Številka 8, letnik VI
24. februar 2015

Facebook Twitter
TFL Glasnik

Tokratni gost v rubriki Pogovor je Leopold Šmit, generalni direktor podjetja Sogefi Filtration, ki ob vprašanju, na kaj je ponosen, odgovori, da je ponosen na sodelavce. Pravi še: "Dejstvo je, da podjetje živi z ljudmi in posameznik sam ne more nič, samo skupaj lahko naredimo veliko."

V pravnem članku dr. Primož Gorkič, član Katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, poudarja, da je pravilna pravna opredelitev dejanja, ki je predmet obtožbe, odločilna za veljavnost obdolženčevega priznanja krivde in dejansko ter pravno pravilnost obsodbe. Sodišče zato priznanja krivde za dejanje, ki je napačno pravno opredeljeno, ne sme sprejeti.

V prejšnji številki TFL Glasnika smo pisali o ugotavljanju obdavčljivih prihodkov v nepridobitnih organizacijah, ki opravljajo nepridobitno in pridobitno dejavnost. Danes se bomo posvetili ugotavljanju odhodkov, ki se skladno z določbami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) priznajo le v višini, ki se nanaša na obdavčljivo – pridobitno dejavnost.

Vabljeni k branju!

Leopold Šmit: Naj vsak pometa pred svojim pragom

Leopold Šmit

TFL Glasnik:
Generalni direktor s pestro kariero, zdaj že vrsto let v Sogefi Filtration, ki je v tuji lasti in proizvaja avtomobilske filtre. Na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni?

Leopold Šmit:
Zelo težko vprašanje. Spontana prva misel: na sodelavce. Dejansko. Ne glede na to, v katerem podjetju delam, še vedno vzdržujem dobre stike tudi s prejšnjimi sodelavci. Dejstvo je, da podjetje živi z ljudmi in posameznik sam ne more nič, samo skupaj lahko naredimo veliko. Zato pa moramo razumeti drug drugega in skupne cilje, ker samo skupni cilji prinesejo rezultat. V ozadju je seveda pomembno tudi lastništvo, saj mora lastnik jasno izraziti svoje želje, zahteve in cilje, potem je na naši ekipi, da delamo tako, da te cilje čim prej uresničimo.

Leopold Šmit

TFL Glasnik:
To očitno zelo dobro razumete, saj ste vso kariero direktor. Tudi v tej družbi, ki je nastala iz Donita Filtra, ki so ga najprej prodali Francozom, pozneje pa ste prešli k italijanskim lastnikom. Zdaj ima družba enega lastnika. Vam tujci zaupajo? V čem je bila njihova odločitev za vas, kako delate z njimi?

Leopold Šmit:
Dejal bi, da nam za zdaj zaupajo. To dokazujejo tudi rezultati. Vse se je začelo leta 1997, ko sem prišel v Donit Filter, kjer sem deloval na komercialnem področju, vodenje podjetja sem prevzel leta 2003. Skupina Sogefi je zelo uspešno veliko mednarodno podjetje, delniška družba, ki kotira na milanski borzi, večinski lastnik pa je družina De Benedetti – torej gre za družinsko podjetje. Zelo veliko družinsko podjetje.

Navsezadnje je biti lastnik velika obveza. Lokalno gledano je zgolj pehanje za lastništvom prineslo zgodbe, kakršnih imamo v Sloveniji veliko v črni kroniki. Vsak hoče biti lastnik, ne ve pa, kakšne so obveznosti, ki izhajajo iz tega. Zato je treba zgodbo razumeti širše. Ne le da imaš nekaj v rokah, ampak moraš s tem tudi gospodariti – torej deliti usodo z veliko množico ljudi. Poglejte, tukaj nas je 300, multiplikator povezanosti je potem tudi do petkrat, kar pomeni, da je v naše delovanje angažiranih približno 1500 ljudi, če štejemo še dobavitelje in druge.

Morda so k zaupanju lastnikov pripomogle tudi moje mednarodne izkušnje, po stroki sem ekonomist, delal sem v različnih panogah, precej časa sem bil v tujini, od zahodne Evrope do severne Afrike. V svetu se veliko naučiš in to je treba uporabiti pri vsakodnevnem delu ter prenašati na druge. Pa še to bi dejal, da smo zgledno uredili tudi odnose s sindikati, postali smo partnerji pri skupnem projektu zagotavljanja dolgoročne uspešnosti podjetja in s tem zagotavljanja delovnih mest. Če so me predstavniki sindikata še pred desetimi leti spraševali, kako lahko pristanem na izplačilo dividend lastnikom, je zdaj to preteklost in zelo dobro sodelujemo.

Leopold Šmit

TFL Glasnik:
Ne le po številu zaposlenih, tudi sicer je podjetje Sogefi Filtration izjemno uspešno. Tudi v času krize dosegate vsako leto izjemno rast, vaš izvoz pa je stoodstoten. V letu 2014 ste imeli 28 milijonov evrov prihodkov.

