preprečevanje nasilja.
Vir: STA
- Zakon o bančništvu (ZBan-2), objavljeno v Uradnem listu RS št. 25/2015 z dne 13.4.2015, veljati začne 13.5.2015
- Operativno-tehnična zahteva za izvajanje izven letaliških pristankov in vzletov helikopterjev, objavljeno v Uradnem listu RS št. 25/2015 z dne 13.4.2015, velja od 14.4.2015
- Zakon o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (EKO SKLAD III) (MPEIBES), objavljeno v Uradnem listu RS (mednarodne) št. 6/2015 z dne 13.4.2015, veljati začne 28.4.2015
- Zakon o cestninjenju (ZCestn), objavljeno v Uradnem listu RS št. 24/2015 z dne 10.4.2015, veljati začne 25.4.2015
- Pravilnik o vodenju in vzdrževanju davčnega registra, objavljeno v Uradnem listu RS št. 24/2015 z dne 10.4.2015, velja od 18.4.2015
- Poslovnik Državnega sveta (PoDS-1), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 26/2015 z dne 17.4.2015, velja od 18.4.2015
- Zakon o Slovenski izvozni in razvojni banki (ZSIRB), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 25/2015 z dne 13.4.2015, veljati začne 13.5.2015
- Statut Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 25/2015 z dne 13.4.2015, velja od 31.3.2015
- Sklep o določitvi članarine Zdravniške zbornice Slovenije, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 24/2015 z dne 10.4.2015, velja od 11.4.2015
- Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 24/2015 z dne 10.4.2015, velja od 11.4.2015
- Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakon (UZ70), EPA 463-VII
- Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko k Predlogu zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS d. d. iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za refinanciranje obstoječega dolga DARS d. d. - Dopolnjen predlog zakona (ZPKROD), EPA 438-VII
- Predlog zakona o spremembah Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1D), nujni postopek, EPA 467-VII
- Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Kraljevino Španijo o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov (BESIMVTP), ratifikacija, EPA 2053-V
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu APRILU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 10 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
- zadnje spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesla novela G, veljajo od 4.4.2015;
- novela G odpravlja nedoslednost prenosa točke b člena 9 Direktive 85/374/ES, ki določa, da vrednost škode na drugi stvari, ki jo je proizvajalec dolžan povrniti, če je poškodovana stvar običajno namenjena za osebno uporabo in jo je oškodovanec uporabljal pretežno za osebno uporabo, dosega 500 eurov. S predlagano spremembo zakona se omejuje višino škode na drugi stvari, ki jo je proizvajalec dolžan povrniti, in sicer je proizvajalec dolžan škodo na drugi stvari povrniti le, če škoda dosega vrednost 500 eurov.
- Državni zbor je pripravil 2 uradni prečiščeni besedili (UPB) Zakona o varstvu portošnikov (ZVPot);
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 20-815/1998, stran 1293.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 15.4.2015 - 21.4.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | |||
V tem tednu izpostavljamo:
- Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo Osnutek Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi. Pripombe in predloge sprejemajo do 18.5.2015.
- Državni zbor je med gradiva za obravnavo prejel Predlog za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom Ustavnega zakona (UZ70), EPA 463-VII.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 15.4.2015 - 21.4.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 12 novosti | 7 novosti | 8 novosti | 1 novost | 15 novosti | 4 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 3 novosti | 1 novost | 1 novost | ||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 10 novosti | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 4 novosti | 2 novosti | 1 novost | 8 novosti | 1 novost | ||
| 5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 8 novosti | 2 novosti | 4 novosti | 3 novosti | 1 novost | |
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 23 novosti | 1 novost | 3 novosti | 8 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 4 novosti | 5 novosti | 12 novosti | 3 novosti | ||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 2 novosti | 3 novosti | 4 novosti | ||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | |||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 1 novost | 2 novosti | 2 novosti | ||||
| 11. OBČINE | 27 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.