TFL Glasnik:
Ga. Genovefa Ružić, dobro leto ste že generalna direktorica Statističnega urada Republike Slovenije, prej pa ste bili deset let namestnica predstojnika SURS, članica mednarodnega združenja za statistiko. Lahko bi rekli, da je statistika vaše življenjsko poslanstvo. Na kaj ste v vaši dosedanji karieri najbolj ponosni?

Genovefa Ružić:
Morda sem še vedno pod vtisom mnenja, ki ga je prinesel nedavni strokovni pregled evropske komisije, med katerim so pregledovali usklajenost našega statističnega urada s kodeksom ravnanja evropske statistike. Med drugim so se trije zunanji pregledniki pogovarjali z našimi uporabniki, novinarji, raziskovalci. Zadovoljni smo, da so povedali, da smo skoraj edina institucija v Sloveniji, ki ji uporabniki zaupajo, da imamo objektivne podatke, da se lahko zanesejo na nas in da nam tudi verjamejo. To mi daje vedeti, da delamo strokovno in neodvisno ter vlečemo pravilne poteze. Zaupajo nam tudi podjetja, prebivalstvo, gospodinjstva, ki nam dajejo podatke, saj dosledno upoštevamo statistično zaupnost – pri nas dajemo podatke le na agregatni ravni in nikomur ne dajemo individualnih podatkov. Torej so podatki, ki pridejo k nam, varni.

TFL Glasnik:
Zakaj ravno statistika? Ljudje si laično predstavljamo, da so to dolgočasne številke, analize za nazaj, napovedi za naprej … Kje ste v tem našli izziv?

Genovefa Ružić:
Sprva je bilo čisto naključno. Med študijem na ekonomski fakulteti sem dobila državno štipendijo in po takratni razporeditvi so določili, da bom šla na statistični urad. Seveda še pomislila nisem, da bi se branila, ni pa se mi zdelo, da je to neki velik izziv ali da je zelo super ali zelo slabo. Potem ko so mi povedali, da sem dodeljena statističnemu uradu, sem bila na ekonomski fakulteti malo pozornejša do predmeta statistika, ki smo ga imeli kar veliko. Zanimala me je tudi matematika in mi statistika ni delala nobenih težav. Moram reči, da sem, potem ko sem prišla sem, na urad, z velikim veseljem na raziskavi o statistiki investicij preizkušala statistične metode, ki smo se jih učili na fakulteti. Zanimalo me je denimo, ali je statistika res veda o množičnih pojavih. Ko sem prvič dobila rezultate omenjene raziskave, sem se vprašala, ali so pravilni. Pri nas je to vedno temeljno vprašanje in takrat sem po temeljiti analizi izpisala dvanajst napak, ki so se mi zdele velike. Ko sem jih seštela, sem ugotovila, da na agregatni ravni, na ravni Slovenije, napake sploh niso imele vpliva. To je bila potrditev, da zakon o množičnih številih res deluje, toliko, kot se eden zmoti v 'plus', se drugi v 'minus' in so podatki na koncu relativno pravilni.

TFL Glasnik:
Zdaj vidim, od kod to vaše navdušenje. Vendar je povod za ta intervju vaša nedavna odlična aplikacija, ki se imenuje STAGE in jo je urad za statistiko naredil skupaj z Geodetskim inštitutom. Ko sem to videla, se mi je zdelo strašno zanimivo, da se v tej državi dve javni instituciji dogovorita in naredita nekaj zelo uporabnega za državljane in podjetja. Povejte nam kaj več o tem.

Genovefa Ružić:
Odgovor moram začeti s pojasnilom, da imamo v uradu statistične podatke z različnih področij. Prizadevamo si najti odgovor na vprašanje, kako podatke predstaviti, da bi jih ljudje čim bolje razumeli. Tudi zato izdajamo denimo brošure, v katerih pojave ponazorimo na bolj zanimiv in enostaven način. V eni od zadnjih brošur smo denimo prikazali, kaj se dogaja z vodo od izvira do porabe. Drugi način, s katerim se približamo splošni javnosti, raziskovalcem, podjetjem pa tudi ministrstvom, so tako imenovana interaktivna orodja.

Določene pojave skušamo ponazoriti tudi na kartah oziroma zemljevidih. Ker imamo dobrega sodelavca, ki ga takšne stvari veselijo, smo se prijavili na EU-razpis in prejeli dovolj denarja, da smo šli v sodelovanje z nekom zunaj, v tem primeru z Geodetskim inštitutom. Ne glede na strokovnost mojih sodelavcev je vedno dobro malo pogledati za znanjem okoli nas. Prepričana sem, da je v Sloveniji veliko znanja, da smo država znanja in da lahko s povezovanjem dobimo še boljše rešitve.

Pri izdelavi aplikacije STAGE, o kateri sprašujete, smo najprej pogledali, kateri statistični podatki so na voljo na nižji ravni in ne zgolj na državni: na regijski, na ravni občin ali naselij, do kvadratka velikosti sto krat sto metrov. Na tako nizki ravni imamo za zdaj podatke samo za prebivalce – po izobrazbi, starosti in podobno, v prihodnosti bodo na voljo verjetno tudi drugi podatki, recimo za avtomobile. Drugi podatki so na razpolago le za regije ali morda za občine. To pomeni, da si lahko v tej kartografski aplikaciji izberemo nivo, na katerem želimo imeti podatke – na nivoju regije ali občine ali za različno velike kvadratke, potem pa vidimo, kaj je na voljo. Pri okolju denimo ugotovimo, koliko je zbranih komunalnih odpadkov, koliko to znese na prebivalca, koliko je raziskovalcev v kateri regiji, kakšen je bruto domači proizvod. Pri kmetijstvu je mogoče ugotoviti, koliko je kmetijskih površin v določeni regiji, zanimivo je recimo videti, da je veliko obdelovalnih kmetijskih površin na vzhodu Slovenije, da so pašniki bolj na Koroškem in Notranjskem. Tako lahko še tako specialen uporabnik, navaden državljan ali pa študent, ki pripravlja diplomsko nalogo, zelo hitro vidi, da je aplikacija zelo zelo uporabna.

TFL Glasnik:
Zares zelo uporabno in iskreno čestitam. Sem malo pokukala vanjo in sem recimo ugotovila, da je v Murglah prebivalstvo bolj izobraženo in starejše. Na sploh zelo uporabno za vse. Pogovarjali sva se že prej in so me navdušila vaša prizadevanja, da bi podjetjem približali številne statistične podatke, ki jih zbirate na takšen ali drugačen način. Tudi tako, da ste sklicali podjetnike in ste jih spraševali, katerih podatkov si še želijo. Ker gre za dober primer prizadevanja javne institucije, me zanima, kakšen je bil odziv.

Genovefa Ružić:
Podjetja so za nas zelo pomembna. Zelo smo odvisni od tega, da nam pravočasno dajo pravilne podatke. Po zakonu o državni statistiki podjetja morajo dajati podatke, ki jih potrebujemo za izvajanje programa statističnih raziskovanj. Vendar ne nastopamo do podjetij kot nekakšen represivni organ, temveč jih jemljemo kot partnerje. Podjetja nam dajo podatke, ki jih seveda obdelamo, rezultati pa so uporabni za državno upravo za kreiranje politik, posredno pa tudi za podjetja. Če so namreč ukrepi pripravljeni na podlagi naših podatkov, potem je to dobro tudi za podjetja.

Še posebno pomembno se nam je zdelo, da naredimo nekaj posebej v zahvalo za podjetja, ker nam dajejo podatke. Veste, včasih pride pritožba kakšnega podjetja tudi do mene in v pogovoru z njimi vsakič znova ugotovim, da so podatki pomembni tudi zanje. Da lahko denimo primerjajo raven cen z Avstrijo, potrebujejo podatke o cenah pri pripravi pogodb in podobno. Zato smo tradicionalni statistični dan organizirali na drugačen način. V preteklosti smo vabili uporabnike in dajalce podatkov in smo predstavljali metodologije, povedali smo, kaj smo naredili, kakšne podatke bomo na novo zagotavljali in objavljali ipd. Tokrat pa se nam je zdelo dobro in pošteno, da mi vprašamo podjetja, kaj potrebujejo.

Lahko sedimo tukaj in predvidevamo, kaj podjetja potrebujejo. Ampak ko smo jih prvič vprašali, kaj potrebujejo, smo na naše prijetno presenečenje doživeli pozitiven odnos. Posredno so nam celo čestitali, da se upamo tako izpostaviti. Dobrodošla je bila tudi pozitivna kritika, ker nas tudi to žene, da smo boljši. Povedali so nam tudi, da nas včasih sploh ne poznajo, da ne vedo, kaj vse naredimo. Precej kritično, a spodbudno je bilo vprašanje, kakšne produkte sploh imamo. 'Ponudite, kar imate, pa se bomo odločili, ali bomo vzeli.' Zato smo začeli drugače razmišljati o vseh naših produktih in se drugače pogovarjati.

Vprašali so nas tudi, ali imamo marketing. Nimamo ga in si ga najbrž še dolgo časa ne bomo mogli privoščiti. Razmišljamo pa, da bi se na neki preprost način, morda s kakšnim letakom – sploh niso potrebna velika sredstva – poskusili promovirati. Zdaj razmišljam, kako promovirati naš STAGE, ki smo ga naredili. Ali ni škoda, da nekaj imamo in to potem uporablja majhen krog uporabnikov? Zakaj ne veliko uporabnikov?

TFL Glasnik:
Energija kar bruha iz vas, zato me na začetku vašega mandata zanima, kakšni so še vaši cilji? Naj vas spomnim, da ste dejavni tudi v EU, saj ste sodelovali pri izdelavi uredbe o statistiki.

Genovefa Ružić:
Mogoče nas je dobro postaviti v kontekst EU. Smo državni statistični urad, vendar smo tudi del evropskega statističnega sistema. Strašno sem ponosna na dosežek v prvi polovici leta 2008, ko sva s sodelavko in z zelo majhno ekipo predsedovali delovni skupini za statistiko Sveta EU. To pomeni, da smo usklajevali statistično zakonodajo. Bila je zelo dobra izkušnja. Dobro je bilo, da smo predsedovali zelo na začetku našega članstva v EU, saj smo ovrgli vsa govorjenja o majhnosti, o tem, da nimamo teže. Moja izkušnja je popolnoma drugačna, z močjo argumentov, z zavzetostjo, z željo, da hočemo nekaj narediti, smo veliko naredili. To velja tudi za izjemno težko razpravo o prihodnosti evropskega statističnega sistema, ki smo jo premaknili naprej, končala pa so jo naslednja predsedstva.

Majhnost je tudi prednost. V primerjavi z velikimi državami potrebujemo mi zelo malo časa, da si v okviru statističnega urada izmenjamo informacije in se dogovorimo o skupnem stališču. Veliki statistični uradi za usklajevanja potrebujejo bistveno več časa.

V zadnjih razpravah o evropskem statističnem sistemu smo ubranili naše stališče, da je vloga nacionalnih statističnih uradov v tem, da smo zadolženi za ves statistični proces. To pomeni ne le za zbiranje, ampak tudi za obdelavo in objavo podatkov. Leta 2009 je namreč Eurostat začel razvijati svojo vizijo prihodnosti evropskega statističnega sistema, po kateri bi nacionalni statistični uradi samo zbirali podatke in jih dajali v nekakšne velike baze podatkov. Neki izbranci bi to potem obdelovali in bi mi v Sloveniji morali čakati, da bi dobili obdelane podatke nazaj. Temu smo se zelo močno uprli ravno na začetku mojega mandata in moram povedati, da smo z našo zavzetostjo in pravim lobiranjem dosegli, da smo po celoletni razpravi prišli do nove vizije evropskega statističnega sistema.

Tudi Eurostat je spoznal, da je prednost Evrope ravno v tem, da smo tako različni. Da znamo recimo v Sloveniji narediti STAGE, v Franciji znajo profilirati podjetja, na Švedskem spet nekaj tretjega. Tako se drug od drugega učimo in smo vsi skupaj boljši. Centraliziranost pa bi zadušila to kreativnost.

TFL Glasnik:
In zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Genovefa Ružić:
Moje sporočilo Slovencem je, naj jih ne bo strah podatkov in naj jih še bolj uporabljajo. Naj obiščejo našo spletno stran in se nekoliko poigrajo s podatki in interaktivnimi orodji. Lahko pobrskajo po bazi SI-STAT, v kateri je množica podatkov. Če imajo težave, naj pokličejo naše informacijsko središče, saj si želimo, da bi naše podatke uporabljali ne le specialni uporabniki, ministrstva, raziskovalci in novinarji, temveč tudi povsem običajni ljudje. Naj uporabljajo podatke, saj imajo samo tako lahko kritičen odnos do vsega dela – našega in do dela vlade ter ministrstev. Na tej osnovi lahko dajejo tudi dobre in argumentirane predloge za boljše ukrepe, prav tako pa nihče ne more manipulirati z njimi.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Tina Kosec