piše: mag. Ivan Simič

Davki so sestavni del našega življenja in zaradi tega smo z njimi povezani bodisi prostovoljno, kar je veliko lažje, bodisi prisilno, kar pa povzroča odpor do njih. Vsak davčni zavezanec sam izbira, kakšen odnos bo imel do davkov. Dejstvo je, da brez davkov ne bi bilo normalnega delovanja države, ne bi bilo šolstva, zdravstva, sociale in vseh ostalih pozitivnih, državljanom potrebnih zadev. V svetu imamo različne načine oziroma pristope sprejemanja davčnih predpisov, odmerjanja davkov in njih plačilo. Zmeraj sem bil in sem še zmeraj zagovornik enostavnega, prijaznega in pravičnega načina pobiranja davkov. Žal pa zmeraj nisem pravilno razumljen.

Davkom sem se zaobljubil davnega leta 1988 in od takrat so stalnica mojega življenja. Sem zagovornik enotnih in nižjih davčnih stopenj. Zato ne razumem, zakaj bi moral tisti, ki zasluži več, plačati davek po višji stopnji, kot tisti, ki zasluži manj. Davek je prisila in ne donacija. Zaradi tega progresivnim metodam ni mesto pri odmerjanju in pobiranju davkov.

Samostojno državo imamo več kot 25 let, enotno davčno, sedaj finančno upravo, skoraj 20 let. V vseh teh letih smo doživeli, na področju poenostavitev, le dve veliki spremembi. To je bilo v začetku leta 2008, ko je zaživel informativni izračun dohodnine, in sredi leta 2009, ko je vzpostavljena obvezna elektronska komunikacija med davčno upravo in davčnimi zavezanci. Obe spremembi sta bili uzakonjeni konec leta 2006, to je pred devetimi leti. Pred tem in po tem je bilo le nekaj manjših izboljšav, toda nič revolucionarnega.

V teh dneh je vlada sprejela spremembe nekaterih davčnih predpisov, ki naj bi pomenile poenostavitve in olajšale poslovanje davčnih zavezancev. Priznam, da gredo v pozitivni smeri, toda to ni tisto, kar bi me navdušilo. Ni revolucionarno. Z znanjem in izkušnjami, ki jih imamo v Sloveniji, bi samo s spremembo, ki jo bom opisal v nadaljevanju, postali številka ena na svetu, v načinu napovedovanja in plačevanja davkov.

Ne razumem, zakaj na področju davkov ni takšnih revolucionarnih sprememb, kot so v avtomobilski industriji, ko je vprašanje časa, kdaj bo voznik postal nepotreben. Ali pa na primer spremembe na področju mobilne telefonije. Kdo si je pred več kot dvajsetim leti predstavljal, kaj vse bo zmožno početi s mobilnimi telefoni danes. Takrat smo jih nosili kot dodatno, več kilogramov težko in več tisoč nemških mark vredno torbo in smo jih uporabljali zgolj za telefoniranje. Danes je mobilni telefon, poleg telefona, postal računalnik, video kamera, vir vseh naših informacij in seveda informacij o nas. Družbena omrežja se množijo in širijo z neverjetno hitrostjo, le na področju davkom stojimo skoraj na mestu.

Zato upravičeno pričakujem in upam, da se bodo davki pobirali še bolj enostavno in da bo za njihovo pobiranje dovolj le to, da stojim ob elektronski napravi in si želim napovedati in plačati davek. To bi bilo vse, ostalo bi opravila tehnologija. Tako, kot me leta 2006 mnogi niso razumeli, kaj mislim z informativnim izračunom dohodnine, ki jim je takrat izgledal neizvedljiv, tako bodo danes mnogi ali pa skoraj vsi menili, da je moj predlog utopija.

Slovenija je majhna država, z vzpostavljenimi mnogimi elektronskimi evidencami in z razvitim elektronskim bančništvom. Torej, je idealna za izvedbo novega načina napovedovanja in plačevanja davkov, katerega imenujem Pomisli, davek oziroma Think tax.

Kaj to pomeni?

