Gostja današnje rubrike Pogovor je ustanoviteljica in direktorica podjetja Vivo catering Jerneja Kamnikar, ki je med drugim povedala: »Prehrana in način življenja sta privzgojen model. Kar počnemo, je kombinacija tega, s čim smo zrasli, in tega, kar bi želeli, da bi spoštovali in cenili in da bi bili tudi del nekih svetovnih nazorov. V marsičem smo Slovenci boljši, kreativnejši, uživanja in poznavanja ter vrednotenja storitev ali dogodkov pa nimamo prirojenih in tega se učimo.«
V kriznih časih, ko poslovno okolje ni naklonjeno podjetnikom, je vzpostavitev učinkovitega sistema obvladovanja tveganj še kako pomembno. Zelo pomembno je, da podjetje pravočasno zazna tveganja iz okolja, kot tudi operativna tveganja v okviru podjetja samega. Seveda sama zaznava problema ni dovolj, potrebno je motnje v poslovanju oziroma neželene dogodke tudi pravočasno in učinkovito odpraviti. V ta namen je poslovodstvo dolžno zagotoviti, da se v podjetju redno izvajajo ukrepi upravljanja s tveganji, kot jih obravnava Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), kot tudi drugi ukrepi upravljanja tveganj, ki so po pravilih poslovnofinančne stroke potrebni in primerni glede na vrsto in obseg poslov, ki jih podjetje opravlja. Današnjo številko TFL Glasnika namenjamo opredelitvi tveganj in obravnavi v ZFPPIPP.
Vabljeni k branju!
Jerneja Kamnikar je ustanoviteljica podjetja Vivo catering in že 15 let njegova direktorica.
TFL Glasnik:
Vivo catering s svojimi pogostitvenimi dekoracijami navdušuje na različnih dogodkih. Kako se je vse skupaj začelo in na kaj ste najbolj ponosni?
Jerneja Kamnikar:
Malo s ponosom, letos praznujemo 20. obletnico, saj sem že med študijem ustanovila podjetje Viva in Vivo se razvija ter kreira znotraj doživetij, znotraj organizacije dogodkov, povezanih s kulinariko, znanjem in stroko. Kar zadeva dosežke, imaš včasih občutek, da stvari ne potekajo tako hitro. Najbolj sem ponosna na sodelavce, na skupino, ker je to, kar počnemo, timsko delo, in to je tista dodana vrednost, ki nas razlikuje od drugih. Ponosna sem tudi na vsakega gosta in naročnika ter na vse stike, ki smo jih ustvarili in smo jih tudi skupaj zgradili. Krona našega dela je, da nas je angleška kraljica izbrala, da smo skupaj ustvarjali zgodbo.
TFL Glasnik:
Priprava mize in tudi hrane je pri dogodkih že čista estetika. Ali znamo Slovenci uživati v tem? Pa še to, kakšni so trendi?
Jerneja Kamnikar:
Vivo catering je usmerjen na svetovni trg in na poslovne goste, jasno pa je, da smo Slovenci in izhajamo iz tega, da smo Slovenci. Prehrana in način življenja sta privzgojen model. Kar počnemo, je kombinacija tega, s čim smo zrasli, in tega, kar bi želeli, da bi spoštovali in cenili in da bi bili tudi del nekih svetovnih nazorov. V marsičem smo Slovenci boljši, kreativnejši, uživanja in poznavanja ter vrednotenja storitev ali dogodkov pa nimamo prirojenih in tega se učimo. Vsak dan slišim, koliko mladih gre v tujino in ali ni škoda bega možganov. Moram reči, da sem na neki način tega vesela, ker upam, da se bo posledično prej ali slej ta naša mladina tudi vrnila in da bomo pridobili ta drugi pogled na storitev in na spoštovanje storitve. Da storitev ni nekaj, kar je proizvodni izdelek brez dodane vrednosti. Tako bomo vsi bolj zadovoljni in poslovni učinek bo večji.
TFL Glasnik:
Znano je, da ste gostili izjemne goste. Rekli ste, da ste usmerjeni v tujino. Pa vendarle, kaj je bil za vas največji izziv, na katerega ste ponosni, in kako ste prišli do tega?
Jerneja Kamnikar:
Blagovna znamka je narejena in moram povedati, da smo se razvijali skupaj z nastankom države. Svojo storitev sem začela, ker sem takrat prepoznala tržno nišo. Imeli smo državo in potrebe države na protokolarni ravni, zato smo začeli. V tem se je Vivo našel in smo se razvijali tako kot država. Prispeš pač do neke polnoletnosti in si vsako leto modrejši, imaš več izkušenj. V bistvu sem ponosna na vse te naše korake, da smo jih znali stopnjevati, da smo znali biti strpni, da smo poudarili izobraževanje. In da smo tudi v času, ko je bilo finančno blagostanje boljše, znali na prvo mesto postaviti človeka, zaposlenega, družino, gosta; nikoli ni bil na prvem mestu finančni vidik, vendar je razumljivo, da je naš cilj poslovna uspešnost.
Do sem smo prišli, ker smo gradili tim, ker smo se izobraževali oziroma smo se razvijali v obdobjih, ko je bilo primerno, ker smo kot prvo prioriteto postavljali delo in ker smo oziroma sem z ožjimi sodelavci temu prilagajala tudi osebno življenje. Menim, da smo razvili model storitve, ki je sodoben, v trendu in lahko preživi. Ne bi rada zgolj podajala, da smo postregli toliko in toliko gostom, da smo imeli take in take številke, ker se nam to ni nikoli zdelo najbolj pomembno. Nismo pa naredili nič manj, kot so naredili naši kolegi v tujini, in smo popolnoma suvereni na trgu kljub govorjenju o majhnosti Slovenije – seveda bi si želeli, da je trg večji, vendar po sposobnostih in znanju. Čeprav se je Slovenija začela razvijati mnogo pozneje kot Avstrija, ji uspešno sledimo in smo morda v čem celo boljši.
TFL Glasnik:
Tudi formalne nagrade niso izostale. V letih 2009 do 2011 ste dobili nagrado pri projektu Zlata nit kot najboljša zaposlovalka. Kako se lotevate izziva zaposlovanja?
Jerneja Kamnikar:
S polno odgovornostjo in zavedanjem, da za vsakim človekom stojijo trije ali štirje, ki so odvisni od njegove in naše skupne uspešnosti. Poudarila pa bi, da nisem v tem nikoli videla neke velike filozofije - vse, kar smo počeli, smo počeli s srcem. Ker je bila baza srčna in pripravljena delati, se je selekcija delala naravno. Nikogar nismo odpuščali ali imeli zapletov, povezanih z zakonodajo; gre za človeško noto in za pripadnost. Načeloma mislim, da vsak želi red, disciplino, zadeve je treba reševati sproti. Naša blagovna znamka je pogojena s timom in sodelovanjem, da ni nikakršnega zvezdništva posameznika, nikakršnega služenja drug drugemu, ampak gre za zavest, da skupaj zmoremo.
TFL Glasnik:
Kajpada je odlika dobrih podjetnikov ekipa, v naslednjem vprašanju sem vas hotela vprašati, kako se soočate s krizo, vendar vas tega ne bom vprašala, ker veje iz vas tak optimizem. Zdi se mi, da ste to vzeli kot izziv, kar pravi denimo ekološki certifikat, ki ga imate edini.
Jerneja Kamnikar:
Kriza je za nas zagotovo izziv, ker gre za obdobje kreativnosti, iznajdljivosti in delavnosti, kar smo ves čas bili. Morda imamo kakšno priložnost več, ker smo ves čas bili 'adaptirani', to je naš model ves čas. Nedvomno pa bi si želeli, da bi bili boljši časi, saj se je kriza tudi nas dotaknila z vseh plati. Menim, da kriza najbolj pesti razvoj, ker ni potreb, ni povpraševanja. In če vsega tega ni, ni storitve. Tudi na ekološki certifikat smo ponosni, vendar se to na našem področju počasneje razvija. Morda niti ni toliko težava v ozaveščenosti, vendar je eden od glavnih pogojev cena. Meni se je ob našem ekocertifikatu porodila zamisel, s katero se ukvarjamo zadnji dve leti, to pa je, da se je v Sloveniji bolj smiselno ukvarjati z izvorom živil in mu slediti. Zato bolj kot razvijamo blagovno znamko, ki je povezana s socialnim podjetništvom, bolj se ukvarjamo z izvorom živil, ki naj bodo slovenska.
Pri ekocertifikatu se nam je zgodilo, da ko smo potrebovali količino, smo prišli do tega, da v Sloveniji ni zagotovljenih količin, ki bi jih potrebovali določenega dne ob določeni uri. Če imamo znan izvor piščanca in procedure, potem imamo v Sloveniji proizvajalca, ki je enakovreden mesu s certifikatom, ki je mogoče prepotovalo mnoge kilometre. Zdaj intenzivno gradimo blagovno znamko z izvorom slovenske prodaje.
TFL Glasnik:
Kakšen je vaš izziv za naprej? V zadnjem času vas namreč večkrat srečamo v javnosti.
Jerneja Kamnikar:
Ne vem, ali se kaj več pojavljamo. Imamo večji tržni delež in smo bolj navzoči, kar potem pogojuje pojavnost. Nedvomno je naš izziv pri segmentaciji blagovne znamke na kreativni del, ki je povezan s sodobno in ekološko biološko pripravo. Na drugi strani je razvoj socialnega podjetništva, kjer bi vključevali vse te prvine, ki jih ima socialno podjetništvo. Ko gledam nazaj, opažam, da smo ves čas podjetje s tega področja, a zdaj bo to imelo drugačen pomen. Seveda bi se radi pojavili v novih okoljih, z novimi produkti, ki niso tako ekskluzivni, ampak so drugačni in so na dosegu ljudem, ki imajo potrebo po dnevnem in zdravem prehranjevanju. Povezujemo se že s strokovnjaki, tudi z zdravniki posebnih strok, ker smo se lotili povezave hrana-ekologija-počutje in potem zadovoljstva na delovnem mestu. Kako v delovnem okolju ostati zdrav, čil in zadovoljen.
Za naš Vivo rečemo, da to pomeni, da smo veseli in vedrih obrazov in bi radi, da bi bilo tako tudi z vsemi okoli nas.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) (Uradni list RS, št. 126/2007 do 48/2012) (v nadaljevanju ZFPPIPP), obravnava tveganja in upravljanje s tveganji v okviru poglavja Finančno poslovanje družb in drugih pravnih oseb, od 30. do 32. člena. Upravljanje s tveganji je opredeljeno kot ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim bilo lahko podjetje izpostavljeno.
Kaj pa je tveganje?
Tveganje predstavlja verjetnost, da se zaradi zunanjih ali notranjih dejavnikov pričakovanja ne bodo izpolnila. Pod pojmom tveganje se običajno razume le možnost, da se bo zgodilo nekaj negativnega, možnost, da izid v prihodnosti ne po skladen s predvidevanji. Dogodki v bodočnosti pa lahko odstopajo tudi v pozitivni smeri. Lahko so tudi priložnost, zato je obvladovanje tveganj potrebno urediti tako, da se prepoznajo tako pozitivna kot negativna tveganja. Negativne dogodke je potrebno omiliti, ali pa se jim izogniti, pozitivne dogodke pa ustrezno vzpodbuditi in izkoristiti.
Finančni slovar na www.financnislovar.com postavlja kot pogoj, da lahko govorimo o tveganju dva dejavnika:
Če kateri od teh dejavnikov ni prisoten, potem ne moremo govoriti o tveganju. Lahko smo negotovi glede prihodnjih dogodkov, toda če nismo izpostavljeni, potemtakem tveganja preprosto ni.
ZFPPIPP v 30. členu navaja, da mora poslovodstvo pri izpolnjevanju svojih obveznosti, ki so povezane z obvladovanjem tveganj, upoštevati vsa tveganja, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju in vključujejo zlasti:
1. kreditno tveganje – tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do podjetja,
2. tržno tveganje – tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih instrumentov ali spremembe obrestnih mer,
3. operativno tveganje – tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi:
4. likvidnostno tveganje – tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti.
Za pravilno in pravočasno identifikacijo in kasneje obvladovanje tveganj mora poslovodstvo podjetja zagotoviti vzpostavitev uglašenega in učinkovitega notranjega kontrolnega sistema, ki zagotavlja čim boljše delovanje vseh procesov. Z vzpostavitvijo notranjih kontrol moramo doseči:
Notranje kontrole in kontrolni postopki so v pomoč poslovodstvu pri uresničevanju strategije in postavljenih ciljev. Notranje kontrole so lahko vgrajene v informacijsko tehnologijo (samodejne notranje kontrole) ali pa se izvajajo ročno. Učinkovite notranje kontrole so vgrajene v vse ravni in procese delovanja podjetja. Običajno se kontrolni postopki pojavljajo v obliki:
Za učinkovito uvajanje in kasneje izvajanje notranjih kontrol je pomembno, da podjetje popiše procese oziroma postopke, ki se morajo v okviru posameznega procesa izvajati. Postaviti je potrebno normative (pravilnike in navodila za delo, sistem načrtovanih kazalnikov poslovanja…). V nadaljevanju se popišejo kontrolne točke, kjer je tveganje za nastanek neželenih posledic največji. Priporočljivo je, da se za vsako kontrolno točko predpiše postopek preverjanja delovanja procesa oziroma dovoljeno odstopanje od normativov, pa tudi način odprave negativnih odstopanj oziroma vzpodbujanja pozitivnih odstopanj.
ZFPPIPP v 31. členu še posebej podrobno predpisuje upravljanje likvidnostnega tveganja. Podjetje mora, skladno z obravnavanim členom z viri in naložbami gospodariti tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti. Za upravljanje likvidnostnega tveganja, je predpisano, da mora poslovodstvo oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki jo potrdi poslovodstvo in vključuje:
S 1. januarjem 2013 so stopile v uporabo spremembe ZDDV-1, ki se nanašajo pretežno na izdajo računov oziroma na pravila glede izdaje računov. Spremembe med drugim vključujejo tudi nove klavzule, ki jih mora davčni zavezanec navesti na izdanem računu v primerih, ko DDV ni obračunan. V zvezi z navajanjem klavzule na računih v primerih oprostitve je davčni organ na svoji spletni strani izdal pojasnilo, ki pa je, namesto da bi zadevo pojasnilo, vneslo le še več zmede med davčnimi zavezanci.
KLAVZULA DO 1. 1. 2013
ZDDV-1 je določal, da mora izdajatelj računa v primeru, ko gre za oprostitev plačila DDV, na računu navesti ustrezno določbo, da DDV ni obračunan. Taka določba je obvezna sestavina računa. Določba 11. točke 82. člena se je glasila:
Davčni zavezanec, ki izda račun v skladu z 81. členom tega zakona, mora na računu navesti naslednje podatke:
11. v primeru oprostitve DDV, ali če je plačnik DDV kupec ali naročnik, veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV ali predmet obrnjene davčne obveznosti.
Kot vidimo, citirana 11. točka zajema primere oprostitve in obrnjene davčne obveznosti.
KLAVZULA PO 1. 1. 2013
Dopolnjen oziroma spremenjen ZDDV-1, ki je v uporabi od 1. januarja 2013, ureja primere oprostitve in obrnjene davčne obveznosti ločeno, in sicer oprostitve v točki 12, obrnjeno davčno obveznost pa v točki 13, kot je citirano v nadaljevanju.
Davčni zavezanec, ki izda račun v skladu z 81. členom tega zakona, mora na računu navesti naslednje podatke:
12. v primeru oprostitve DDV veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV;
13. v primeru, če je plačnik DDV kupec blaga ali naročnik storitve, navedbo »Obrnjena davčna obveznost«.
Kot vidimo, se zakon v delu, ki se nanaša na navajanje klavzule v primeru oprostitev, ni v ničemer spremenil, saj je tako pred 1. januarjem 2013 kot tudi po tem datumu predpisano, da se v primeru oprostitve na računu navede veljavna določba Direktive ali ustrezni člen ZDDV-1 ali drugo sklicevanje, ki kaže na to, da gre za oprostitev DDV.
Za dobavo in zagon klimatske naprave (brez inštalacije oziroma montaže) se ne uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena ZDDV-1.
Če pa je opravljena dobava klimatske naprave z inštalacijo in zagonom (ali brez zagona), se za celotno transakcijo uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena ZDDV-1. V primeru montaže in zagona klimatske naprave je zagon klimatskih naprav smiselno vsebinsko zadnji, sklepni del montaže in se kot tak tudi uvršča v montažo klimatskih naprav.
Na podlagi a) točke 76.a člena Zakona o davku na dodano vrednost - ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12 in 83/12) mora DDV plačati davčni zavezanec, identificiran za namene DDV v Sloveniji, kateremu se opravijo gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11 in 102/12) v 127.b členu določa, da se med gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami uvrščajo storitve, ki so uvrščene pod šifro F/Gradbeništvo standardne klasifikacije dejavnosti (v nadaljevanju SKD 2008).
Za razlago uvrščanja v SKD 2008 je pristojen Statistični urad Republike Slovenije.
Po pojasnilu Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se dobava in zagon klima naprave (brez inštalacije) uvršča pod šifro G/Trgovina, in sicer v šifro 46.690 Trgovina na debelo z drugimi napravami in opremo.
V primeru, da gre za samostojno storitev, le za zagon naprave brez dobave in brez montaže, se storitev uvršča v šifro 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje.
Dobava in inštalacije klima naprav (z zagonom ali brez zagona) pa se uvršča v šifro F/Gradbeništvo, in sicer pod šifro 43.220 Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav. Po pojasnilu SURS je namreč pri montaži klimatske naprave z zagonom, sam zagon klimatske naprave vsebinsko zadnji, sklepni del montaže in kot tak se tudi uvršča v montažo klimatskih naprav.
Glede na navedeno, se za dobavo in zagon klimatske naprave ne uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena ZDDV-1, saj ne gre za opravljanje gradbene storitve.
Če se poleg dobave in zagona klimatske naprave opravi tudi inštalacija klimatske naprave, se za navedeno enotno transakcijo uporabi mehanizem obrnjene davčne obveznosti iz 76.a člena ZDDV-1.
V 6. točki prvega odstavka ZJN-2C je določeno, da lahko razpisno dokumentacijo sestavljajo tudi finančna in druga zavarovanja. Finančne ali druge ustanove jih izdajo po naročilu ponudnikov, namenjena pa so zavarovanju določenih naročnikovih interesov pri izvedbi postopkov oddaje javnih naročil, kot so interes za resnost pridobljenih ponudb, interes za pravočasno dokončanje in kakovostno izvedbo pogodbenega dela ter interes za odpravo napak v garancijskem roku.
V postopkih oddaje javnih naročil (za različne vrste poslov se namreč uporabljajo različne vrste garancij, saj ima vsaka svoje značilnosti) lahko naročniki od ponudnikov zahtevajo predložitev katerega koli finančnega zavarovanja, kot so na primer:
Sicer se v praksi kot finančno zavarovanje največkrat uporabljajo bančne garancije ali kavcijsko zavarovanje pri zavarovalnicah, nekoliko manj pa menice.
Simčičeva (2007: 15) pravi: »Bančna garancija je garancija, s katero garant (banka) prevzema obveznost do prejemnika (upravičenca iz garancije), da mu bo izpolnila obveznost, katere tretja oseba (naročnik garancije) ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji.« Bančna garancija je torej jamstvo za različna tveganja, ki nastanejo. V bistvu gre za pisno obljubo banke, da bo dolžnik izpolnil svojo obveznost. Če dolžnik tega ne stori, banka na prvi poziv brez spora izpolni obveznost v dogovorjenem roku in znesku, največ do višine dogovorjenega zneska, in na način, naveden v posamezni garanciji. Tako je uporabnik garancije povsem zavarovan.
Naročniki pri ugotavljanju, katero vrsto finančnega zavarovanja bodo od ponudnikov zahtevali, presojajo predvsem uporabnost finančnega zavarovanja, možnost brezpogojnega unovčenja, dolžino trajanja postopka unovčitve, potrebne dokumente in druge vidike. S storitvenimi bančnimi garancijami (mednje uvrščamo bančno garancijo za resnost ponudbe, za dobro in pravočasno izvedeno pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijskem roku) banka zagotavlja, da bo dobavitelj oziroma izvajalec (torej naročnik garancije) opravil določeno storitev. Če storitve ne opravi, se bančna obveznost spremeni v denarno in banka izplača upravičencu znesek garancije.
Naročnik v razpisni dokumentaciji predpiše vrsto finančnega zavarovanja, način predložitve, višino, roke, med drugim tudi trajanje finančnega zavarovanja. Navadno vzorce finančnega zavarovanja naročnik določi že v razpisni dokumentaciji, pri tem pa morajo ponudniki kot sestavni del ponudbene dokumentacije predložiti samo bančno garancijo za resnost ponudbe. Velja opozoriti, da je predložitev ustreznega finančnega zavarovanja morda posebnost v postopku javnega naročanja, saj ne pomeni niti pogoja niti merila, pa je kljub temu obvezna postavka za sodelovanje v postopku. Pomeni samo zavarovanje, ki v postopku oddaje in v fazi izvedbe javnega naročila varuje naročnika. Po veljavni zakonodaji namreč ne izkazuje več ponudnikove usposobljenosti za izvedbo predmeta javnega naročila.
Naložbene nepremičnine opredeljujeta Slovenski računovodski standard (v nadaljevanju SRS) 6.1 in Mednarodni računovodski standard (v nadaljevanju MRS) 40.5 kot nepremičnino, ki je posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe.
MRS 40.8 in SRS 6.2. opredeljujeta kot naložbene nepremičnine sledeče nepremičnine:
Pri razvrščanju nepremičnin med naložbene nepremičnine oziroma opredmetena osnovna sredstva je potrebna presoja. SRS 6.3 glede uporabe sodil za razvrščanje naložbenih nepremičnin napotuje na MRS 40.7 do 40.13.
Osnovno sodilo za razporejanje nepremičnine med naložbene nepremičnine je, kot smo že zapisali, da se nepremičnina uporablja za dajanje v najem in/ali povečanje vrednosti dolgoročnih naložb. V primeru, da se nepremičnina delno uporablja za dajanje v najem, delno pa za opravljanje lastne dejavnosti, MRS 40.10 določa, da se del nepremičnine razvrsti kot naložbena nepremičnina, če jo je možno evidentirati in obračunavati ločeno in jo ločeno tudi prodati. Če to ni mogoče, se takšna nepremičnina pripozna kot naložbena nepremičnina le v primeru, da se za lastniške namene uporablja v neznatnem delu.
MRS 40.11 do 40.13 obravnavajo primer opravljanja storitev najemnikom nepremičnin. Če lastnik nepremičnine opravlja le postranske storitve najemnikom nepremičnin, se takšna nepremičnina obravnava kot naložbena nepremičnina. Če opravljanje storitev najemnikom pomeni pomemben del opravljanja storitev lastnika nepremičnine, se takšna nepremičnina razporedi kot opredmeteno osnovno sredstvo.
Posebnost pri naložbenih nepremičninah je tudi posojanje nepremičnin v okviru poslovne skupine. Če podjetje v skupini (obvladujoče ali hčerinsko) odda nepremičnino v poslovni najem drugemu podjetju v skupini, se v posamičnih računovodskih izkazih nepremičnina izkaže kot naložbena nepremičnina. V skupinskih računovodskih izkazih pa se nepremičnina obravnava kot lastniška nepremičnina, saj jo je povezana družba, najemnik, uporabljala v poslovne namene.
Nepremičnine, ki se gradijo z namenom, da bodo uporabljene kot naložbene nepremičnine, se do dneva dokončanja gradnje ali razvijanja, skladno z določili SRS 6.7 oziroma MRS 40.22 evidentirajo kot opredmetena osnovna sredstva v izgradnji ali izdelavi. Šele, ko je nepremičnina usposobljena za uporabo, se razvrsti med naložbene nepremičnine.
Predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju po novem ne vsebuje določila, da sta poslovodstvo in nadzorni svet delavcem solidarno odgovorna za neizplačane plače. Je pa v predlog dodana oprostitev plačila sodne takse, ko stečajni upravitelj od nekdanjega vodstva terja odškodnino.
Prvotni predlog novele, objavljen na spletni strani vlade, je določal, da bi bili poslovodstvo in člani nadzornega sveta delavcem solidarno odgovorni za neizplačane plače iz obdobja zadnjih treh mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti. Po novem pa predlog, kot je objavljen na spletni strani DZ, tega določila ne vsebuje več. Dodano pa je določilo, da je stečajni dolžnik oproščen plačila sodne takse, ko odškodninski zahtevek zoper nekdanje poslovodstvo ali nadzorni svet uveljavlja stečajni upravitelj.
Predlagatelji novele pričakujejo, da bodo s tem upravitelji lažje vlagali odškodninske zahtevke, saj jim ne bo treba iskati denarja za plačilo takse. "V primeru uspešnega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov proti članom poslovodstva in nadzornega sveta bo to posledično povzročilo, da bo poslovodstvo in nadzorni svet skrbneje izvajali svoje naloge, ki jih nalaga zakon za primer insolventnosti podjetja," menijo predlagatelji. Ostale spremembe v predlogu ostajajo. Tako bo okrepljen položaj upnikov, in sicer bo lahko upniški odbor zahteval zamenjavo upravitelja, o čemer bodo glasovali vsi upniki s priznanimi oz. verjetno izkazanimi terjatvami.
Upniški odbor bo imel tudi možnost vpogleda v dokumentacijo, ki jo v zvezi s postopkom vodi upravitelj. Poleg tega bo upniški odbor v prisilni poravnavi lahko sprejel sklep o konverziji terjatev v lastniški delež. Predlog uvaja tudi možnost, da lahko vsaka oseba, ki je vplačala nove delnice z denarjem, ali upnik, ki je delnice vplačal s prenosom svojih terjatev, zahteva, da jo sodišče pooblasti za vodenje poslov te družbe.
Da bi preprečili pristranski vpliv na insolvenčne postopke, so dodane nove ovire za imenovanje v upniški odbor, in sicer vanj ne bodo mogle biti imenovane osebe, ki so bile v zadnjih dveh letih družbeniki v tem podjetju, in osebe, ki imajo v razmerju do insolventnega dolžnika (kadar je ta fizična oseba) položaj ožje povezane osebe. Delavci bodo lahko podali ugovor proti vodenju prisilne poravnave, če bo družba za več kot 15 dni zamudila s plačilom plač do višine minimalne plače ali s plačilom davkov in prispevkov. Delavci bodo tudi oproščeni založitve predujma za začetek stečaja.
Omejene bodo pristojnosti organa nadzora in skupščine insolventnega dolžnika, med drugim na zamenjavo članov poslovodstva ali organa nadzora in na sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja. Novela bo uvedla poenostavljeno prisilno poravnavo za samostojne podjetnike in mikro podjetja, s katero naj bi bili ti postopki cenejši in hitrejši.
Razširili bodo nabor pogojev, po katerih se šteje, da je podjetje insolventno, in sicer če bo imelo podjetje račune na podlagi sklepa o izvršbi (ne pa tudi na podlagi sklepa o zavarovanju) blokirane več kot 60 dni neprekinjeno ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni. V prisilni poravnavi bodo poleg minimalno 50-odstotnega poplačila terjatev v štirih letih določili tudi vmesno dinamiko plačila terjatev. Tako bi moral dolžnik v prvem letu poplačati vsaj osmino, v drugem letu vsaj četrtino in v tretjem letu vsaj tri osmine vseh navadnih terjatev. Upniki bodo lahko zahtevali stečaj, če bo dolžnik za več kot dva meseca zamujal s plačilom svojih obveznosti v prisilni poravnavi. Novela uvaja tudi možnost prodaje premoženja na javnih dražbah na podlagi padajoče cene, in sicer se bo izklicna cena postavila vsaj za četrtino nad likvidacijsko vrednostjo, nato pa se bo dražilo navzdol.
Okrepljen bo nadzor nad upravitelji s strani resornega ministrstva. Med novostmi je, da bo lahko ministrstvo (tako kot notarjem, ki so enako kot upravitelji osebe, vredne javnega zaupanja) v primeru disciplinskega postopka, ki ima lahko za posledico trajni odvzem pravice do opravljanja funkcije upravitelja, začasno prepovedalo opravljati funkcijo upravitelja. Zbornica upraviteljev bo morala o uvedbi disciplinskega postopka zoper upravitelja seznaniti resornega ministra.
Vir: STA
Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo je pripravilo spremembe zakonodaje, s katerimi želijo doseči večjo transparentnost financiranja političnih strank. Donacije strankam v gotovini se omejuje na 100 evrov v času kampanj, prepoved financiranja pa se širi na podjetja, ki poslujejo z državo, je danes pojasnil minister Gregor Virant.
Financiranje političnih strank urejata zakon o volilni in referendumski kampanji in zakon o političnih strankah. Spremembe je minister napovedal po srečanju s predsednikom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Goranom Klemenčičem. Takrat sta poudarila, da sta spremembe potrebne zaradi uresničevanja priporočil Greca (Skupine držav proti korupciji) na področju transparentnosti delovanja političnih strank.
Po predlogu novel se prepoved financiranja političnih strank in volilne kampanje širi na tista zasebna podjetja, ki poslujejo z državo, lokalnimi skupnostmi ter podjetji v posredni in neposredni državni lasti, je pojasnil Virant. Med spremembami, ki so sedaj v medresorskem usklajevanju, je tudi prepoved dajanja donacij političnim strankam v gotovini. Vsak prispevek se bo torej lahko vplačal le prek transakcijskega računa, le v volilni kampanji bodo fizičnim osebam dovoljeni prispevki političnim strankam v gotovini do največ 100 evrov.
Finančna poročila političnih strank bodo, če bosta noveli sprejeti, postala javna, je dejal Virant. Vanje bo treba vpisati tudi podatke o donatorjih, če bo donacija presegala eno povprečno bruto plačo.
Javnost donacij je sicer po Virantovih besedah vedno dilema. Marsikdo, ki donira politični stranki, tega ne želi javno obelodaniti, "iz kakršnega koli razloga", je dejal, na drugi strani pa imamo po njegovem zahtevo po transparentnosti. "Prav je, da so donacije javno znane, da se ve, kdo je politični stranki dal denar, in se izognemo vtisu vplivanja na odločitve stranke ali poskusom korupcije," je pojasnil.
S predlogoma novel se večja pristojnost daje tudi računskemu sodišču. Računsko sodišče je finančna poročila političnih strank doslej pregledovalo le formalno, je pojasnil Virant, in sicer ali vsebujejo vse, kar je predpisano po zakonu. Novost pa je opravljanje revizije nad poslovanjem parlamentarnih strank. Revizija po Virantovih besedah pomeni pregled vseh poslov in možnost ugotavljanja nepravilnosti. Poleg rednih revizij bi bile možne tudi izredne, je dejal.
Uvaja se tudi nova omejitev glede najema posojil. S predlogoma novel je najem mogoč le v bankah in hranilnicah, ne pa pri pravnih ali fizičnih osebah. S spremembama se uvaja tudi višje kazni za prekrške ter ukrep začasnega prenehanja financiranja strank iz javnih sredstev, če se ugotovi kršitve. Na podlagi odločbe ustavnega sodišča se oži prepoved objave javnomnenjskih raziskav na čas volilnega molka.
Predloga sta sedaj v medresorskem usklajevanju, poslali so ju KPK in računskemu sodišču. Kot pravi Virant, računajo na konstruktivne pripombe nadzornih institucij, predloga novel pa gresta tudi v koalicijsko usklajevanje. "Sam lahko zajamčim sedem glasov," je dodal Virant, ki pa meni, "da kakšnih posebnih ugovorov ne bo, sploh, ker so to stvari, ki jih moramo narediti".
Vir: STA
Tokrat smo namesto zakona meseca za vas izbrali v zadnjem času zelo aktualno uredbo.
V mesecu APRILU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njene pretekle verzije.
O uredbi:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 17.4.2013 - 23.4.2013 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 3 novosti | 1 novost | 19 novosti | 2 novosti |
V tem tednu izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 17.4.2013 - 23.4.2013 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 2 novosti | 10 novosti | 4 novosti | 2 novosti | 15 novosti | 8 novosti |
2. UPRAVNO PRAVO | 4 novosti | 1 novost | |||||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 3 novosti | 2 novosti | ||||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 3 novosti | 11 novosti | 12 novosti | |||
5. JAVNE FINANCE | 2 novosti | 9 novosti | 2 novosti | 1 novost | 13 novosti | 5 novosti | |
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 24 novosti | 13 novosti | 1 novost | |||
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 1 novost | 1 novost | 25 novosti | 2 novosti | ||
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 3 novosti | 1 novost | ||||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | ||||||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 1 novost | 4 novosti | |||||
11. OBČINE | 31 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .