Številka 30, letnik VI
3. november 2015
Facebook Twitter
TFL Glasnik

Naša današnja sogovornica v intervjuju je Helena Zajec, ki se ukvarja z izobraževanjem, osredotočenim na nevrolingvistično programiranje (NLP). Najbolje jo ponazarjajo njene lastne besede: »Ključno bi bilo, da bi prišli z izobraževanja z vedenjem o tem, kako delujemo mi in kako delujejo drugi, ter to prenesli v naše vsakodnevno razmišljanje in komunikacijo doma, v službi, ko si sam s seboj. Tako bi postali srečnejši in uspešnejši. Najdragocenejše, kar sem se naučila, je, da so čustva tista, ki delujejo, ki premikajo ljudi, ne racio. Begunci bežijo zaradi čustev, ne zaradi preračunljivosti.«

V pravnem članku nam Maja Potočnik, odvetnica v odvetniški družbi Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., predstavlja prispevek z naslovom Odgovornost projektanta za napake v popisu del. V naši majhni državi smo bili v preteklosti navajeni, da so gradbeni izvajalci tisti, ki nosijo levji delež vseh pomanjkljivosti in napak v projektni dokumentaciji.

V današnji Temi tedna nam Dunja Verbajs, davčna svetovalka, predstavlja prvi del članka z naslovom Prenos podjetja s.p. na pravnega naslednika z enakim statusom in preoblikovanje podjetja s.p. v novo oz. na prevzemno kapitalsko družbo (d.o.o.). Za razliko od pravnih oseb s.p. prosto razpolaga z gotovino in nima obveznih dokumentiranih dvigov in pologov, kot to velja za pravne osebe, kar je tudi prednost statusa s.p.


Vabljeni k branju!

Helena Zajec: Znati sanjati in znati garati

Helena Zajec

TFL Glasnik:
Ga. Helena Zajec, za vami je zelo zanimiva poslovna pot: bili ste vodja prodaje, vodja projektov, vodili ste sanacije družb in njihova združevanja. Vedno z jasnimi cilji in jasnimi zahtevami v različnih podjetjih. Ste univerzitetna diplomirana ekonomistka, danes imate svoje podjetje Fokus NLP, ki se ukvarja z izobraževanjem, osredotočenim na NLP … To seveda niso neznani leteči predmeti, temveč nevrolingvistično programiranje. Še prej, in to je vedno prvo vprašanje, me zanima: na kaj ste v dosedanji karieri najbolj ponosni?

Helena Zajec:
Najbolj sem ponosna na učenje, ki sem ga bila sposobna sprejeti, in na korake, ki sem jih storila in so včasih pomenili odpovedovanje neki lastni predstavi o tem, kdo sem ali kdo bi morala biti. Druga stvar, na katero sem najbolj ponosna, so ljudje, ki sem jim pomagala – raje rečem podprla in spodbudila - pri njihovem osebnem razvoju. Ravno včeraj sem se srečala z nekdanjim sodelavcem, ki sem mu bila vodja, danes pa je tudi on samostojni podjetnik. Sediva tako za mizo in pijeva kavo ter pravi: 'Veš, Helena, moram ti povedati, da si mi bila navdih, spodbuda, ko sem bil še mlad in na začetku. Hvaležen sem, da sem delal s tabo!' Zdi se mi, da če lahko v ljudeh navdihneš samozaupanje, moč za spremembe, neko željo, da posežejo po zvezdah, je to tisto največ. Ko ti nekdo to zares pove, je to izjemen dar. Res sem počaščena. Tudi sama sem imela mentorico, kot nekakšno zvezdo, ki sem ji sledila. Zdaj sem sama postala mentorica - dobila sem že dve takšni osebni izpovedi. A ne gre za to, da si boljši, pomembno je, da svetiš drugim na poti, to se mi zdi poleg poslovnih uspehov največjih osebni uspeh.

 

Helena Zajec

 

TFL Glasnik:
Vrniva se k NLP. Povedali sva, kaj pomeni kratica, ki je videti zelo tehnična, vendar vemo, da v ozadju ni tako. Bi nam jo pojasnili na vsem razumljiv način?

Helena Zajec:
Definicija NLP je najtežje razložljiva definicija za trenerja NLP. Imam pa dve ali tri priljubljene. Ena je ta, da gre za navodila za uporabo človeškega uma. Po drugi strani so NLP zbirka znanj in orodja, ki pojasnjujejo, kako sprejemamo informacije iz okolja, kako jih urejamo v svojem umu. Način, kako jih uredimo (opišemo in interpretiramo), vpliva na to, kako se počutimo, to, kako se počutimo, vodi moje odločitve, slednje pa vodijo to, kaj v življenju imam in (do) kam pridem.

NLP razmišlja, kako svoj um uporabljati na način, da bi lahko v življenju res doživel to, kar si zaslužimo: srečo, uspeh, zadovoljstvo. Rojeni smo, da smo srečna bitja, tako smo genetsko programirani, ne pa da smo frustrirani ali žalostni. NLP nam da razumevanje, kakšne so strukture našega razmišljanja, in nam da, če se izrazim ekonomsko, eno takšno 'swotko' (downflow, op. p.), da moja razmišljanja ovrednotim: katera so tista, ki so zame ovira, in katera so tista, ki me podpirajo. NLP daje orodja, kako svoja dojemanja in razmišljanje spremeniti in ga preoblikovati na način, da mi bodo v podporo na življenjski poti.

Helena Zajec

 

TFL Glasnik:
Z eno besedo, gre za to, da je v bistvu vse v nas. Potem lahko to balansiramo, urejamo in si zagotovimo srečo s pomočjo vseh teh veščin. Tedaj bi lahko rekli, da je vse formalno pridobljeno znanje, ki ga imamo, v resnici na neki način podrejeno temu.

Helena Zajec:
Objektivno gledano to pomeni, da dobiš nabor nekih znanj in veščin, ki jih moraš najprej ponotranjiti, potem pa znati komunicirati z drugimi. Pri tem se največkrat zaplete, zato tudi pogosto rečem: 'Happiness is an inside job.' Je način, kako razmišljam o drugih in sebi, svetu. Ali prepoznam priložnosti ali jih ne? Vidim, kar me veseli ali kar me moti?

V poslu je tako, da si uspešen toliko, kolikor znaš motivirati druge, da te podpirajo na poti do cilja. Uspešnost vsakega vodje je definirana s tem, kako dobro delajo zaposleni – časi poslovnih zvezd so v resnici minili. Sam ne moreš doseči ničesar.

 

TFL Glasnik:
Ravno to aktiviranje. In sva spet tukaj. Aktiviranje drugih izhaja iz nas samih – ali smo sposobni videti vse to …

Helena Zajec:
… potem prepoznati in znati to vplesti v neke priložnosti, ki jih vidimo denimo na trgu ali v poslu, in potem znati aktivirati ljudi, da gremo skupaj po tej poti proti cilju.

Helena Zajec

 

TFL Glasnik:
Rekla bi, da je to lahko nekakšna revolucija. Bistveno premalo smo govorili o tem; ves čas pa se pogovarjamo o formalno doseženi izobrazbi, morda naredimo še nekaj tečajev, tole, kar govorite, pa so dejansko ključne veščine, da znamo katero koli znanje prenesti v življenje in ga narediti takšno, da lahko vplivamo na svoj uspeh.

Helena Zajec:
Hvala za to vprašanje. Na pot raziskovanja človeškega uma sem v resnici stopila zaradi poslovnih ciljev. Prišla je kriza, in ko odpuščaš ljudi, se vprašaš, kako naj tiste, ki ostanejo in jih je že tako strah, motiviraš, medtem ko se rušijo njihove vrednote. Kako jih sploh motivirati, da bodo delovali, da me bodo sprejeli kot osebo? To me je spodbudilo, da sem šla iskat odgovore na človeški ravni.

Proces prodaje se od podjetja do podjetja ne razlikuje veliko, tu veljajo neki železni zakoni. Ključno je, kako znaš angažirati ta človeški kapital, da znaš iz njih potegniti njihovo človeško voljo, strast, pogum, da tudi v krizi gredo in še 25. dvignejo telefon, pokličejo in prijazno rečejo 'dober dan'.

To je bil moj motiv in v zadnji službi sem preizkusila večino tehnik NLP. Po naravi sem racionalna oseba in so mi bili duhovni vidiki v slubžbi tako… hmmm… neoprijemljivi. Vedela sem, da je prav biti prijazen, odprt, kako pa to dejansko povezati s ciljno naravnanostjo, mi ni bilo jasno. Najdragocenejše, kar sem se naučila, je, da čustva delujejo. Čustva vlečejo. Begunci bežijo zaradi čustev, ne zaradi preračunljivosti. Včasih gremo v lasten minus, ker nam čustva to pravijo, in ni je močnejše sile znotraj nas, kot so čustva. Če znamo čustva aktivirati s pozitivnim pristopom v prodajalcih, zaposlenih, kupcih, potem so ti (tudi v poslu) vse poti odprte.

 

TFL Glasnik:
Naj vas konkretno vprašam. Delali ste v prodaji, bili ste vodja projektov. Bi bili zdaj, po tej izkušnji z NLP, boljši vodja prodaje in imeli večje uspehe? Kako bi se ocenili?

Helena Zajec:
Naj se vrnem k vprašanju. Da, to sem uporabila na mojem zadnjem delovnem mestu in sem v času krize in padca odpirala nova poslovna področja in dosegla 250-odstotno rast prodaje. Pa ne zaradi mene, nisem nič posebnega, temveč zato, ker sem v ljudeh prebudila, kot pravi Anthony Robbins, 'the giant within', znala sem dvigniti njihovo samopodobo, vero vase, v svoje sposobnosti. In veste, kaj se je zgodilo, ko jim je prvič uspelo? Učinek bumeranga, učinek domin! Ni se jih dalo več ustaviti. To je seme.

Helena Zajec

 

TFL Glasnik:
Obstaja statistika, da opravimo 90 odstotkov nakupov s čustvi.

Helena Zajec:
V zadnji ameriški raziskavi sem brala, da je 82 odstotkov nakupnih odločitev čustvenih. Potem šele uporabimo svoj racionalni um, da to utemeljimo – vsaka ženska, ki je kupovala torbico, to ve. Drugo dejstvo je, da se 52 odstotkov impulza za nakup razvije v času, ko se pogovarjamo. Ali znam nagovoriti vaše vrednote? Ali znam nagovoriti vaša pričakovanja, neke vaše sanje, neke vaše želje? Voditi prodajni dialog z govorom. Govoriti o cenah, popustih, to je naporno in z dvomljivim iztržkom, vedno obstoja cenejši ponudnik. To so higieniki – tako kot plača v službi; nadpovprečno delam za vodjo, ki me spoštuje, ki me razume, ki me podpira, me navdihuje. Tam grem prek nekih osebnih meja ali prek opisa delovnega mesta. Tako je pri vodenju, tako je v prodaji. Kupim, kadar imam občutek,da ta nakup potrdi, kdo sem in za kaj se zavzemam. Samo pomislimo na vegetarijance …

 

TFL Glasnik:
Nekaj je seveda vaša naravna danost, težko pa pričakujemo, da jo ima vsak človek, a se je treba tudi tega naučiti. Programi NLP so nekako kategorizirani, od diplome do trenerja. Verjetno bi bilo dobro, da ima vsak med nami diplomo NLP. Da bi znal aktivirati vsaj samega sebe.

Helena Zajec:
Absolutno. Že moji dekleti, ki sta stari 13 in 16 let, pravita, da ne vesta, kako bi šli skozi šolo, če mami ne bi znala NLP. Treba pa je povedati, da za doseganje dobrih rezultatov niso dovolj samo čustva in pogum. Trebna je imeti tudi jasno osredotočenje, kam greš, pa brco v rit, akcijo. To je tisto, kjer te NLP podpre – v tem trikotniku: zgradiš močno in pogumno srce, ki ve, kam gre, potem stopiš ven iz cone ugodja in dejansko zakorakaš po tej poti.

 

TFL Glasnik:
Kako vse te veščine prenesti v neko okolje, v neko podjetje? Kako postaviti organizacijsko strukturo na nove temelje?

Helena Zajec:
Imamo dve poti. Da se vsak posameznik odloči, da bo poskrbel zase, za svoje sposobnosti in kompetence, ter se kjer koli v Sloveniji vpiše na trening NLP. Druga zadeva, ki jo razvijava s kolegico Suzano v najinem podjetju Fokus NLP, so poslovni programi NLP. V teh programih že prilagodimo vsebine in študijske primere prav za situacije, v katerih je podjetje. Delamo poslovne programe NLP za vodje, poslovne programe NLP za prodajnike in poslovne programe NLP za time. Tako poenotimo jezik in stile vodenja – podjetje postaja čedalje bolj homogeno, čedalje manj je razlik v načinih delovanja, manj je usklajevanja in manj izgub, napetosti v komunikaciji. Sestanki so hitrejši, učinkovitejši, predvsem pa se naučimo prepoznati dobre namene, naučimo se ločiti ljudi od njihovega vedenja.

Helena Zajec

 

TFL Glasnik:
Se rezultati že vidijo?

Helena Zajec:
Najlepše je, ko so programi končani in se začnejo ljudje svojim različnostim, ki so jih prej motile, smejati. Smeh je najboljša podlaga za sodelovanje, ko ne gledava več, kdo ima prav in kdo se heca, ampak greva proti skupnemu cilju.

 

TFL Glasnik:
Ključno se mi zdi še eno vprašanje. Bi predlagali, da se diploma NLP uvrsti v redno izobraževanje?

Helena Zajec:
Osebno menim, da bi bilo to ključno. Da bi prišli iz izobraževanja z vedenjem, kako delujemo in kako delujejo drugi. Podjetja bi bila učinkovitejša, ljudje pa srečnejši, boljši.

 

TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje. Kaj je vaše sporočilo Slovencem?

Helena Zajec:
Ne ustavljajte se, ne opuščajte svojih sanj in ambicij! Vse meje so samo navidezne, vi ste lahko kdor koli in kar koli želite biti. Meje določa samo naša domišljija. Nikoli ne bi bili na Luni, če si nekdo ne bi tega zamislil, nasanjal, in znal navdušiti še druge, da so ga pri sanjah podprli. Znotraj nas je vse mogoče, a je potrebno dvoje. Treba je znati sanjati in potem je treba za svoje sanje tudi garati.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Jure Horvat

Helena Zajec

Odgovornost projektanta za napake v popisu del

Maja Potočnik, mag. pravnih znanosti, odvetnica v odvetniški družbi Potočnik in Prebil o.p., d.o.o., doktorska kandidatka na PF Univerze v Mariboru

piše: Maja Potočnik, odvetnica v odvetniški družbi Potočnik in Prebil o.p., d.o.o.

V naši majhni državi smo bili v preteklosti navajeni, da so gradbeni izvajalci tisti, ki nosijo levji delež vseh pomanjkljivosti in napak v projektni dokumentaciji. Naročniki se se svoje odgovornosti običajno razbremenili tako, da so v razpisno dokumentacijo ali v pogodbo zapisali dikcijo, da izvajalec z oddajo ponudbe jamči, da je seznanjen s projektno dokumentacijo, da je ta ustrezna ter da bo vse morebitne napake le te odpravil v času gradnje na lastne stroške, projektanti pa se sklicujejo na to, da z izvajalcem niso v nobenem pogodbenem razmerju. Težava nastopi, kadar izvajalci oddajo ponudbo na naročnikovem popisu del ter na podlagi klavzule »ključ v roke«, kasneje pa se izkaže, da so bile količine v popisu del podcenjene.

Stvarne napake projektne dokumentacije

Projektna dokumentacija mora imeti običajne lastnosti (značilnosti) projektne dokumentacije. Običajna lastnost projektne dokumentacije je, da obsega vse sestavine, ki jih mora (glede na vrsto projektne dokumentacije, ki je predmet podjemnikovega izpolnitvenega ravnanja) obsegati po ZGO-1 in drugih (prisilnih) predpisih, ki določajo obvezne vsebine projektne dokumentacije posamezne vrste. Običajne lastnosti (značilnosti) objekta, ki je predmet projektne dokumentacije, obsegajo dva sklopa značilnosti:

  • gradbene značilnosti objekta in
  • stroške nameravane gradnje.

Običajne gradbene značilnosti objekta obsegajo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje. Za uresničitev naročnikovega interesa zaradi katerega sklene projektantsko pogodbo, so pomembni tudi stroški nameravane gradnje, torej skupni stroški, ki mu bodo nastali z gradnjo objekta na podlagi projektne dokumentacije. Za uresničitev tega naročnikovega interesa sta pomembni dve značilnosti projektne dokumentacije:

  • smotrnost in ekonomičnost projektnih rešitev in
  • pravilnost ocene stroškov nameravane gradnje.

Obvezna vsebina projektne dokumentacije je tudi projektantski popis s predizmerami in stroškovno oceno. Projektant mora pri izdelavi te stroškovne ocene ustrezno upoštevati:

  • realne stroške materiala in storitev ter gradbenih proizvodov, namenjenih za gradnjo,
  • realne stroške pripravljalnih del na gradbišču, splošnih gradbenih del, inštalacij pri gradnjah in zaključnih gradbenih del ter
  • pravila merjenja pri izdelavi popisov del in predračuna.[1]

Če torej popis del, ki ga kot adhezijski dokument objavi naročnik v okviru javnega naročila in za katerega ponudniki nimajo nikakršne možnosti, da nanj vplivajo ali ga kakorkoli spreminjajo, ne vsebuje realnih stroškov del na gradbišču in materiala, ima projektna dokumentacija napake, ki so podane, ker značilnosti objekta, kot so določene s projektno dokumentacijo, niso ustrezne.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

[1] Juhart M. in drugi: OZ s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str.1075-1079.

Prenos podjetja s.p. na pravnega naslednika z enakim statusom in preoblikovanje podjetja s.p. v novo oz. na prevzemno kapitalsko družbo (d.o.o.) - 1. del

Dunja Verbajs,dipl.upr.org. davčna svetovalka

piše: Dunja Verbajs, dipl. upr. org., davčna svetovalka

Za samostojnega podjetnika (v nadaljevanju s.p.) kot fizično osebo je značilno, da z dobičkom vstopa v progresivno dohodninsko lestvico za razliko od pravnih oseb, ki so obdavčene po nominalni stopnji 17 %. Za razliko od pravnih oseb s.p. prosto razpolaga z gotovino in nima obveznih dokumentiranih dvigov in pologov, kot to velja za pravne osebe, kar je tudi prednost statusa s.p.

Iz prakse izhaja, da ni mogoče izdelati enotnega vzorca prehoda poslovanja iz ene oblike v drugo obliko poslovanja, saj je predhodno treba za vsak primer posebej poznati dosedanje aktivnosti s.p., njegovo dejavnost in premoženje in šele na podlagi ocen in analiz določiti cilje in načine prenosa podjetja.

Naj omenim, da na odločitev za prenos podjetja s.p. na pravnega naslednika s.p. oz. preoblikovanje podjetja s.p. v novo oz. na prevzemno kapitalsko družbo (d.o.o.) vpliva veliko dejavnikov, in sicer:

  • redna upokojitev, invalidska upokojitev, smrt samostojnega podjetnika,
  • povečan obseg poslovanja, povečan dobiček in posledično povečana davčna osnova, visoka obdavčitev po progresivni dohodninski lestvici,
  • zahteva poslovnih partnerjev po preoblikovanju in poslovanje v kapitalski družbi z več lastniki, itd.

V nadaljevanju si poglejmo nekaj splošnih pravil o prenosu podjetja s.p.- s.p. oz. prenosu na kapitalsko družbo (d.o.o.):

a) prenos podjetja s.p. na s. p. oz. statusno preoblikovanje podjetja s.p. v smislu univerzalnega pravnega nasledstva

  • pri prenosu se obvezno upoštevajo določbe ZGD-1 (za prenos s.p. na s.p. - 72. a člen, za preoblikovanje s.p. v novo oz. prevzemno d.o.o. - 667. člen),
  • s prenosom preidejo na s.p. prevzemnika podjetje pravnega prednika in vse pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem, kar velja tudi za prenos podjetja v novo oz. prevzemno družbo,
  • podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem, kar velja tudi za novo oz. prevzemno družbo (s tem so mišljene poslovne pogodbe);

b) prenos podjetja s.p. na s.p. oz. statusno preoblikovanje podjetja v smislu davčne nevtralnosti

Navedeno pomeni, da v primerih pod točko a) in b):

  • ne gre za odplačen način prenosa oz. ni finančnega toka,
  • ni obdavčitve z dohodnino (ne ugotavlja se razlika med knjižno in tržno vrednostjo OS), ni poračuna davčnih olajšav,
  • ni obračuna DDV,
  • ni obračuna 2% davka na promet nepremičnin;

KAKO POTEKA PRENOS PODJETJA S.P. – S.P. IN NA KAJ MORAMO PAZITI

a) davčno nevtralen prenos dejavnosti – iz določba 1. točke 4. odstavka 51. člena ZDoh-2 izhaja pogoj, v katerih primerih sme s.p. prenesti svoje podjetje na s.p., da se lahko takšen prenos šteje kot davčno nevtralen. To velja le za primer:

  • prenosa podjetja ali dela podjetja na drugo fizično osebo zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve, zakonca, otroka, posvojenca ali pastorka;

b) univerzalno pravno nasledstvo – iz določbe 72. a člen novele ZGD–1I (Ur. list RS, št. 55/2015), ki se uporablja od 08.08.2015, pa izhaja naslednje pravilo, in sicer:

  • podjetnik lahko za časa svojega življenja prenese podjetje na drugo fizično osebo;

Komentar avtorice: Zadnja sprememba ZGD-1 sicer omogoča, da s.p. prenese svoje podjetje kadarkoli na drugo fizično osebo, vendar se takšen prenos, v kolikor ni izpeljan pod pogoji iz 1. točke 4. ostavka 51. člena ZDoh-2, ne šteje za davčno nevtralen prenos dejavnosti. FURS bo v takšnem primeru izdal zavezancu potrdilo, da ne more uveljavljati pravic iz naslova posebne davčne obravnave. To pa bi posledično pomenilo plačilo vseh davčnih obveznosti kot velja v primeru prenehanja podjetja s.p.

Listine pri prenosu podjetja s.p. – s.p. s smislu univerzalnega pravnega nasledstvo – iz določbe 72. a člen ZGD-1 izhaja, da mora s.p. pri prenosu podjetja na pravnega naslednika s.p. (npr. zakonca, otroka) obvezno sestaviti:

  • pogodbo o prenosu podjetja s.p.- s.p. v obliki notarskega zapisa na presečni bilančni dan (analitična obrazložitev BS) – služi za namene dohodnine in DDV kot tudi za prepis lastništva nepremičnin, motornih vozil, ureditev leasing pogodb in kreditov, ureditev licenc in ostalih poslovnih pogodb;
  • listine, ki so podlaga za sestavo pogodbe, na dan prijave za vpis v register, ne smejo biti starejše od 3 mesecev;

Komentar avtorice: Pri prenosu dejavnosti podjetja iz s.p.-s.p. višina podjetnikovega kapitala ugotovljena v BS ni pomembna;

Obveščanje pri prenehanju opravljanja dejavnosti oz. pri postopku zagotavljanja univerzalnega pravnega nasledstva – iz določbe 2. odstavka 75. člena novele ZGD-1I, ki se uporablja od 08.08.2015 izhaja naslednje pravilo: “podjetnik mora vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletnih straneh AJPES – a objaviti prenehanje in dan prenehanja opravljanja dejavnosti”

Komentar avtorice: Določbe na takšen način ni moč izvajati!

Na spletni strani AJPES-a se po mojem mnenju lahko le objavi datum izdelave presečne BS in navede, da se bo podjetje s.p. preneslo na pravnega naslednika s.p. na ta bilančni presečni dan; S tem se strinja tudi pravna služba AJPES – a, ki pa še čaka na ustrezno mnenje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Postopanje AJPES-a v primeru postopka zagotavljanja univerzalnega pravnega nasledstva:

  • ob predhodni predložitvi pogodbe v obliki notarskega zapisa AJPES vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register in po uradni dolžnosti izbriše podjetnika prenosnika – gre za sočasnost;

Komentar avtorice: AJPES vpiše spremembo v Poslovni register z datumom, ko podjetnik - prenosnik fizično prinese pogodbo v obliki notarskega zapisa na vstopno točko (obvezna hramba overjenega izvoda pogodbe). V primerih prenosa podjetja s.p. gre namreč za izbris s.p. po uradni dolžnosti, saj se v evidencah AJPES-a tak prenos označi za »univerzalno pravno nasledstvo«. V praksi na vstopnih točkah še vedno problem avtomatizacije programa, ki izpiše prenehanje s.p. šele čez 3 dni – datum dejanskega prenosa s.p. se naknadno uskladi.

Pogoji, ki jih za prenos podjetja s.p. predpisujejo davčni predpisi in posledice neizpolnjevanja teh pogojev - iz določbe 1. točke 4. odstavka 51. člena ZDoh-2 izhaja, da:

  • novi zasebnik nadaljuje z dejavnostjo v Sloveniji (ne pozabiti na pravočasno pridobitev ID-št. za namene DDV),
  • prevzeta osnovna sredstva se evidentirajo v poslovne knjige po knjižni vrednosti in se amortizirajo po stopnjah, ki jih je uporabljal zasebnik prenosnik,
  • novi zasebnik prevzame rezervacije in pogoje s temi rezervacijami;
  • novi zasebnik mora opravljati dejavnost pet let po prevzemu – 7. odstavek 51. člena ZDoh-2 (razen v primeru smrti), sicer se šteje, da davčno nevtralen prenos ni bil opravljen – sledi poračun vseh davčnih obveznosti;
  • povečanje prihodkov tudi za fizično osebo – pravnega prednika, če pravni naslednik preneha z dejavnostjo pred iztekom 5 letnega obdobja po prevzemu (razen v primeru smrti) – 8. odstavek 51. člena ZDoh-2;

Zakonske obveznosti pri prenosu podjetja s.p. – s.p. do FURS – a:

  • podati skupno izjavo na predpisanem obrazcu – 303. člen ZDavP-2;
  • sestaviti: davčni obračun (za obdobje od začetka leta do obračunskega dneva- t.j. do bilančnega presečnega dneva), IZI, BS (ne evidentira se likvidacija premoženja);
  • overjen izvod pogodbe o prenosu podjetja s.p.-s.p. v obliki notarskega zapisa;

Komentar avtorice: Vse predhodno navedene dokumente je potrebno oddati na FURS v 30 dneh po prenehanju pravnega prednika - smiselna uporaba določbe 297. a člena ZDavP-2 (pojasnilo GDU, št. 4212-1394/2013-2-(01-640-03) z dne 10.04 2013), saj se od obračunskega dneva dalje šteje, da so dejanja podjetnika opravljena za račun podjetnika prevzemnika (prihodki in odhodki se pripišejo prevzemniku);

Kako preoblikovati s.p. v d.o.o. bomo obravnavali v naslednjem TFL Glasniku.

Zdaj veljavni ZJN-2 je bil v osmih letih spremenjen sedemkrat.

Cilje in načela bi bilo potrebno v nacionalni pravni red prenesti tako, da se udejanjajo po priporočilih, vodilih in smernicah, in vzpostaviti sistem učinkovitega sankcioniranja, če pride do kršitev opredeljenih ciljev in načel. Zdi se, kot da pri nas velja nenapisano pravilo, da je potrebno postopke čim natančneje določiti, zato da se zagotovi konkurenca in prepreči korupcija. Pozablja pa se, da če ne bo ustrezne kaznovalne politike za naročnike, odgovorne osebe naročnikov in ponudnike, ki onemogočajo konkurenco in pri tem ravnajo koruptivno, še tako natančno določen postopek oddaje javnega naročila ne bo preprečil takih ravnanj.

Uvod

V nadaljevanju bo med drugim na kratko prikazano eno izmed pravnih pravil iz Direktiv 2014/24/EU in 2014/25/EU, ki državam članicam izrecno dopuščajo izbiro pri implementaciji, in rešitve, ki jih je s tem v zvezi uporabil predlagatelj novega Zakona o javnem naročanju.

Predlog spremembe

Ministrstvo za javno upravo je v javno razpravo posredovalo osnutek predloga Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3). To je posledica zahteve Evropske unije po prenosu direktiv o javnem naročanju naročnikov. Rok za implementacijo direktiv je 18. april 2016.

Obe direktivi sta neposredno uporabljivi in države članice morajo upoštevati pravila o postopkih javnega naročanja in projektnimi natečaji v primerih, ko ocenjena vrednost dosega mejno vrednost za objavo v Uradnem listu EU. To pomeni, da lahko država članica pod mejnimi vrednostmi uredi področje javnega naročanja tudi drugače oziroma ji direktiva v okviru nekaterih institutov dopušča možnost izbire glede načina ureditve. Dozdajšnja praksa, sprejetje in spremembe ZJN-2 namreč kažejo, da je bila implementacija direktiv s področja javnega naročanja predvsem prevod direktive.

Postopki v predlogu zakona

S predlogom ZJN-3 je predvideno, da se v enem pravnem aktu uredi sistem javnega naročanja na splošnem in infrastrukturnem področju, ki sta zdaj urejena v ločenih zakonih - ZJN-2 in ZJNVETPS. Morda je s stališča preglednosti tako bolje, vendar tak pristop zahteva veliko pozornost pripravljavca zakona. Združevanje obeh področij normiranja, od katerih ima vsako svoje specifičnosti, pri ureditvi posameznih institutov in tudi pri pravnem izrazju, nosi s sabo nevarnost notranjih nasprotij.

Enostavni postopek bo lahko naročnik izvedel, kadar ocenjena vrednost za blago in storitve ne bo presegala 134.000 evrov na splošnem področju oziroma 414.000 evrov na infrastrukturnem področju, pri gradnjah pa do 500.000 evrov na splošnem področju oziroma milijon evrov na infrastrukturnem področju. Znižala se je torej zgornja meja za uporabo enostavnega postopka za »druge naročnike«, ki je zdaj pri 207.000 evrih. Verjetno bo potrebno osnutek določila ZJN-3, ki ureja enostavni postopek, še dopolniti, vsaj v delu, ki določa zgornjo mejno vrednost za blago in storitve za druge naročnike.

Praksa je pokazala, da naročniki tudi pri postopku oddaje naročila male vrednosti pripravljajo obsežne dokumentacije in se postopki vodijo kot postopki velike vrednosti. V teh postopkih je tudi zagotovljeno enakopravno varstvo kot pri drugih vrstah postopkov, le roki so drugačni.

Primer: razlogi za izključitev

Pri prenosu določb direktiv, ki urejajo obvezne razloge za izključitev ponudnikov, je predlagatelj v prvem in drugem odstavku 74. člena predloga zakona med možnostmi, ki mu jih dajeta direktivi, izbral razmeroma strog pristop. To velja predvsem za ureditev izločitvenega razloga kršitve obveznosti plačevanja davkov ali prispevkov za socialno varnost, kjer je določeno, da mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti gospodarski subjekt, če ugotovi, da »gospodarski subjekt ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države naročnika, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 evrov ali več«. Pri tem je v zakonu postavljena tudi domneva, da je omenjen obvezni izločitveni razlog podan že, če gospodarski subjekt »ni predložil obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja«.

Drugače kot predlog zakona direktivi določata, da je kršitev obveznosti plačevanja davkov ali prispevkov za socialno varnost lahko obvezni izločitveni razlog samo v primeru, če je bila ta kršitev »ugotovljena s sodno ali upravno odločbo, ki je dokončna oziroma pravnomočna in zavezujoča«. Poleg tega direktivi izrecno določata, da se pravila o (obvezni in/ali fakultativni) izključitvi »ne uporablja več, ko gospodarski subjekt izpolni svoje obveznosti s plačilom dolgovanih davkov ali prispevkov za socialno varnost, po potrebi skupaj z morebitnimi obračunanimi obrestmi ali globami, ali s sklenitvijo zavezujočega dogovora o takem plačilu«.

Primerjalni pregled ureditve sistema javnega naročanja v Evropi

Države vzhodne Evrope praviloma ne ločujejo postopkov oddaje javnih naročil nad mejnimi vrednostmi in pod njimi (na primer Slovaška, Češka, pa tudi Ciper in Španija). Po drugi strani nekatere evropske države določajo mnogo višjo mejno vrednost za uporabo pravil o javnem naročanju (na primer Bolgarija od 92.000 evrov za blago in od milijona evrov naprej za gradnje, Estonija od 40.000 evrov za blago in storitve, od 250.000 evrov naprej za gradnje, Finska pa na primer vodi poenostavljen postopek pod mejnimi vrednostmi za objavo v Uradnem listu EU).

Celoten članek je dostopen za naročnike!

 

Vir: revija Denar - mag. Irena Prodan

1.0 ZAVEZANEC ZA DAVČNO POTRJEVANJE RAČUNOV

Zavezanec za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov je vsaka oseba iz prvega in drugega odstavka 31. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki mora izdati račun pri gotovinskem poslovanju za dobavo blaga ali storitev.

Za zavezanca za davčno potrjevanje računov se ne šteje davčni zavezanec v primerih dobav, ki so po Zakonu o davčnem potrjevanju računov (v nadaljevanju ZDavPR) določene kot izjeme od obveznosti davčnega potrjevanja računov.

Davčni zavezanec, ki izdaja račune v različnih dejavnostih, se ne šteje za zavezanca le glede izdaje računov za dobave, ki so določene kot izjeme po ZDavPR.

2.0 POGOJI, KI JIH MORA ZAVEZANEC IZPOLNJEVATI ZA OBVEZNO UPORABO ZDavPR

Zavezanec mora za obvezno uporabo ZDavPR izpolnjevati tri pogoje (kumulativno), in sicer:

  1. pogoj: mora voditi poslovne knjige in evidence,
  2. pogoj: mora izdati račun za dobavo blaga ali storitev (račun za dobavo, ki je predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV-1) in mora biti izdan skladno z ZDDV-1, torej račun, ki ga mora davčni zavezanec izstaviti v skladu s slovenskimi davčnimi predpisi) in
  3. pogoj: dobavljeno blago ali storitev sta plačana z gotovino (gotovina po 4. točki 2. člena ZDavPR).

Tako so iz obveznosti postopka davčnega potrjevanja računov po ZDavPR samodejno izvzeti vsi davčni zavezanci, ki v skladu z opredelitvijo zavezanca po ZDavPR ne izpolnjujejo vseh zgoraj navedenih pogojev za zavezanost k davčnemu potrjevanju računov. To pomeni, da so iz postopka davčnega potrjevanja računov samodejno izvzeti davčni zavezanci, katerim:

  • ni treba voditi poslovnih knjig in evidenc ali
  • ni treba izdati računa po ZDDV-1 (ni določena obveznost izdaje računa po ZDDV-1) ali
  • račun za dobavo blaga ali storitev ni plačan z gotovino (plačilo z gotovino po 4. točki 2. člena ZDavPR).

Če davčni zavezanec za račun oziroma dobavo ne izpolnjuje vseh treh pogojev kumulativno, je za tak račun oziroma dobavo samodejno izvzet iz davčnega potrjevanja računov. Samodejno izvzet pomeni, da se davčni zavezanec, ki za posamezen račun oziroma dobavo ne izpolnjuje vseh treh pogojev kumulativno, za tak račun oziroma dobavo ne šteje za zavezanca za davčno potrjevanje računov. Zavezanec mora izpolnjevanje pogojev za davčno potrjevanje računov ugotavljati za posamezen račun oziroma posamezno dobavo, na katero se račun nanaša.

2.1 Prvi pogoj: mora voditi poslovne knjige in evidence

Gre za obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po ZDavP-2 in ZDDV-1.

a) Obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po prvem odstavku 31. člena ZDavP-2, na podlagi katerega so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu z ZDavP-2 ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, drugim zakonom ali računovodskim standardom, le te dolžne voditi tudi za namene izvajanja zakonov o obdavčenju in ZDavP-2.

Pogoj vodenja poslovnih knjig in evidenc izpolnjujejo tudi vse osebe, ki morajo voditi poslovne knjige in evidence po »nedavčnih« predpisih. V zvezi s tem omenimo Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ki določa splošna pravila glede obveznosti vodenja poslovnih knjig za določene subjekte in letnih poročil, obveznost vodenja poslovnih knjig pa je urejena tudi v drugih predpisih, ki urejajo status določenih poslovnih subjektov. Zakon o računovodstvu ureja vodenje poslovnih knjig ter izdelavo letnih poročil za proračun in proračunske uporabnike ter za pravne osebe javnega prava in pravne osebe zasebnega prava, ki ne vodijo poslovnih knjig na podlagi ZGD-1, Zakona o gospodarskih javnih službah in Zakona o društvih.

b) Obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugem odstavku 31. člena ZDavP-2, na podlagi katerega so osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig in evidenc po prvem odstavku 31. člena ZDavP-2, za namene iz prvega odstavka 31. člena ZDavP-2 dolžne voditi poslovne knjige in evidence, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

Vodenje poslovnih knjig in evidenc tako določa Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (v nadaljevanju pravilnik). Če osebe ne vodijo poslovnih knjig in evidenc na podlagi »nedavčnih« predpisov, morajo voditi poslovne knjige in evidence v skladu z drugim odstavkom 31. členom ZDavP-2. To so med drugim vse fizične osebe, ki opravljajo dejavnost izven organizacijske oblike s. p. na podlagi 46. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Te osebe vodijo poslovne knjige in evidence v skladu s pravilnikom. S pravilnikom so predpisani vrste in način vodenja poslovnih knjig, ki jih morajo voditi fizične osebe, ki opravljajo dejavnost. Po tem pravilniku morajo voditi določene evidence tudi zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov (prvi odstavek 3. člena pravilnika).

Izjema od vodenja poslovnih knjig in evidenc je v skladu z drugim odstavkom 3. člena pravilnika predpisana za zavezance, kmečka gospodinjstva po določbi 69. člena ZDoh-2:

  • ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost (v nadaljevanju OKGD),
  • za katero se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja na podlagi pavšalne ocene dohodka (po katastrskem dohodku ali pavšalne ocene dohodka na panj), in ne na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma normiranih odhodkov (izključitev iz dohodka iz dejavnosti po 47. členu ZDoh-2),
  • če niso identificirana za namene davka na dodano vrednost. Zavezanec iz prvega in drugega odstavka 3. člena pravilnika, ki je davčni zavezanec, identificiran za namene davka na dodano vrednost, mora ne glede na določbe tega pravilnika voditi evidence v skladu z ZDDV-1.

c) Obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po DDV zakonodaji, v skladu s katero morajo voditi poslovne knjige in evidence davčni zavezanci, identificirani za namene DDV. Za male davčne zavezance po DDV zakonodaji vodenje poslovnih knjig in evidenc ni predvideno, morajo pa upoštevati obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po 31. členu ZDavP-2.

V skladu s 85. členom ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogoči pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. V skladu s 147. členom Pravilnika o izvajanju ZDDV-1 (v nadaljevanju: PZDDV) je knjigovodsko evidentiranje predpisano le za davčne zavezance, ki so identificirani za namene DDV.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

 

Vir: pojasnilo FURS

1. UVOD

Poslovno in ekonomsko okolje prav vsake družbe je vse bolj kompleksno in zaznamovano z mnogimi dejavniki, ki lahko bolj ali manj pomembno vplivajo na poslovanje. Eno od takih področij so tudi prevare. To so dejanja, ki imajo povsem negativno konotacijo. Za poslovanje so nesprejemljiva, zato jih mora družba obvladovati, prav tako kot mora obvladovati tudi vsa druga poslovna tveganja.

Zavedanje, da so prevare samo ena od različnih vrst tveganj, je ključnega pomena, prav tako kot je ključnega pomena, da ima družba vzpostavljene temeljne mehanizme za doseganje poslovnih ciljev. Praviloma govorimo o upravljanju in obvladovanju tveganj.

V pričujočem prispevku se bomo omejili zgolj na tveganja, ki se v ožjem pomenu nanašajo na obvladovanje prevar. Pri tem gre za mehanizme, ki jih morajo družbe vključiti v notranje poslovno okolje zaradi lastnih interesov varovanja poslovanja in z namenom doseganja svojih ciljev. To mora biti ključno vodilo prav vsake družbe, ne glede na njeno velikost, dejavnost ali zrelost in podobno.

Namen prispevka je predstaviti generična izhodišča obravnavanega področja, ki so v splošnem uporabna za vse družbe; razvoj in implementacija pa morata biti vključena ne le v formalne dokumente, ampak v vsakodnevno poslovanje in delovanje. Pri tem sta zavedanje in interes družbe temeljno orodje, brez katerega v praksi ni mogoče delovati preventivno na področju prevar. 

Zato se bo osrednja obravnava osredotočala na zagotavljanja primernega kontrolnega okolja, s katerim naj vsaka družba vpelje aktivnosti za obvladovanje morebitnih prevar. 

2. PREPOZNAVNOST PREVAR

2.1. Opredelitev prevare

Prevara je vsako nezakonito dejanje, za katero je značilna goljufija, utaja ali zloraba zaupanja. Taka dejanja niso odvisna od grožnje z nasiljem ali fizične prisile. Prevare zagrešijo stranke in organizacije, da si pridobijo denar, posest ali storitve, da se izognejo plačilu ali izgubi storitev ali da zaščitijo svojo osebno ali poslovno prednost (MSNR, 2012).

V literaturi zagotovo najdemo še mnogo opredelitev prevar, kar bomo za namene tega prispevka prezrli. Pomembneje je zavedanje, da se prevare lahko izražajo v mnogih pojavnih oblikah, od neetičnih ravnanj pa vse do kriminalnih dejanj. V prispevku bomo prevare obravnavali kot vse, kar je za družbo – poslovni subjekt nesprejemljivo in je posledica nedopustnih dejanj, pri čemer se tudi vzdržimo odnosa med nelegalnim in neetičnim. 

Prepričani smo, da lahko prav vsaka družba sama vzpostavi orodja, s katerimi obvladuje vse nedopustno.

Navadno govorimo o ničelni toleranci za ravnanja, ki imajo elemente:
• namernega in zavednega dejanja, enkratnega ali ponavljajočega se,
• oškodovanja nekoga drugega in
• pridobivanja koristi za kogar koli.

Prevara je vedno zavestna odločitev posameznikov, četudi govorimo o prevarantskih organizacijah. Ljudje smo vedno povzročitelji prevarantskih dejanj, kar se ne sme skrivati za organizacijskimi ali kako drugače imenovanimi subjekti. Prevara je vedno odločitev posameznika in njegova presoja (ne)dopustnosti, kar je povezano z določenimi interesi.

V nasprotju z napakami, ki jih delamo prav vsi, so prevare zavestna negativna ravnanja. Vendarle moramo opozoriti, da je potrebna zelo visoka stopnja previdnosti pri obravnavi posameznega dejanja in opredeljevanja, kaj je kaj. V veliko pomoč nam bo, če bomo v družbah imeli vzpostavljena orodja za prepoznavanje indikatorjev prevar.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

 

Vir: revija Poslovodno računovodstvo - mag. Jana Dvoršak

UVOD V POSLOVNE KNJIGE

Poslovne knjige so vir informacij za odločanje. Omogočajo vpogled v stanje in gibanje ekonomskih kategorij, ki jih spremlja računovodstvo. Zato jih podjetnik mora poznati in predvsem znati uporabljati. To še posebej velja za male podjetnike, ki pogosto nimajo podpornega sistema, ki pretvarja podatke poslovnih knjig v informacije.

Podjetnik mora v osnovi poznati:
• vrste in način vodenja poslovnih knjig, 
• kontni načrt,
• metode vpisovanja podatkov,
• odpiranje in zaključevanje poslovnih knjig,
• hrambo poslovnih knjig.

Kot smo povedali so poslovne knjige pri podjetju evidence, s katerimi se zagotavljajo podatki za pridobivanje informacij o stanju in gibanju sredstev in obveznosti do virov sredstev, odhodkih in prihodkih, stroških in poslovnem izidu v poslovnem let. Vanje se vnašajo začetna stanja in spremembe, ki jih povzročajo poslovni dogodki, to vnašanje (knjiženje) pa teče po načelih urejenosti in ažurnosti. Pri vnašanju podatkov v poslovne knjige je možno uporabljati različne metode in tehnične naprave, vendar morata biti vedno omogočeni kontroliranje vnašanja, hranjenja in uporabljanja podatkov ter sled njihovega nastanka in vnosa. Poslovne knjige se vodijo tako, da imajo naravo in pravno moč javnih listin.

Poslovne knjige so povezane knjige, kartoteke in podatkovne zbirke s knjiženimi poslovnimi dogodki, ki spreminjajo sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke ali odhodke in so razvidni iz knjigovodskih listin. So knjigovodski razvidi, ki so posledica ustaljenega knjigovodskega urejanja in obdelovanja podatkov.

Poslovne knjige v pomenu nastajajo le pri knjigovodenju kot sestavnem delu računovodenja, ne pa tudi pri računovodskem predračunavanju, računovodskem nadziranju in računovodskem
proučevanju. Čeprav bi se lahko načrtovani pojavi pri računovodskem predračunavanju zapisovali podobno kot uresničeni pojavi pri knjigovodenju, je vodenje poslovnih knjig le zapisovanje uresničenih gospodarskih kategorij in njihovih sprememb, kar formalno zagotavlja pravne dokaze. Pri računovodskem nadziranju in računovodskem proučevanju se poslovne knjige ne vodijo, a podatki iz njih so predmet preizkušanja pravilnosti oziroma kakovosti. 

Poslovne knjige ne povzemajo vseh uresničenih velikosti, temveč le tiste, ki jih je mogoče izraziti v denarni merski enoti in ki na končni stopnji omogočajo spoznavati vrednostno izražene sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke posamič po vrstah in kot celoto. Kot poslovne knjige se ne štejejo niti izvajalni razvidi (operativna evidenca) posameznih pojavov niti statistični razvidi.

Poslovne knjige nastajajo pri knjigovodenju v finančnem računovodstvu in stroškovnem računovodstvu. Finančno knjigovodstvo kot sestavina prvega spremlja sredstva, obveznosti do njihovih virov, prihodke in odhodke, podrobneje pa le tiste, ki so povezani z razmerji proučevanega podjetja z drugimi podjetji. Stroškovno knjigovodstvo kot sestavina drugega podrobno spremlja predvsem razpoložljive prvine poslovnega procesa in njihovo trošenje ter nastajanje poslovnih učinkov. V poslovodnem računovodstvu ne nastajajo posebne poslovne knjige, temveč se uporabljajo tiste iz finančnega računovodstva in stroškovnega računovodstva.

V finančnem računovodstvu nastajajo predvsem dnevnik glavne knjige in glavna knjiga pa tudi nekateri razčlenjevalni razvidi (analitične evidence) in druge pomožne poslovne knjige. V dnevniku glavne knjige se na podlagi ustreznih knjigovodskih listin po časovnem zaporedju prikazujejo spremembe sredstev, obveznosti do njihovih virov, prihodkov in odhodkov; v glavni knjigi se te spremembe izkazujejo na ustreznih kontih. V stroškovnem računovodstvu pa nastaja večina razčlenjevalnih razvidov z ustreznimi dnevniki in drugih pomožnih poslovnih knjig. Razčlenjevalni razvidi (analitične evidence), ki nastajajo v stroškovnem računovodstvu, se na primer nanašajo na opredmetena osnovna sredstva, material, opravljeno delo, nastajajočo proizvodnjo, proizvode in trgovsko blago. 

Razčlenjevalni razvidi, ki nastajajo v finančnem računovodstvu, pa se na primer nanašajo zlasti na denar, terjatve in dolgove. Druga pomožna poslovna knjiga, ki nastaja v stroškovnem računovodstvu, je na primer vpisnik (register) opredmetenih osnovnih sredstev, druge pomožne poslovne knjige, ki na primer nastajajo v finančnem računovodstvu, pa so blagajniška knjiga, knjiga prejetih računov, knjiga zapadlosti menic, knjiga delničarskih vlog in druge. O posameznih vrstah omenjenih pa tudi drugih razčlenjevalnih razvidov se odloči podjetje sámo glede na potrebe, organiziranost pa tudi morebitne zunanje predpise.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

 

Vir: portal Tax-Fin-Lex - dr. Branko Mayr

Ustavno sodišče je razveljavilo določbo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki za vložitev tožbe za izpodbijanje očetovstva določa rok petih let po rojstvu otroka. Kot pogoj pa ohranja, da mora domnevni oče tožbo vložiti v enem letu od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom, ali je otrok njegov.

Pobudnik ustavne presoje se je na ustavno sodišče obrnil, ker ne more izpodbijati očetovstva starejše hčerke. Zakon pravico moža, da sodno izpodbija očetovstvo otroka, ki ga je rodila njegova žena v zakonski zvezi ali pred pretekom tristo dni od prenehanja zakonske zveze, namreč časovno omejuje. Domnevni oče mora tožbo vložiti v enem letu od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom, ali je otrok njegov, vendar najkasneje pet let po rojstvu otroka.

Kot navaja ustavno sodišče, je možnost sodnega izpodbijanja očetovstva, urejena v tej določbi, namenjena prekinitvi oz. ukinitvi pravne vezi med očetom in domnevno njegovim otrokom, ker pravna vez ne ustreza biološki resničnosti.

Dvom posameznika o tem, ali so formalno njegovi otroci tudi res njegovi, ali je z njimi sploh sorodstveno oz. genetsko povezan, lahko pomeni hudo psihološko breme in negotovost. Obstoj dvoma o pravilnosti očetovstva lahko za domnevnega očeta pomeni tudi težave v socialnih odnosih, kar vzbuja občutke ponižanja ter pomembno vpliva na njegov ugled in dobro ime. Poleg tega ima pravno priznano očetovstvo za očeta pomembne pravne posledice tako na nepremoženjskem kot na premoženjskem področju, ugotavlja sodišče.

Tako meni, da je protiustavno, da domnevni oče ne more več izpodbijati očetovstva, čeprav subjektivni rok enega leta od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom, ali je otrok njegov, še ni potekel, potekel pa je rok petih let po rojstvu otroka. Tako je ustavno sodišče v drugem odstavku 96. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih razveljavilo besedilo "vendar najkasneje pet let po rojstvu otroka".

Sodišče je namreč presodilo, da je objektivni petletni prekluzivni rok ovira za uveljavitev očetove osebnostne pravice razčistiti dvom o lastnem očetovstvu ter pretrgati pravno vez med seboj in otrokom, ki ne ustreza biološki realnosti, ki je varovana po 35. členu ustave. Takšna ureditev tako po mnenju sodišča pomeni poseg v očetovo človekovo pravico iz omenjenega člena ustave, saj po izteku zakonskega roka za vložitev izpodbojne tožbe ne dopušča več njenega uveljavljanja.

Vir: STA

Ustavno sodišče je zavrglo pobudo družbe LL Grosist za presojo več členov zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Med drugim so zapisali, da za izkaz pravnega interesa zgolj sklicevanje na ekonomski interes ne zadošča. Družba je namreč navajala, da naj bi ji zaradi razkritja podatkov, ki ga od nje zahteva zakon, nastajala škoda.

Družba LL Grosist navaja, da je v stoodstotni lasti pravne osebe javnega prava (Javnega zavoda Lekarne Ljubljana) in da naj bi bila zato zavezanka po določbah zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter bi morala razkriti podatke o svojem poslovanju in voditi v zvezi s tem upravne postopke.

Zaradi razkritja podatkov o svojih poslih naj bi ji nastajala škoda, razkritje njenih poslovnih partnerjev pa naj bi "omogočilo konkuriranje oz. kratkoročno poslovanje z izgubo z dolgoročnim namenom izriniti poslovnega partnerja s trga ali poslabšati njegov položaj na trgu". Družba je zato ustavnemu sodišču predlagala, da izpodbijane določbe razveljavi.

Vlada je v svojem mnenju opozorila, da je po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja predviden poseben postopek s pritožbo na pooblaščenca za dostop do informacij javnega značaja, ki mu sledi upravni spor. V njem pa bi lahko pobudnica zatrjevala domnevne protiustavnosti izpodbijane ureditve.

Tudi ustavno sodišče pritrjuje, da pobudnici ni mogoče priznati pravnega interesa za presojo ustavnosti navedenih določb zakona, brez da bi izčrpala pravna sredstva, ki so ji na voljo, in v njih uveljavila domnevne protiustavnosti.

Poleg tega po navedbah sodišča pobudnica ni pojasnila, kako bi razveljavitev teh določb izboljšala njen pravni položaj. Njeno splošno sklicevanje na domnevno škodo, ki naj bi ji nastala, pomeni le njen ekonomski interes, deloma pa njene navedbe pomenijo sklicevanje na (ekonomski) interes tretjih oseb, ki so v pogodbenem razmerju z njo in morda ne želijo biti razkrite oz. naj bi bile zaradi razkritja podvržene konkurenčnim silam trga. Ne ekonomski interes in ne interes tretjega ne zadoščata za izkaz pravnega interesa za presojo ustavnosti, je zapisalo sodišče.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:

Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu NOVEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • Zakon ureja vprašanja volilne kampanje za volitve poslank in poslancev Državnega zbora, poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, predsednice oziroma predsednika republike, članic in članov v predstavniških in individualno voljenih organih lokalnih skupnosti in vprašanja, ki se nanašajo na referendumsko kampanjo.
  • Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 5 sprememb in dopolnitev.
  • Državni zbor je do danes ni pripravil uradnega prečiščenega besedila zakona.
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 41-2221/2007, stran 5633. Veljati je začel 26.5.2007.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 28.10.2015 - 3.11.2015 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 2 novosti 19 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 28.10.2015 - 3.11.2015 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 2 novosti 14 novosti 3 novosti 8 novosti 17 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 2 novosti 1 novost
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 2 novosti 2 novosti 1 novost 2 novosti 10 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 3 novosti 6 novosti 1 novost 19 novosti 1 novost
5. JAVNE FINANCE 9 novosti 2 novosti 3 novosti 3 novosti 9 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 10 novosti 25 novosti 8 novosti 18 novosti 5 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6 novosti 27 novosti 3 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 1 novost 1 novost 3 novosti 3 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 2 novosti 4 novosti 5 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 2 novosti 2 novosti
11. OBČINE 55 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.