To pomeni, da bi bilo za napoved in plačilo davkov dovolj, da le pomislim, da želim napovedati in plačati davek, vse ostalo pa bi opravila tehnologija. Dovolj bi bilo, da sem v bližini elektronske naprave, ki preko mojih misli ali posebnega čipa, ki je pri meni, brez dotika, zabeleži mojo prisotnost, kot to danes počnemo preko digitalnega certifikata. Elektronska naprava bi me takoj povezala s sistemom e-davki na davčni upravi, ki bi bil sposoben sprejeti moje misli oziroma željo po napovedi davkov. Na ta način bi davčni upravi posredoval davčno napoved z vsemi potrebnimi podatki. S tem bi bila davčna napoved izpolnjena in vložena v sistem e-davki, ki bi v trenutku, to pomeni takoj, seveda na podlagi moje miselne davčne napovedi, izdal davčno odločbo. Odločba bi bila posredovana v moje možgane ali čip, kjer bi se registrirala in že naslednji trenutek bi s svojimi mislimi sprožil postopek plačila preko e-banke. V banko bi posredoval miselno naročilo, elektronski bančni sistem bi prepoznal moje miselne kode in bi me preusmeril na moj bančni račun, kjer bi se takoj izvršilo plačilo davka. V istem trenutku bi se moje plačilo evidentiralo v sistemu e-davki, davčni organ bi mi takoj poslal obvestilo, da je plačilo prispelo ter, da so moje davčne obveznosti poravnane. Vse navedeno bi se moralo zgoditi v največ treh minutah. Enostavno, hitro, praktično. Revolucionarno.

To bi bila sprememba, katera bi me navdušila in s katero bi Slovenija prišla v sam vrh držav po poenostavitvi, kot je to bilo leta 2008 ob uvedbi informativnega izračuna dohodnine.

Toda ne glede na moj, nekoliko futurističen predlog, pa ne vidim razloga zakaj se že danes ne izdajajo elektronske odločbe na podlagi davčnih napovedi, ki so vložene elektronsko. Vzemimo na primer vložitev napovedi od prejetih dividend v ali iz tujine. Davčni zavezanec v obrazec preko e-davkov vpiše vse potrebne podatke, to je bruto znesek dividend, plačan znesek davka v tujini in državo izplačevalca. V obstoječi napovedi bi bilo potrebno dodati le še rubriko o odstotku lastništva. Ta podatek bi vnesel davčni zavezanec. Na drugi strani bi finančna uprava morala imeti vzpostavljene povezave z vsemi mednarodnimi sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčenja dohodkov, katere ima Slovenija podpisane z različnimi državami. To pomeni, da bi se lahko v trenutku izračunal odstotek in znesek v tujini priznanega in plačanega davka od prejetih dividend. Takoj za tem bi se lahko izdala odločba. Vse to bi se zgodilo v trenutku in brez udeležbe zaposlenih v finančni upravi. Ta rešitev je seveda predvidena v primeru, da država zaupa davčnemu zavezancu, da je vpisal pravilne podatke. Toda, če je zavezanec že prijavil dividende prejete iz tujine, ni razloga, da se mu ne verjame. To pomeni, zavezanec bi že nekaj trenutkov po vloženi davčni napovedi od prejetih dividend iz tujine prejel odločbo ki bi bila elektronsko posredovana v sistem e-davkov, davčni zavezanec pa bi že naslednji trenutek lahko plačal obveznost po elektronsko izdani odločbi. Res je, da je rok plačila 30 dni, toda za korenček v obliki 5 odstotnega popusta za plačilo na dan izdaje odločbe, bi se velika večina odločila za takojšnje plačilo. Davek bi bil takoj plačan, ne bi bilo stroškov prisilne izterjave plačila tega davka in ne bi bilo stroškov dela zaposlenih v finančni upravi, ki danes izdajajo tovrstne odločbe. Torej, nekatere poenostavitve so možne že danes oziroma že od uvedbe novega davčno informacijskega sistema, toda v praksi jih žal še ne opazimo.

Za zaključek pa v nadaljevanju podajam še dva predloga sprememb davčne zakonodaje, ki sta mogoče nenavadna, toda pomenila bi povečanje davčni prihodkov, Sloveniji pa bi dala poseben položaj v svetu davkov.