Leopold Šmit:
Imeli smo tudi malo sreče, že leta 2007 smo pripravljali veliko razvojnih projektov za zagon proizvodnje v letu 2009 in še v 2010. Leta 2008 smo septembra doživeli šok kot vsa naša panoga, v tednu dni smo ostali brez naročil. Treba je bilo reagirati zelo drastično, kar smo tudi storili, domov smo poslali okoli 90 začasno angažiranih. Kolikor ljudi smo takrat izgubili, smo jih v naslednjih šestih mesecih dobili nazaj. Za ponovni zagon normalne proizvodnje in za industrializacijo novih produktov smo potrebovali skoraj šest mesecev v prvi polovici leta 2009. Od takrat naprej imamo bolj svetlo zgodovino našega poslovanja, podvojili smo obseg poslovanja s takratnih 14 milijonov na 28,3 milijona evrov realizacije danes. Zaradi tako velike rasti v letu 2014 (26 odstotkov) ni bilo mogoče ostati na enaki ravni profitabilnosti kot v predhodnem letu, ker je bilo zelo veliko dodatnih zagonskih stroškov. Od stroškov uvajanja ljudi, logistike do stroškov, povezanih z industrializacijo. Računamo, da se bomo letos vrnili na višjo raven profitabilnosti, ker smo lani in tudi še letos pripravljamo zelo pomembne nove projekte, ki bodo zaživeli v letu 2016.

TFL Glasnik:
Kateri so ti novi projekti? Kolikor vem, je generalni razvoj filtrov domena vašega lastnika, vam pa prepušča tudi del razvoja.

Leopold Šmit:
Imamo zelo prepleteno organizacijo – bodisi prodaje bodisi razvoja. Imamo razvojni oddelek proizvoda za določene segmente filtracije in močnejši oddelek industrializacije, ki sodelujeta s centralnimi R&D-službami, ki so v Evropi, Indiji, Braziliji. Razvoj filtrov za avtomobilsko industrijo je zelo zahteven projekt, tako s tehničnega kot tudi finančnega stališča. Danes se avtomobilskim tovarnam ponuja kompleksne sklope - module z vgrajenimi različnimi funkcijami in tipali. V pripravo ene ponudbe za določen sklop je vložek stroškovno že tako velik, da ga sami brez podpore vse skupine nismo zmožni izpeljati. V Sloveniji je danes zelo malo podjetij, ki so zmožna takih bremen, četudi imajo znanje. Hud glavobol nastane, ko ostaneš v finalu na drugem mestu in vsa vlaganja zapadejo pod čiste stroške, številke se vrtijo v obsegu nekaj 100.000 evrov. Leta 2013 smo na žalost zgubili dva velika projekta, za katera nas je samo priprava ponudbe stala krepko prek pol milijona evrov. Potem je vse jasno. Filtracija je zelo pomemben element delovanja motorja, vsak dan je kompleksnejša in tržna konkurenca je vse hujša.

Leopold Šmit

TFL Glasnik:
O vas se zelo malo sliši. Kot da se skrivate. Vas kaj moti v naši državi?

Leopold Šmit:
Osebno nimam težav z nastopanjem v javnosti, vendar je v Sloveniji že nekaj let takšna situacija, da bolj ko se pojavljaš v medijih in javnosti, več težav imaš zaradi tega. Raje smo se odločili, da se ukvarjamo s svojim poslom in se ne spuščamo v težave okolja in splošne debate. Naš princip je, naj vsak pometa pred svojim pragom.

Vsekakor nas motijo pravni nered, neučinkovitost javne uprave in s tem povezana predraga država. Potrebujemo korenite spremembe ne glede na zgodovinsko ozadje. Današnje življenje je povsem drugačno kot pred 20 leti, potrebujemo sodobno državo, ki bo delovala v dobro svojih državljanov. Nujno potrebujemo korenite spremembe miselnosti na davčnem področju, področju zaposlovanja, pravne države in podjetništva. Nedopustna so dogajanja okoli izkoriščanja zaposlenih brez pravega in hitrega sodnega pregona. Nujno potrebujemo spremembo davčne politike osebne obdavčitve - dohodnine. Ljudem ne moremo najprej vsega pobrati in potem pričakovati davčnih prihodkov na strani DDV. Logika 'vsi revni, vsi (ne)srečni' mora biti preživeta.

Ne pozabimo na šolski sistem, ki danes producira kadre, ki jih industrija v principu ne potrebuje, potrebnih pa ni ali pa imajo daleč premalo začetnega znanja. Seveda obstajajo tudi izjeme.

Leopold Šmit

TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Leopold Šmit:
Menim, da je nekaj zelo pomembno. Ponovno bomo morali dokazovati našo pregovorno delavnost. Ta je postala bolj beseda kot dejstvo, a današnja situacija v svetu terja, da zavihamo rokave in delamo. V mislih nimam samo neposrednega delavca, ker sem prepričan, da ti zelo veliko delajo – ob tem moram pohvaliti tudi moje delavce. Mislim pa širše – predvsem v slovenskem prostoru zelo radi veliko govorimo, zelo malo naredimo in veliko zapravljamo, pogosto brez kompasa. Pri porabljanju se moramo zavedati dejstev, od gospodinjstva do države, da se lahko pokrijemo samo toliko, kolikor je dolga odeja.

Druga stvar je, da je učinkovitost javne uprave zelo slaba, je zelo nedosledna – vsak si razlaga nekaj po svoje, zato drastično izgubljamo konkurenčnost. Govorimo o fleksibilnosti delovnopravne zakonodaje, dejansko pa je vsako leto slabša. Dejstva o prekernosti so stvari, ki ne sledijo trendom v Evropi in širše. Mi smo leta 2013 dobili zelo resnega konkurenta znotraj skupine, naše sestrsko podjetje v Romuniji, kjer so razmere neprimerljive z našimi. Ne mislim zgolj na stroške delovne sile, temveč je tudi sicer mogoče stvari reševati hitro in učinkovito.

Leopold Šmit

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Barbara Reya

Zavrnitev priznanja krivde zaradi napačne pravne opredelitve v obtožbi

dr. Primož Gorkičpiše: doc. dr. Primož Gorkič, član Katedre za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

Predstavljamo si, da državni tožilec vloži obtožnico, v kateri je opisano ravnanje obdolženca, ki bi ga pravilno pravno opredelili kot roparsko tatvino po prvem odstavku 207. člena KZ-1. Obdolžencu se torej očita uporaba sile zato, da bi obdržal ukradeno stvar. Vendar pa državni tožilec opisano ravnanje opredeli kot veliko tatvino, ker (seveda zmotno) misli, da je tat le izrabil nemoč svoje žrtve. Pri tem državni tožilec v obtožnici predlaga tudi sankcijo, in sicer 11 mesecev zapora. Obdolženec na predobravnavnem naroku prizna krivdo po taki obtožbi. Kaj naj s takšnim priznanjem naredi sodišče?

Sledeč črki 285.c člena ZKP, sodišče v primeru priznanja krivde po obtožbi presodi zavestnost (razumevanje narave in posledic priznanja), prostovoljnost in jasnost, popolnost ter "podprtost" priznanja z drugimi dokazi v spisu. Zdi se, da se s pravno kvalifikacijo sodišče na tej točki sploh ne sme ukvarjati.

Takšno stališče je napačno iz več razlogov. Sklep o sprejemu priznanja krivde ima dejansko učinek odločbe o krivdi, tako glede opisa dejanja kot tudi glede pravne kvalifikacije. Glede opisa dejanja je to razumljivo: sodišče v izrek (krivdorek) obsodilne sodbe, ki jo izreče po priznanju krivde (npr. 6. odst. 285.č člen ZKP), vključi opis dejanja, na katerega se nanaša priznanje. Hkrati se obrazložitev izreka o krivdi preprosto nadomesti z ugotovitvijo, da je obdolženec priznal krivdo, predsednik senata pa je to sprejel. Manj razumljivo pa je, zakaj sklep o sprejemu priznanja krivde dejansko vsebuje tudi pravno presojo dejanja v obtožbi. Branje ZKP daje občutek, kot da sta sodnikova odločitev o pravni opredelitvi in odločitev o sprejemu priznanja krivde povsem ločeni.

Prvič, sodišče mora že pri odločanju o sprejemu priznanja krivde presoditi pravilnost pravne kvalifikacije v obtožbi zato, da zagotovi veljavnost priznanja krivde. Priznanje učinkuje (tudi) kot obdolženčeva odpoved pravici do molka in kot odpoved pravici do sodnega varstva (glede odločanja o krivdi po opravljeni glavni obravnavi). Veljavna odpoved mora nedvoumno izražati voljo obdolženca, mora biti zavestna in prostovoljna. Zlasti zavestnost je v tem primeru ključnega pomena: pomeni, da je imel obdolženec pravilno predstavo o posledicah svojega ravnanja.

Že ZKP izraža življenjsko povezanost vsebine obtožbe, obdolženčevega razumevanja obtožbe in njegove izjave o krivdi. Zato v 4. odstavku 285.b člena ZKP od predsednika senata zahteva, da se najprej prepriča, ali je obdolženec razumel vsebino obtožbe, šele nato pa ga pozove, naj se izjavi o krivdi. Pravilno razumevanje narave in posledice danega priznanja je odvisno od tega, ali je obdolženec pravilno razumel obtožbo. Ker je odločitev o tem, ali priznati krivdo, hkrati odločitev o tem, ali naj se obdolženec sploh brani, je treba pojem "obtožba" v tem delu razumeti širše, t. j. kot vse posamične podatke "dejanske in pravne narave, ki mu omogočajo, da skladno z njimi lahko pripravi svojo obrambo" (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-289/95 z dne 4. 12. 1997).

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Obračun davka od dohodkov pravnih oseb pri nepridobitnih organizacijah – ugotavljanje odhodkov

Vida Oderpiše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 50/2014) (v nadaljevanju ZDDPO-2) v 9. členu določa, da so davčni zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, kot so zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, oproščeni plačevanja davka, če:

  • je zavezanec ustanovljen s posebnim zakonom za opravljanje nepridobitne dejavnosti in
  • dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja.

V kolikor obravnavani zavezanci, poleg nepridobitne dejavnosti, opravljajo tudi pridobitno dejavnost, plačujejo davek od dohodkov pravnih oseb od pridobitne dejavnosti. To pomeni, da se davčna obveznost ugotavlja enako kot pri drugih davčnih zavezancih, vendar le za pridobitno dejavnost. Glede na to, da smo ugotavljanje prihodkov obravnavali prejšnji teden, se bomo danes posvetili odhodkom in davčnim olajšavam. Davčno priznani so le odhodki, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost, enako velja za davčne olajšave.

Pri pripravi obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO) morajo zavezanci, ki so skladno z 9. členom ZDDPO-2 oproščeni plačevanja davka, v obračunu DDPO odhodke najprej izkazati v višini, ugotovljeni po računovodskih predpisih. Odhodki so lahko ugotovljeni skladno z izbranimi računovodskimi standardi ali skladno z Zakonom o računovodstvu. V nadaljevanju morajo davčni zavezanci, ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, izvzeti odhodke od nepridobitne dejavnosti. To pomeni, da morajo voditi ločene evidence za nepridobitno in pridobitno dejavnost.

Pri ločevanju odhodkov, ki se v celoti nanašajo na pridobitno oziroma nepridobitno dejavnost, praviloma ni problemov. Potrebna je le profesionalna skrbnost pri vodenju ločenih evidenc. Ločene evidence je mogoče vzpostaviti kar z uvedbo ustreznih stroškovnih mest, še bolje mest odgovornosti, na katere se evidentirajo prihodki, stroški in odhodki, ki se neposredno nanašajo na posamezno dejavnost.

Ločevanje stroškov in odhodkov, ki se nanašajo na obe dejavnosti, je nekoliko bolj zapleteno. Običajno gre za posredne stroške. Za pripisovanje posrednih stroškov posamezni dejavnosti je potrebno določiti ustrezna sodila. Sodila morajo biti pripravljena tako, da čim bolj natančno določajo, katera dejavnost posamezne stroške dejansko povzroča. Če to ni mogoče, se lahko uporabijo druge metode razporejanja stroškov, ki temeljijo na računovodskih načelih. Zelo pomembno je, da se sodila zapišejo in se dosledno uporabljajo iz leta v leto.

Ob koncu leta se, po tako ločenih evidencah, ugotovijo prihodki in odhodki (del stroškov se namreč lahko prenaša v naslednja obdobja, ker se zadržujejo v zalogah).

Po izločitvi odhodkov, ki se nanašajo na nepridobitno dejavnost, mora davčni zavezanec ugotoviti davčno osnovo skladno z določbami ZDDPO-2. To velja tudi za povečanje in zmanjšanje odhodkov, ki niso davčno priznani ali pa jih je potrebno povečati, da ne pride do dvojne obdavčitve. Prav pri vseh postavkah obračuna davka od dohodkov pravnih oseb je potrebno paziti na to, da se upoštevajo le odhodki, ki se nanašajo na obdavčljivo dejavnost. Kot primer navajam reprezentanco, ki je davčno priznana le v višini 50 %. Davčni zavezanec, ki je bil ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti, mora najprej ugotoviti, kakšen del stroškov reprezentance je bil že izločen iz davčne osnove, ker se nanaša na nepridobitno dejavnost in šele za 50 % razlike (reprezentance, ki se nanaša na pridobitno dejavnost) se poveča davčna osnova.

Ko so prihodki in odhodki pravilno ugotovljeni, je možno davčno osnovo znižati še za davčne olajšave. Tudi pri upoštevanju davčnih olajšav je potrebno paziti, da se davčne olajšave uveljavljajo pravilno. Če vzamemo primer investiranja po 55. a členu, se investicije v nepridobitno dejavnost ne morejo šteti za davčno olajšavo. Tovrstno davčno olajšavo davčni zavezanec lahko koristi za investiranje v pridobitno dejavnost, seveda ob izpolnjevanju pogojev 55.a člena ZDDPO-2.

Izdelava obračuna davka od dohodkov pravnih oseb pri davčnih zavezancih, ki so bili ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, je vsekakor kar velik izziv. Osnovni pogoj za pravilno izdelavo pa so nedvomno strokovno in pravilno vodene ločene evidence za posamezno dejavnost. Le tako bo davčni zavezanec davčnemu organu lahko dokazal, da korektno obračunava in plačuje davek od dohodkov pravnih oseb od pridobitne dejavnosti.

V Uradnem listu RS št. 50/2014 z dne 4. julija 2014 sta bili objavljeni spremembi Zakona o dohodnini in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, na podlagi katerih se je od 1. januarja 2015 dalje sedanja pavšalna obdavčitev, ki velja za zasebnike in pravne osebe, ki dosegajo do 50.000 evrov letnega prometa, dvignila pod določenimi pogoji na 100.000 evrov prometa.

Za »pavšaliste« od 1. januarja še ugodneje

Odstotek avtomatično (pavšalno) priznanih odhodkov se je (od 1. januarja 2015 dalje) pri obeh vrstah poslovnih subjektov dvignil s 70 odstotkov na 80 odstotkov. Pogoj za pavšalno obdavčitev nad 50.000 pa do 100.000 evri letnega prometa je:

  • da sta nosilec zasebne dejavnosti ali lastnik družbe v svojih poslovnih subjektih tudi obvezno socialno zavarovana za polni delovni čas ali
  • pa zaposlujeta vsaj eno polno zaposleno osebo (sistem »ali – ali«).

V obeh primerih se ta pogoj šteje za izpolnjen, če je bila oseba (nosilec dejavnosti, lastnik družbe ali zaposleni) stalno socialno zavarovana vsaj pet mesecev pred izbiro pavšalne obdavčitve.

Pri poslovnih subjektih, ki dosegajo do 50.000 evrov letnega prometa, se pogoji za uveljavljanje tovrstne pavšalne obdavčitve niso spremenili, zato lahko tak način izberejo tudi tisti, ki podjetniško aktivnost opravljajo le kot dopolnilno dejavnost. V vseh primerih pavšalne obdavčitve se je od 1. januarja 2015 dalje povečal odstotek normirano priznanih odhodkov, in sicer s sedanjih 70 na 80 odstotkov.

Temeljni cilj zadnjih zakonskih sprememb je predvsem možnost izbire enostavnejšega sistema obdavčitve tudi potem, ko podjetniki prerastejo dopolnilno dejavnost ali pa se odločijo za zaposlovanje drugih oseb, zaradi česar lahko presežejo dosedanjo dohodkovno mejo 50.000 evrov. Mali poslovni subjekti imajo v Sloveniji namreč zelo zapleten sistem računovodskega poročanja in davčnega obračunavanja, ki je v tujini običajen le pri večjih poslovnih subjektih. Zato prav ti podjetniki z majhnim obsegom poslovanja ali šele na začetku razvoja dejavnosti porabijo ogromno vitalne energije za vodenje evidenc in administriranje, namesto da bi jo investirali v razvoj.

Poslovne knjige in evidence gospodarskih družb

Gospodarske družbe, ki se bodo odločile za pavšalno obdavčitev, bodo tudi v bodoče dolžne voditi poslovne knjige in sestavljati računovodska poročila v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah in s slovenskimi računovodskimi standardi. V njih bodo za različne potrebe prihodke in odhodke izkazovale v celotni, dejansko nastali višini. Vzrok obveznega vodenja poslovnih knjig je v tem, da se na podlagi normiranih odhodkov (pri gospodarskih družbah) ne bi dalo ugotoviti pravilne višine celotnega kapitala, katerega del je tudi preneseni čisti dobiček preteklih in tekočega obračunskega obdobja, ki ga lahko ugotavljamo le na podlagi dejansko ustvarjenih prihodkov ter odhodkov.

Gospodarske družbe pavšalistke bodo dolžne tudi v bodoče AJPES-u posredovati podatke iz računovodskih izkazov, in sicer zaradi njihove obvezne javne objave in zaradi potreb državne statistike. To pomeni, da bodo te osebe na poenostavljen način sestavljale le obračun davka od dohodkov pravnih oseb, ne pa tudi računovodskih izkazov, ki ostajajo nespremenjeni. V »davčnem obračunu« bodo navedle le skupni znesek ustvarjenih prihodkov z vsemi davčnimi zmanjšanji in povečanji, ugotovljeni znesek pa bo predstavljal osnovo za izračun 70 odstotkov normirano priznanih odhodkov.

Če povzamem: gospodarske družbe (ne pa na primer društva in pravne osebe zasebnega prava) bodo imele korist od pavšalne obdavčitve le zaradi poenostavljenega sestavljanja davčnega obračuna in morda malce več miru zaradi enostavnejših davčnih pregledov

Poslovne knjige in davčne evidence pri zasebnikih pavšalistih

V spremembah Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah (odslej tudi: Pravilnik, Uradni list RS, št. 21/2013), na podlagi katerega zasebniki vodijo poslovne knjige in evidence za davčne potrebe, so bile predpisane nove, enostavnejše evidence za pavšaliste.

Na podlagi teh sprememb so zasebniki pavšalisti dolžni voditi (zaradi ugotavljanja osnove za pavšalno obdavčitev in zaradi lažjega prehoda na obdavčitev z dejanskimi odhodki) naslednje evidence:

  • evidenco knjigovodskih listin (evidentiramo vse knjigovodske listine, ki dokazujejo poslovne dogodke v zvezi s prihodki),
  • evidenco osnovnih sredstev,
  • gostinci in menjalnice še vedno vodijo posebne evidence za spremljanje določenih poslovnih dogodkov v okviru teh dveh dejavnosti,
  • zavezanci za DDV pa evidence po predpisih o davku na dodano vrednost zaradi pravilnega obračunavanja DDV.

Ne glede na našteto priporočamo tudi vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev, saj bosta v nasprotnem oteženi izterjava in prijava terjatev v stečajnih postopkih ter postopkih prisilne poravnave in podobno.

Vir: revija Denar – Božena Macarol, dipl.ekon.

V skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 70. člena ZDDPO-2 je od plačil obresti in plačil za uporabo ali pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, zaščitnih znakov in drugih premoženjskih pravic ter drugih podobnih dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji, določena obveznost davčnega odtegljaja.

Obdavčitev poslovne enote nerezidenta določa 12. člen ZDDPO-2, v povezavi z določbo 4. (zavezanost za davek nerezidentov), tretjega odstavka 8. člena (določitev vira dohodka) in 1. točke 11. člena (predmet obdavčitve), na podlagi katerih je poslovna enota obdavčena od dobička, ki se lahko pripiše tej poslovni enoti. Pripiše pa se ji lahko tisti dobiček, za katerega bi se pričakovalo, da bi ga ta poslovna enota imela, če bi bila samostojni zavezanec, ki opravlja enako ali podobno dejavnost oz. posle.

Za namene določitve davčne osnove poslovne enote nerezidenta, se tako na podlagi 12. člena ZDDPO-2 predpostavi, da je poslovna enota samostojni zavezanec. Predpostavka je potrebna, da se lahko davčno obravnava poslovanje znotraj družbe (nerezidenta), ki mora v skladu s tem členom potekati na podlagi neodvisnega tržnega načela. Med družbo nerezidentko in njeno poslovno enoto v Sloveniji se zato evidentirajo t.i. notranje transakcije (v angl. »dealings«), vendar pa takšne transakcije ne spremenijo narave dohodka oz. ne povzročijo plačil dohodka družbi nerezidentki.

Na podlagi te predpostavke se ne ustvari dohodek nerezidenta, ki bi bil lahko obdavčen v skladu z nacionalno zakonodajo ali pa na podlagi drugih relevantnih členov konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja (v nadaljevanju: konvencija), ki ne urejajo poslovne enote nerezidenta in poslovnih dobičkov.

V primeru, ko je z državo pogodbenico sedeža nerezidenta, ki v Sloveniji posluje preko poslovne enote, sklenjena konvencija, je treba pri obdavčitvi dohodkov nerezidenta na viru v Sloveniji upoštevati tudi določbe te konvencije. Vzorčna konvencija OECD, po kateri se pri sklepanju konvencij zgleduje Slovenija, obdavčitev poslovne enote nerezidenta na podoben način kot ZDDPO-2 ureja v 7. členu. Fikcija samostojne oz. neodvisne družbe ter poslovanje med deli družbe (med sedežem in poslovno enoto) se tudi v skladu s komentarjem k drugemu odstavku omenjenega člena Vzorčne konvencije vzpostavi oz. evidentira zgolj z namenom določitve obdavčljivega dobička poslovne enote, medtem ko ne povzroči plačil dohodka družbi, ki bi bili na podlagi četrtega odstavka 7. člena Vzorčne konvencije, ne glede na prvi odstavek istega člena, v državi vira lahko obdavčeni na podlagi drugih členov konvencije (npr. prvega in drugega odstavka 11. oz. 12. člena, ki ureja obdavčevanje obresti in licenčnin).

Pomembno pri tem je, da so za namen določanja obdavčljivega dobička poslovne enote evidentirane notranje transakcije med sedežem in poslovno enoto, ki se jim mora na podlagi primerjalne analize in ob upoštevanju pravil o transfernih cenah iz 16. in z njimi povezanega 19. člena ZDDPO-2 ter relevantnih določb konvencije (v primeru Vzorčne konvencije OECD je to 7. člen v povezavi z 9. členom) določiti vrednost v skladu z neodvisnim tržnim načelom.

Iz tega sledi, da v navedenem primeru od obresti in licenčnin, ki se jih evidentira med poslovno enoto in sedežem nerezidenta, ne nastane obveznost davčnega odtegljaja v skladu z omenjenimi določbami ZDDPO-2 in konvencije. Pri tem pa poudarjamo, da obveznost davčnega odtegljaja nastane, če se dohodki iz 70. člena ZDDPO-2 plačujejo drugemu podjetju nerezidentu, ki so nastali v zvezi s poslovanjem poslovne enote prvega nerezidenta in poslovno enoto tudi bremenijo stroški teh dohodkov (oz. bi se jih lahko obravnavalo kot davčno priznani odhodek poslovne enote), pri čemer se morajo upoštevati tudi relevantne določbe sklenjene konvencije.

Vir: pojasnilo FURS

Cena vira je odvisna od njegove kakovosti in tveganja. Upniški viri so praviloma manj tvegani, zato je tudi njihova cena (obrestna mera) nižja kot cena lastniških virov financiranja. Ceno virov financiranja presojamo glede na njihov izvor. Pri lastniških virih je cena letni donos, pri upniških pa jo merimo z obrestno mero.

CENA LASTNIŠKIH VIROV FINANCIRANJA

Velja, da so najdražji viri financiranja lastniški viri financiranja. Za izračun cene lastniškega vira financiranja obstaja veliko metod. Merska enota cene lastniškega vira financiranja je zahtevana stopnja donosnosti lastniškega kapitala.

Lastniki vlagajo svoja sredstva v kapital družb tako v obliki deležev kot delnic. Normalno je, da lastniki terjajo za kapital, ki ga vlagajo v poslovni subjekt, donos. Pri malih in mikro poslovnih subjektih ni vedno tako. Pogosto je motiv vlaganja drugo kot dobiček (delovno mesto, uresničitev življenjskih ambicij itd.). Teh motivov pri oblikovanju cene lastniških virov ne obravnavamo.

Lastniki za vložene vire zahtevajo donos. Govorimo o zahtevani stopnji donosa. Njena višina je odvisna od tveganja naložbe. Pri določanju cene se lahko uporabi več metod. Najpogostejše so CAPM1 in razne seštevne metode. Metoda CAPM kot izhodišče vzame netvegano stopnjo donosa, to je donosnost državnih vrednostnih papirjev (obveznic). Poveča jo za različne oblike tveganja (tveganje vlaganja v neki poslovni subjekt, deželno tveganje, tveganje, ki je vezano na velikost poslovnega subjekta itd.). S pomočjo metode CAPM izračunamo ceno naložbe v lastniški kapital poslovnega subjekta po naslednji enačbi:

CAPM model - osnovna enačba

E(Ri)= Rf+ ß (RM-RF)

Zahtevana stopnja donosa (E(Ri)) = netvegana donosnost (Rf) plus premija za tveganje (ß (RM-RF)). Premijo za tveganje izračunamo kot produkt tržne premije (RM-Rf) in tveganja vlaganja v neko naložbo (ß). Primer izračuna najdete med drugimi tudi na naslovu http://moneychimp.com/articles/valuation/capm.htm.

Zahtevana stopnja donosnosti je tako različna v primeru, če vlagamo v netvegane dejavnosti. Tam je manjša kot v primeru, če vlagamo v tvegane dejavnosti.

E(Ri) je zahtevana čista dobičkonosnost lastniškega kapitala, zato je primerljiv z ROE2(čista dobičkonosnost lastniškega kapitala).

CENA UPNIŠKIH VIROV FINANCIRANJA –OBLIKOVANJE CENE UPNIŠKIH VIROV FINANCIRANJA

Sestavine cene

Cena kredita je v tesni odvisnosti od njegove kakovosti (ročnost) in tveganja (boniteta kreditojemalca). Povsem razumljivo je, da je cena virov, pri katerih je tveganje visoko, višja. Tveganje vlaganja v posamezne naložbe merimo z različnimi metodami. Vse so bolj ali manj zapletene in v glavnem temeljijo na nihanjih donosov. Od tega je odvisna tudi cena virov financiranja.

Ceno kreditov običajno sestavljajo obresti in stroški upniškega vira.

Obresti
Višina obresti je odvisna od bonitetnega razreda, v katerega je uvrščen kreditojemalec in od kvalitete najetega kredita. Med bankami praviloma ni večjih razlik. Obrestna mera vedno vsebuje tudi inflacijska pričakovanja.

Drugi pomemben dejavnik višine obrestne mere je konkurenca ponudnikov kreditov.

Stroški
Obstajajo najrazličnejši stroški, povezani z upniškim virom financiranja. Te stroške je treba poznati in upoštevati pri odločitvi.

Cena kredita

Primeroma obravnavamo stroške kredita. Ti so stroški odobritve, stroški zavarovanja, stroški vodenja kredita, in podobno. Seveda ne smemo zanemariti tudi drugih stroškov, kot so na primer stroški izdelave kreditne vloge s potrebnimi prilogami, vendar se ti stroški običajno ne vštevajo v stroške kredita, ki jih izračunamo s pomočjo EOM (efektivna obrestna mera).Za stroške velja, da sestavljajo ceno kredita. Stroški kredita pa niso edino merilo pri opredelitvi dejanske cene kredita. V izračunu moramo upoštevati tudi metodo obračuna obresti in rok plačila stroškov. Pogosti so primeri, ko financerji ponujajo nizke obrestne mere, zamolčijo pa stroške ali kaj drugega. Pri primerjavi različnih kreditov jih je treba preračunati na skupni imenovalec. Kot skupni imenovalec cene kredita se uporablja EOM (efektivna obrestna mera).

Vir: portal Tax-Fin-Lex – dr. Branko Mayr

Kratkoročno načrtovanje je načrtovanje za obdobje, krajše od enega leta. Zelo pogosto je kratkoročno načrtovanje finančnih tokov, ki opredeljuje, kdaj v določenem časovnem obdobju nastajajo denarni presežki in kdaj denarni primanjkljaji. Kot orodje tega načrtovanja se običajno uporablja načrt denarnih tokov, ki finančnemu direktorju pomaga pri napovedovanju kratkoročnih denarnih presežkov ali potreb po denarju. Njegova bistvena vloga je v pravočasnem ugotavljanju presežkov oziroma pravočasni priskrbi potrebnih denarnih sredstev v primeru primanjkljaja.

Pomen kratkoročnega načrtovanja je v možnosti nadzora nad poslovanjem s primerjanjem dejanskih in načrtovanih dogajanj. To je pomembno za vsa načrtovanja, še posebej pa je ta pomen prisoten pri kratkoročnem načrtovanju. Načrtovanje omogoča podjetniku, da med vsemi možnostmi izbere tisto, ki bo za podjetje najugodnejša in se tako povečuje uspešnost poslovanja podjetja.

Pogost pripomoček kratkoročnega finančnega načrtovanja je načrt denarnih tokov. Gre za seznam po ustreznih postavkah razdeljenih denarnih pritokov in odtokov podjetja. Načrtovanje pa vseeno ni povsem preprosto, saj se na primer vrednost načrtovane prodaje in nekaterih načrtovanih nakupov, ki jih načrtujemo z metodo deleža prodaje, lahko bistveno razlikuje od načrtovanega denarnega pritoka od prodaje ali odtoka pri nakupih, saj je veliko prodaje in nakupov na kredit. Poleg tega se lahko obseg nakupov bistveno razlikuje od obsega prodaje zaradi večanja ali manjšanja zalog. Razlike pa se lahko pojavljajo tudi pri vrednostih nekaterih drugih osnovnih zalog. Zato je treba za izdelavo na primer načrta mesečnih denarnih tokov predvideti vsaj še naslednje:

  • delež prodaje na kredit,
  • časovno razporeditev odplačil kreditov kupcev (npr. delež v prvem, drugem ali tretjem mesecu po prodaji),
  • politiko oblikovanja zalog,
  • način izplačevanja režijskih stroškov,
  • izdatke za investicije v osnovna sredstva in
  • kdaj bodo plačani davki.

Vir: portal Tax-Fin-Lex – dr. Branko Mayr

Ekonomsko-socialni svet (ESS) je na seji obravnaval predlog z delodajalske strani, da bi zneske regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v določenih primerih omejili. Predloga ni sprejel. Delodajalska stran bo tako do ene od prihodnjih sej pripravila natančnejši predlog rešitev, so povedali po seji.

Po zakonodaji s področja varstva pri delu lahko zavod za zdravstveno zavarovanje od delodajalca, ki ni uredil vsega v skladu s to zakonodajo, že v primeru manjše malomarnosti zahteva povrnitev vseh stroškov zdravljenja poškodovanega delavca in drugih stroškov, je na novinarski konferenci po seji sveta dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh.

Delodajalci lahko tako zaradi takšnih stroškov po njegovih besedah tvegajo celo izgubo celotnega podjetja. Dodal je tudi, da v državi ne želi nobena zavarovalnica zavarovati obravnavanih primerov.

Poudaril je, da se delodajalci zavedajo svojih dolžnosti na področju varstva pri delu. Želijo pa omejitev regresnih zahtevkov, da ti "ne bi šli v neskončnost". Prav tako naj se po Mehovih besedah tudi opredeli, kaj pomeni majhna in kaj velika malomarnost. Kot je dejal, naj bi bilo letos po načrtih z regresnimi zahtevki do delodajalcev pobranih tri milijone evrov.

Sindikalna stran pa ocenjuje, da je zdajšnja ureditev ustrezna, je za STA dejala Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Vsekakor pa je pred morebitnimi spremembami nujno pridobiti ustrezne podatke, je dodala.

Vir: STA

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer opozarja, da kazenski pregon novinarjev lahko zastraševalno deluje na svobodo izražanja in pravico javnosti do obveščenosti. Pričakuje, da bodo kmalu pripravljene spremembe kazenske zakonodaje, ki bodo ustrezno zaščitile vlogo novinarjev in medijev.

"Varuh zaskrbljeno spremlja več primerov kazenskega pregona novinarjev, ki razkrivajo za javnost pomembne primere zlorab ali domnevnih zlorab v gospodarstvu in politiki," je Nussdorferjeva dejala na novinarski konferenci.

Kazenski pregon novinarjev ne glede na morebitne oprostitve v nadaljevanju postopkov deluje zastraševalno in omejevalno na svobodo novinarskega dela in svobodo novinarskega izražanja, s tem pa tudi na pravico javnosti do obveščenosti, je opozorila. Pričakuje, da bo ministrstvo za pravosodje čim prej pripravilo ustrezne spremembe kazenske zakonodaje. Od državnega tožilstva pa pričakuje, da bo pri obravnavi tovrstnih primerov do spremembe zakonodaje upoštevalo možnosti za zavrženje ovadb.

Glede pripomb zaradi postavljanja digitalnega radijskega sistema brez sodelovanja javnosti so pri varuhu po pogovoru s pristojnim ministrstvom in nevladnimi organizacijami ugotovili, da gre za vzdrževalna dela. Pri tem tako ne velja zakon o graditvi objektov in zato pri varuhu ne bodo vložili zahteve za presojo ustavnosti zakona. Varuhinja pa je izrazila zadovoljstvo, da so tudi zaradi njihovega opozarjanja ponekod upoštevali voljo ljudi in nekatere bazne postaje prestavili. Napovedala je, da bodo še naprej pozorno spremljali postavljanje baznih postaj.

Ob drugi obletnici nastopa svojega mandata je povedala, da so lani prejeli 3078 pobud, leto prej pa 3400. "Ob vsakem prihodu novega varuha se število pobud poveča. Prvo leto njegovega dela zaznamuje tudi več pobud," je opozorila. Lani pa so prejeli skoraj 12.500 prošenj za informacije, kar je rekordno število, je dejala. Nussdorferjeva je mandat varuhinje nastopila 23. februarja 2013.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:

Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu FEBRUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 18.2.2015 - 24.2.2015 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 4 novosti 1 novost 1 novost 7 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 18.2.2015 - 24.2.2015 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 5 novosti 12 novosti 12 novosti 1 novost 12 novosti 5 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 4 novosti 2 novosti 1 novost 1 novost
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 8 novosti 3 novosti 3 novosti 3 novosti 1 novost
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 8 novosti 6 novosti 3 novosti 7 novosti 1 novost
5. JAVNE FINANCE 1 novost 8 novosti 6 novosti 5 novosti 9 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 4 novosti 27 novosti 4 novosti 4 novosti 10 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 1 novost 5 novosti 7 novosti 2 novosti 17 novosti 7 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 3 novosti 1 novost 1 novost
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 1 novost 2 novosti 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 2 novosti 9 novosti
11. OBČINE 51 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .