Profesor dr. Miha Juhart, ki je od 1. oktobra dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, je naš današnji gost v rubriki Pogovor. "Na naši fakulteti razmišljamo, da bi število novih študentov še zmanjšali, predvsem zato, ker se nam vpisujejo vedno slabši bruci. Za zdaj je edino merilo za vpis v prvi letnik doseženo število točk na maturi, a opažamo, da število teh točk na naši fakulteti pada, mi pa si želimo kot resna fakulteta manjše število boljših študentov," je dejal.
Prevajalec in sodni tolmač za angleški jezik, Gašper Hriberšek, univ. dipl. pravnik, avtor tokratnega članka, poudarja, da mora prevajalec pri prevajanju pravnih tekstov dobro poznati institute obeh sistemov, da bi prevod lahko obdržal vsebino izvornega besedila.
Današnjo temo tedna smo namenili vlogi revizorja pri odkrivanju prevar. Vlogo revizorja pri odkrivanju prevar obravnava Mednarodni standard revidiranja 240 – Revizorjeve naloge, povezane z obravnavanjem prevar pri reviziji računovodskih izkazov. Ne glede na to, da revizorji odkrijejo le malo prevar (skladno z raziskavo ACFE le 3% - 5%), je njihova vloga pri tem pomembna, še posebej zato, ker javnost zelo veliko pričakuje od revizije računovodskih izkazov in od revizorjev samih. Revizorji so v očeh javnosti nepristranski arbiter računovodskih izkazov in letnih poročil kot celote. Če je revizor dal pozitivno mnenje k računovodskim izkazom, jih uporabniki berejo kot verodostojno in nepristransko poročilo o poslovanju in finančnem stanju podjetja.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Prof. dr. Juhart, s 1. oktobrom 2014 ste postali dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Poznamo vas kot pravnega strokovnjaka, avtorja zakonov in komentarjev ter pravnih mnenj. Na kaj ste v svoji uspešni karieri najbolj ponosni?
Prof. dr. Miha Juhart:
Prav gotovo je težko izbrati samo košček tega. Ves čas si prizadevam, da bi s pravnimi argumenti pojasnjeval veljavni pravni sistem. Za svoj največji prispevek imam komentarja k dvema sistemskima zakonoma: obligacijskemu zakoniku in stvarnopravnemu zakoniku. Tu sem imel možnost sodelovati tudi pri pripravi zakonodaje, kar je gotovo zanimivo delo, vendar to ni tako pomembno, kot je sama razlaga, ki je pozneje predmet komentiranja.
TFL Glasnik:
Ob začetku mandata dekana na pravni fakulteti me zanima, kako gledate na to, da je število vpisanih (ne le na ljubljanski fakulteti, temveč tudi na mariborski in novogoriški) precej visoko, čez 700 študentov na leto. Ali Slovenija sploh potrebuje toliko pravnikov? Ne le da ostanejo brez službe, cela vrsta jih potem voluntira. Kakšen je lahko vpliv dekana na sistemski pristop, da se to spremeni?
Prof. dr. Miha Juhart:
Pravna fakulteta v Ljubljani je v zadnjih dveh letih bistveno zmanjšala vpis v prvi letnik. Pred dvema letoma je bilo vpisanih 320 študentov, v zadnjih dveh letih smo število zmanjšali na 252, za novogoriško fakulteto nimam podatkov, mislim pa, da je podobno naredila tudi mariborska fakulteta. Dejstvo je, da je razlog za to v nekdanjem sistemu financiranja visokega šolstva, ki je spodbujal večje število vpisanih ne glede na potrebe trga dela, v zadnjem času pa se je to spremenilo. Na naši fakulteti razmišljamo, da bi število še zmanjšali, predvsem zato, ker se nam vpisujejo vedno slabši bruci. Za zdaj je edino merilo za vpis v prvi letnik doseženo število točk na maturi, a opažamo, da število teh točk na naši fakulteti pada, mi pa si želimo kot resna fakulteta manjše število boljših študentov.
TFL Glasnik:
Kako boste privabili dobre študente – s spremembo programa, odpiranjem v tujino, novimi programi? Vemo, da obstaja pomanjkanje pravnikov z davčno-finančnega področja in pa okoljske katedre.
Prof. dr. Miha Juhart:
Zastavili ste celo vrsto vprašanj. Strateška usmeritev Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je pravzaprav ves čas, odkar se je začelo razpravljati o uvedbi bolonjskega študija, da se študij prava organizira kot enovit magistrski študij, to je pet plus nič. Tudi sam zelo trdno zagovarjam to usmeritev in je del mojega dekanskega programa. Izkušnje bolonjske reforme so pri nas namreč relativno slabe. Na žalost smo podaljšali čas študija, pri čemer ugotavljamo, da vsi diplomanti prve stopnje ne nadaljujejo na tistem dodatnem letu. Zato je ta vmesni korak popoln nesmisel.
Za to seveda potrebujemo ustrezno zakonodajno spremembo in bi z eno zelo kratko določbo, ki bi dopuščala petletni študij prava, študijski program bistveno izboljšali. O neki mednarodni odprtosti je pri študiju prava težko govoriti. Treba je upoštevati, da pomemben del pravnega študija pomeni spoznavanje lokalnega pravnega okolja in pravo pač ni čisto univerzalna znanost. Prvo poslanstvo pravne fakultete je gotovo, da zagotavlja dobro izobrazbo pravnikov, ki bodo delali v Sloveniji, zato je vpeta v ta naš nacionalni pravni sistem. To pa seveda ne pomeni, da ob globalizaciji, ki je popolnoma jasna, ni naša naloga tudi to, da našim diplomantom omogočimo, da so sposobni delati tudi na širši regionalni ali globalni svetovni ravni.
Menim, da ljubljanska pravna fakulteta ves čas daje to osnovno podlago. Navsezadnje so naši študentje izjemno uspešni na mednarodnih študentskih tekmovanjih, kar je gotovo kazalec neke kakovosti izobraževanja. Težava na drugi strani je, da nam predpisi praktično ne dovoljujejo izvedbe programov v angleškem jeziku. Mislim, da bi bilo zelo smiselno, da bi imeli možnost poučevanja tudi v angleščini – z vidika ohranitve slovenskega jezika je po mojem čisto dovolj, da študentu zagotavljamo možnost, da vse obveznosti opravijo v slovenščini, tisti pa, ki to želijo, imajo možnost določene izbirne vsebine poslušati tudi v angleškem jeziku. Na fakulteti imamo organizirana predavanja v angleščini za tuje študente in smo ponosni na njihovo število – to je med največjimi na ljubljanski univerzi.
Smisel programa Erasmus je, da pride do stika med domačimi in tujimi študenti, zato je škoda, da zaradi segregacije do tega stika ne pride. Takšno mreženje bi bilo tudi s kasnejšega profesionalnega vidika zelo pomembno. Država bi morala končno sprejeti malo bolj elastično ureditev – ob tem, da ni dvoma, da je za pravo ključnega pomena, da se razvija slovenski jezik.
Kar zadeva finančno in okoljsko področje, ima pravna fakulteta že nekaj časa v svojem kurikulumu kot obvezen predmet pravo varstva okolja. Torej so narejeni določeni premiki naprej. Tudi davčno pravo smo uvedli, kar je eden pomembnejših dosežkov bolonjske reforme v pravo smer. Potreben pa je čas, da se ti predmeti razvijejo, saj je specializiranega strokovnega kadra na tem področju zelo malo. Dajmo si čas, da se tudi kolegi prilagodijo.
TFL Glasnik:
Pojavlja se veliko kritik, grobo povedano, da so diplomirani pravniki nepripravljeni za praktično delo. Kaj bi lahko fakulteta spremenila?
Prof. dr. Miha Juhart:
Včasih so pričakovanja prakse predvsem taka, da bo diplomant pripravljen takoj stopiti v čevlje izkušenega pravnika. Ta kritika je lahko upravičena, po mojem pa tudi ne. Če se pogovarjate s starejšimi kolegi, ki imajo nekoliko več kilometrine, vam bodo rekli, da je pomembno predvsem, da ima diplomant možnost nastopiti delo v zelo različnih pravniških poklicih. Tudi od diplomanta medicinske fakultete ne pričakujemo, da bo takoj začel operirati srce – vsaka stvar potrebuje čas. Pravzaprav niti sistem izobraževanja ne omogoča takšne priprave. Če imaš v letniku 250 študentov, je popolnoma nemogoče delati z njimi na konkretnih zadevah, zato je v pravniškem izobraževanju kot del izobraževanja predvideno tudi praktično usposabljanje, ki je potrebno za pravniški državni izpit. Menim, da moramo gledati na pravniško izobraževanje kot na celoto. Zato ta del pripravništva, ki je pogoj pred državnim izpitom, zagotavlja bolj praktično dimenzijo. Seveda bi bili na fakulteti zelo veseli, če bi dobili od države pomoč in bi z njimi lahko čisto drugače delali.
TFL Glasnik:
Kako gledate na ugled pravne stroke? Morda z zornega kota prenormiranosti. Se vam zdi, da so nekatera področja prenormirana in so težavna za vsakodnevno delovanje v praksi, v gospodarstvu?
Prof. dr. Miha Juhart:
Z oceno o tem, da smo v prenormirani družbi, se absolutno strinjam. Mogoče je najlepši dokaz za to tista šala, ki je krožila po elektronski pošti in je govorila o tem, koliko besed vsebuje deset božjih zapovedi – nekaj čez sto, prva ameriška ustava nekaj čez tisoč, evropska direktiva o pridelavi zelja pa 16.000 in še nekaj. To nazorno govori o prenormiranosti družbe in je po mojem ena slabših strani povezovanja z EU-zakonodajo, ki nastaja kot posledica harmonizacije in je neprebavljiva.
Mirno priznam in me ni nič sram, da včasih besedila evropske direktive ne razumem in ga moram prebrati v več jezikih, da si znam ustvariti približno vedenje o pomenu tega besedila. Najslabše je to, da smo v Sloveniji zelo nekritični pri prevzemanju teh besedil. Naš zakonodajalec direktivo preprosto prepiše, namesto da bi iskal možnost, kako direktivo implementirati v obstoječ pravni sistem. Zato obstoječe predpise spreminjamo in jih po nepotrebnem spravljamo v ta nemogoči jezik evropskega prava.
Tudi zakonodajno tehniko, ki je značilna za te evropske direktive, prinašamo v našo zakonodajno nomotehniko. Kar poznam civilno in gospodarsko pravo pred dvajsetimi ali tridesetimi leti, v nobenem zakonu ne boste našli prvega člena, ki našteva, s katerimi direktivami se usklajujemo, in drugega člena, ki bi imel 30 ali 40 odstavkov, v katerih bodo pojasnjeni neki pojmi. V teh predpisih ne boste našli sklicevanj na 6. točko 4. odstavka tega in tega člena. Včasih je bilo v predpisih bistveno več abstraktnosti, današnja tehnika pa ubija funkcijo razlagalcev prava, kar je po mojem zelo slabo.
TFL Glasnik:
Ali bi lahko pravna stroka vplivala na to? Kar opisujete, gre pač z roko v roki s politiko.
Prof. dr. Miha Juhart:
Politika v zadnjem času stroko zelo posluša, imamo toliko teh zakonodajnih eskapad. V družbi pride denimo do nekega problema, ki ga predvsem mediji napihnejo, ta potem postane zgodba, reakcija politike pa je običajno ta, da želi ugajati poslušalstvu. To je logično, najlažje je pokazati neko aktivnost s kakšno zakonodajno spremembo, te zakonodajne spremembe pa so nepremišljene. Namesto da bi zakon urejal sistem, tako ureja neko spremembo, ki se je pač pojavila kot naključje, in zaduši ves sistem.
Takih primerov je cela vrsta – z mojega področja denimo ukinitev zemljiškega dolga. Zemljiški dolg ima svoje prednosti, gospodarstvu omogoča določene kreditne posle, ki jih sicer ne bi bilo mogoče speljati, težava pa je, da so to nekateri poskusili zlorabiti. Problem bi bilo mogoče rešiti tudi na drugačen način in ne takoj z macolo ter po poti najmanjšega odpora. Zelo podoben je primer s spremembami ZGD. Te spremembe, ki so vezane bodisi na prevelike plače bodisi na tajkune, so popolnoma nesistemske in povzročajo samo težave.
TFL Glasnik:
Pa boste vendarle lahko dosegli, da se vas bo bolj slišalo? Tudi zaradi štirih sklopov zakonodaje, ki bi jih bilo po mojem mnenju nujno urediti. To je insolvenčno, delovno, davčno pravo in javna naročila. Delno ste mi že odgovorili, a vendarle.
Prof. dr. Miha Juhart:
Nekaj moramo upoštevati. Slovenija je relativno majhna država, ves čas pa ugotavljamo, da je naš državni aparat velik – relativno velik glede na velikost države. Tudi v sami upravi se najde dovolj strokovnega kadra, ki je sposoben oblikovati rešitve. Če so moje informacije pravilne, je v javni upravi zaposlenih relativno malo pravnikov in se strokovne naloge vse bolj prelagajo na druge družboslovne profile, ki seveda nimajo sposobnosti oblikovanja pravnih norm. Mislim, da smo v zadnjih letih z reformami v javni upravi prišli do tega, da položaje, ki bi jih morali zasedati pravniki, zasedajo ljudje z neko širšo družboslovno izobrazbo.
Vedeti moramo tudi, da je javna uprava v primerjavi z drugimi pravniškimi poklici slabše plačana, kar pomeni slabšo kakovost kadrov. Seveda samo od pravne stroke ne moremo pričakovati, da bo sprejela oblikovanje predpisa; lahko sodeluje in opozarja, se pa pogosto zgodi, da tudi kljub dobrim namenom in kljub sodelovanju v začetni fazi pri pripravi aktov v samem zakonodajnem postopku akti izgubijo svojo vsebino. Že v vladnih usklajevanjih, ko je treba v tako imenovanih medkoalicijskih pogajanjih dosegati določene popuste, da ne govorim potem v državnem zboru. En sam amandma lahko poruši ves sistem zakona in potem dobivamo kaotične rešitve.
Po drugi stran šibka strokovnost kadra v upravi vodi k prepisovanju evropskih rešitev, namesto da bi upoštevali svoje.
TFL Glasnik:
Ste zdaj kaj večji optimist, ko je vaš kolega postal premier?
Prof. dr. Miha Juhart:
Kot dekan ne morem vplivati na to, kaj počnejo moji kolegi v letniku, eni so boljši, eni slabši, tudi kolega Cerar nima nobenega neposrednega vpliva na te procese. Morda bo imel čas, da bo ustavil kakšno veliko neumnost, strateškega premika v to smer s svojega položaja ne bo naredil. Tega niti ne smemo pričakovati od njega.
TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Prof. dr. Miha Juhart:
Slovenija vendarle ni tako slaba pravna država, kot jo skušajo nekateri narisati. Vladavina prava je tista civilizacijska vrednota, za katero bi si morali vsi prizadevati, in prav je, da zaupamo pravni stroki. V sam pravni sistem je vgrajen moj pogosti rek, da pravo ni matematika. Zato je pravo umetnost argumentacije in v njej so vedno možne različne rešitve. Rešitvi, ki jo poda strokoven in kompetenten pravnik, je treba vedno zaupati.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Tina Kosec
piše: Gašper Hriberšek, univ. dipl. pravnik, prevajalec in sodni tolmač za angleški jezik, LEX TRA d.o.o., Ljubljana
Pri svojem prevajalskem delu in tolmačenju na sodišču se srečujem z različnimi izrazi za odvetnika, odvetništvo, odvetniškega kandidata. Že na tem področju pa je, tako kot na drugih, nemalo pomembnih razlik med našim (kontinentalnim) in anglosaškim (common law) sistemom. Težko ju primerjamo, saj sta zelo različna.
V članku bom na kratko podal svoje mnenje o razlikah med našim in anglosaškim pravnim okoljem, ki se začnejo že pri študiju.
Med anglosaškim in evropskim okoljem so razlike
Študij prava v celinski Evropi se začne takoj po končani srednji šoli, medtem ko je, na primer, v ZDA študij prava magistrski študij. Študenti morajo namreč pred tem diplomirati in uspešno končati vsaj eno stopnjo univerzitetnega študija in so, ko začnejo s študijem prava, vsaj štiri leta starejši in verjetno zrelejši.
Z didaktičnega vidika je študij v anglosaškem sistemu precej drugačen od evropskega. Poudarjajo Sokratovo metodo, študirajo posamezne precedense, analizirajo, zakaj se posamezen primer razlikuje od drugega. Študent se vnaprej pripravi na predavanje in pri predavanju aktivno sodeluje s svojim mnenjem. Tako na predavanje niti ne more, če ni nanj dobro pripravljen. Skupine za diskusijo so majhne in profesor pozna svoje študente, saj jih na podlagi njihovega sodelovanja na koncu tudi oceni in jim morda napiše tudi priporočilo za službo. Zelo pomembno je, da študenti veliko razmišljajo, svoja stališča dobro argumentirajo in veliko pišejo. To od študentov in njihovih profesorjev sicer zahteva veliko truda in časa, a na ta način študenta študij “zmasira in obrusi” do te mere, da je po diplomi v veliki meri res pripravljen na poklicno pot.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Vlogo revizorja pri odkrivanju prevar določa Mednarodni standard revidiranja 240 – Revizorjeve naloge, povezane z obravnavanjem prevar pri reviziji računovodskih izkazov. Odgovornost revizorja, skladno z določili MSR, je pridobitev sprejemljivega zagotovila, da je celota računovodskih izkazov brez pomembno napačnih navedb, ki bi bile posledice prevar ali napak. Vsekakor pa zaradi naravnih omejitev revizije obstaja tveganje, da nekaterih pomembno napačnih navedb v računovodskih izkazih revizor, kljub upoštevanju vseh zahtev MSR, ne bo odkril.
Prevara je širok pojem, zato MSR 240 revizorju nalaga, da se ukvarja s prevarami, ki povzročajo pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih. Pomembni sta dve vrsti napačnih navedb:
Revizorjevi cilji pri odkrivanju napačnih navedb v računovodskih izkazih so: prepoznavanje in ocena tovrstnih tveganj, pridobitev zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov ter primeren odziv na prevaro ali sum prevare, ugotovljeno med revizijo.
MSR 240 postavlja revizorjem sledeče zahteve, katerih dosledno izvajanje omogoča odkrivanje pomembnih napak in prevar:
Ne glede na vse zapisano je treba vedeti, da revizor v času, ki ga ima za izvedbo revizije računovodskih izkazov, nima dovolj časa za načrtno odkrivanje prevar. Vedno mora biti pripravljen na to, da računovodski izkazi vsebujejo pomembno napačne navedbe, ki imajo lahko tudi znake prevar. Je pa res, da je včasih zelo težko odkriti prevaro, še posebej, če je skrbno načrtovana in je v izvedbo vključeno tudi poslovodstvo.
V članku so nakazani načini, kako se lahko dosega nevtralnost lastništva v korporacijskih delniških poslih. Skratka, prihodnje odločitve o obdavčitvi na mednarodni ravni bodo ocenjevale, kakor smo že omenili v enem od člankov, predvsem dva modela obdavčitve, in sicer model skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe (CCCTB) in model obdavčitve po pravilih matične države (HST).
Takrat, ko bi se družba enkrat ustalila (oziroma odločila) v okviru skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe (Common Consolidated Corporate Tax Base – v nadaljevanju CCCTB), se realizirani dobiček skupine določa glede na skupne dobičke in izgube posameznih družb v skupini. Tak dobiček oziroma izguba bi bila dodeljena družbam, ki imajo sedeže v različnih državah članicah na podlagi mehanizma udeležbe (razdelitvena formula). Zato bi države članice skrite rezerve, ki so nastale znotraj skupine in so bile realizirane v postopku transakcij skupine, obdavčile v skladu z dogovorjeno formulo. Kot pomembna izjema od načela realizacije bi bil zaslužek od prodaje delnic, ki bi ga realizirala skupina CCCTB, prost obdavčitve. Lahko pa obstaja rahel dvom, da bi bili davkov prosti delniški posli odločilni element CCCTB.
Zaradi zastarelega in neučinkovitega načina obdavčenja težko obdavčljivih sektorjev, ki se nahajajo sočasno v različnih državah z različnimi davčnimi sistemi, je neizogibna potreba po kompetitivnem davčnem obnašanju udeleženih držav (zato pogosto prihaja do dvojne obdavčitve oziroma do neobdavčitve).
Načini obdavčenja težko obdavčljivih sektorjev
Ločenemu računovodstvu in aranžmajem resorjev ne uspe prav zaradi tega, ker poskušajo slediti in podeliti lastništvo imobilnega kapitala specifičnim korporativnim entitetam in jurisdikcijam. Sistem se tako želi podrediti anahronističnim pravnim normam, ki so eksplicitno tudi trenutnim poslovnim modelom, ki pa so tisti, ki jih sistem želi obdavčiti. Ekonomska realnost je takšna, da si multinacionalna podjetja (Multinational Enterprise – MNE) delijo tveganja in interes glede na to, katero mobilno lastnino želijo obdržati, ustvariti ali uporabiti. Prav zaradi tega se davčni režim, ki daje prednost lastninjenju specifične korporativne entitete in ne lastnine MNE, znajde v nezavidljivem položaju – je zastarel in nevaren. Prav takšna preferenca omogoča MNE, da izkoristijo mednarodni davčni sistem. Temu sledi potreba po kompetitivnem davčnem obnašanju držav in potreba po eroziji (zmanjšanju) davčne osnove.
Kot odgovor na te težave predlagamo dvojni resorni sistem. Temelji tega sistema so sledeči:
1. vsak tip transakcije (ali funkcije), za katero obstaja primerljivi trg, mora biti usklajen s priročnim standardom (z neodvisnim tržnim načelom – Arm’s length Principle);
2. drugi tipi transakcij ali funkcij (npr. intangibilne transakcije; transakcije, ki vključujejo mobilna in enostavna manipulativna MNE-sredstva, kot so finančna sredstva) morajo biti sponzorirani v skladu z metodo, ki temelji na mobilnih indikatorjih.
Bistvo obeh temeljev je prav v tem, da s sredstvi opravlja standardizirani mediator. Prav tega morajo določiti indikatorji, ki kažejo na mesta, kjer se odvijajo aktivnosti MNE, kjer se torej generirajo prihodki. Čeprav je naložba takšnega mediatorja vprašljiva, bi ne glede na to omejili možnosti MNE, ki se tičejo premičnosti njihovega kapitala.
Vir: revija Denar – dr. Franc Pernek
Konec julija 2014, je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki ga je Državni zbor RS sprejel 4. julija 2014, in prinaša precej bistvenih sprememb in dopolnitev. V teh novicah na kratko povzemamo novo ureditev, ki se nanaša na omejitve izvršbe, in na novo ureditev izvršbe na nepremičnino, ki je obremenjena z zemljiškim dolgom.
O obeh novostih je ministrstvo za pravosodje izdalo pojasnili, ki ju najdete na spodnji povezavi:
Začetek uporabe nove ureditve glede omejitev izvršbe
Nova ureditev izvršbe na nepremičnino, ki je obremenjena z zemljiškim dolgom
OMEJITEV IZVRŠBE
Spremenjene so določbe, ki urejajo izvzetje iz izvršbe in omejitve izvršbe (101. in 102. člen ZIZ). Glede na to, da nova ureditev ni zajeta v prehodnih določbah ZIZ-J, se ta prične uporabljati takoj, to je 30. julija 2014. Ministrstvo v zvezi s tem opozarja, da so izvrševalci sklepov o izvršbi pri njihovem izvrševanju dolžni upoštevati in ravnati v skladu s prejetim (pravnomočnim) sklepom o izvršbi in v skladu z v izreku opredeljenimi omejitvami izvršbe. Prav tako je v pojasnilu z dne 29. julija 2014 (glej prvo povezavo zgoraj) glede minimalnega zneska, ki mora ostati dolžniku, pojasnilo, da je meja minimalnega denarnega zneska, na katerega ni možno poseči z izvršbo in mora ostati dolžniku, 70 odstotkov minimalne plače (prej v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost). To pomeni, da je zdaj osnova, določena za izračun, bruto plača po Zakonu o minimalni plači (ZMinP).
V skladu s 5. členom ZMinP, ki določa način rednega usklajevanja minimalne plače, je minimalna bruto plača za maj 2014 znašala 789,15 evra. To pomeni, da je minimalni denarni znesek, ki mora ostati dolžniku v primeru izvršbe in na katerega se z izvršbo ne sme poseči, 70 odstotkov tega zneska, to je 552,41 evra. To je znesek, ki mora dolžniku v vsakem primeru ostati. V primeru izvršbe na plačo bo moral delodajalec delavcu (na njegov transakcijski račun) izplačati 552,41 evra, v primeru izvršbe na transakcijski račun pa bo (po opravljenem prenosu sredstev na račun upnika) na računu dolžnika moral ostati enak znesek, torej 552,41 evra.
S tem je ZIZ-J določil enak minimalni varovani znesek, kot je uveljavljen z ZDavP-2 (glej 160. člen).
Samo v primeru izvršbe zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, je po ZIZ-J minimalni varovani znesek, ki mora dolžniku ostati, lahko manjši. V takšnem primeru je minimalni varovani znesek določen v višini 50 odstotkov minimalne plače, torej 394,58 evra.
Navedena minimalna varovana zneska, na katera z izvršbo ni moč poseči, veljata za vse dolžnike, ki ne preživljajo nobenega družinskega člana. Če dolžnik preživlja družinskega člana, se ta znesek zviša še za znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Opisano omejitev izvršbe na denarne prejemke dolžnika morajo upoštevati vsi izvrševalci sklepov o izvršbi na denarne terjatve dolžnika (organizacije, ki opravljajo plačilni promet, delodajalci, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in drugi). Delodajalci morajo upoštevati to omejitev tudi v primeru upravno izplačilne prepovedi, ne le v primeru, ko izvršujejo sklep o izvršbi. ZIZ-J določa tudi, za katere denarne prejemke velja opisana omejitev in jih eksplicitno navaja. Prav tako velja nov vrstni red poplačila upnikov, saj imajo terjatve iz naslova zakonite preživnine pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika absolutno prednost pred ostalimi terjatvami drugih upnikov.
NOVA UREDITEV IZVRŠBE NA NEPREMIČNINO, KI JE OBREMENJENA Z ZEMLJIŠKIM DOLGOM
Ta nova ureditev zadeva imetnike zemljiških pisem, ki morajo sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica, ki ga sodišče objavi, najpozneje ob izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, sporočiti svoje identifikacijske podatke in sodišču izročiti izvirnik zemljiškega pisma. Tako se bodo razkrili imetniki zemljiških pisem, ki bodo morali sodišču sporočiti svoje identifikacijske podatke (fizična oseba: osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek; pravna oseba: firma ali ime, sedež in poslovni naslov ter matična ali davčna številka; podjetnik ali zasebnik: osebno ime, firma, sedež in poslovni naslov ter matična ali davčna številka) in izročiti izvirnik zemljiškega pisma.
Imetnik zemljiškega pisma pa poleg tega, da sodišču sporoči svoje identifikacijske podatke in izroči izvirnik zemljiškega pisma, mora tudi prijaviti svojo terjatev, ki jo ima iz tega naslova, in sicer do razdelitvenega naroka oziroma najkasneje na razdelitvenem naroku. Če imetnik zemljiškega pisma oziroma zastavni upnik svoje terjatve ne prijavi pravočasno, ni poplačan iz kupnine, njegova hipoteka oziroma zemljiški dolg pa v skladu z določbami ZIZ preneha.
Za bolj natančne informacije si oglejte pojasnili na zgornjih dveh povezavah.
Vir: revija Denar – Nevenka Simić Mićunović
Načelo t. i. kratkih verig (za lažje razumevanje v nadaljevanju na izmišljenih situacijah predstavljam uporabo načela t. i. kratkih verig v praksi, in sicer na primeru javnega naročila šolske prehrane in novogradnje) je eden od možnih modelov za javno naročanje hrane v javnih zavodih in pri tistih naročnikih, ki so pri naročanju živil dolžni upoštevati določila Zakona o javnem naročanju – v nadaljevanju ZJN2. Pri tem velja opozoriti, da je kmetijstvo gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena. Njegova temeljna naloga je zagotavljanje zadostne preskrbe z varno hrano in s tem zadovoljevanje ene od osnovnih potreb človeštva. Zaradi negotovosti pri globalnem zagotavljanju hrane vse bolj pridobiva pomen lokalna oskrba z živili in čim višja stopnja samooskrbe z varno in kakovostno hrano.
Postopkovna vprašanja pri izvedbi javnega naročila
S tem namenom je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZJN (Uradni list RS, št. 90/2012), ki je začel veljati 30. decembra 2012 – enako določilo je ohranjeno v uradnem prečiščenem besedilu z dne 7. februarja 2013 – opredeljena izjema od uporabe pravil za objavo javnih naročil na Portalu javnih naročil. Ta izjema velja za sklope, ki glede na celotno naročilo, smiselno oblikovano za istovrstne oziroma podobne predmete, predstavljajo največ 20 odstotkov vrednosti vseh sklopov. Največja vrednost sklopa, za katerega se lahko uporabi, znaša 80.000 evrov za blago in storitve ter 1.000.000 evrov za gradnje. Na podlagi te določbe lahko naročniki del naročila oddajo brez izvedbe postopka javnega naročanja, s čimer se omogoča lokalna samooskrba in uveljavitev načela kratkih verig.
Naročnik, ki želi pri javnem naročanju uveljaviti načelo kratkih verig, mora ta vidik upoštevati že v prvih fazah postopka javnega naročanja. Ena od teh je določitev ocenjene vrednosti naročila. V skladu z zakonom mora naročnik ocenjeno vrednost izračunati tako, da za obdobje, za katero se sklepa pogodba oziroma okvirni sporazum, upošteva celotno skupno vrednost naročila brez DDV – tudi vrednost sklopov, ki jih bo naročnik morebiti izključil z namenom uresničevanja načela kratkih verig, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in spremenjenimi okoliščinami na trgu. Pri določanju ocenjene vrednosti za ponavljajoča se ali sukcesivna naročila naročnik praviloma izhaja iz podatkov o preteklih dobavah oziroma naročilih, ki jih za potrebe novega naročila posodobi glede na morebitne spremembe potreb in ponudbo na trgu, torej v tem primeru ob upoštevanju sprememb pri številu učencev, dijakov, oskrbovancev oziroma končnih uporabnikov ter predvidenih obrokov in jedilnika, določi vrste in oceni količino živil. Največkrat jih naročniki samodejno oblikujejo po sklopih (npr. mleko in mlečni izdelki, žita in mlevski izdelki, meso, sadje in zelenjava). Za določanje ocenjene vrednosti javnega naročila potem izvedejo tržno analizo oziroma upoštevajo cene iz predhodne pogodbe oziroma okvirnega sporazuma, valorizirane glede na indeks rasti cen.
Na podlagi ocenjene vrednosti celotnega naročila naročnik izbere ustrezen postopek javnega naročanja in določi mesto objave obvestil v zvezi z javnim naročilom (Portal javnih naročil ali dodatno še Uradni list EU).
Za tem pristopi k oblikovanju ali preoblikovanju sklopov naročila. Da bi uresničil načelo kratkih verig, lahko naročnik sklope oblikuje tako, da v posamezen sklop združi tista živila, za katera je na voljo lokalna ponudba. Naročnik lahko oblikuje en ali več takih sklopov in jih v skladu s petim odstavkom 14. člena ZJN2-UPB5 izloči iz postopka javnega naročanja, če znaša njihova skupna ocenjena vrednost (brez DDV) manj kot 80.000 evrov in hkrati predstavlja največ 20 odstotkov ocenjene vrednosti vseh živil. Pri javnem naročilu živil sklope, za katere je zagotovljena lokalna oskrba oziroma kratka veriga od proizvajalca do krožnika in ki izpolnjujejo pogoj iz petega odstavka 14. člena ZJN2-UPB5, naročnik preprosto ne vključi v razpisno dokumentacijo, temveč za njih za enako obdobje, kot je obdobje, za katero oddaja sklope v postopku javnega naročanja, sklene pogodbo oziroma okvirni sporazum.
Vir: revija Denar– mag. Irena Prodan
V okviru analize poslovanja se je razvil izraz poslovna inteligenca (business intelligence). V najširšem pomenu z njo razumemo računalniško podprto sposobnost podjetja za zbiranje, vzdrževanje in organiziranje znanja kot podpore za poslovno odločanje (npr. Begelj, 2010, 7). To je skupek metodik, postopkov, struktur in tehnologij, ki pretvarjajo surove podatke v smiselne in koristne informacije (Forrester, 2008).
Uporaba poslovne inteligence je koristna zlasti na naslednjih področjih (Wikipedia):
1. Merjenje poslovnih dosežkov (performance metrics) in primerjalna presoja (benchmarking), povezana z merjenjem doseganja podjetniških ciljev.
2. Analiziranje, ki vključuje:
3. Poslovno poročanje, v okviru katerega je podana infrastruktura za strateško poročanje kot podlaga strateškemu odločanju. Vsebuje grafične predstavitve (data visualization), povezano pa je tudi s sistemom za odločanje (executive information system) in sprotno analitično obdelavo o podatkov (OLAP – on line analitical processing).
4. Elektronsko poslovanje (e-business), ki na kratko pomeni izmenjavo podatkov in listin po elektronskih poteh (npr. electronic data interchange – EDI, bar code identification – UPC, scanning technology, just-in-time – JIT, computer integrated manufacturing – CIM, electronic funds transfer - EFT) in v določenem obsegu tudi brezpapirno poslovanje med podjetji. Zato že govorimo o informacijsko komunikacijski tehnologiji (IKT).
5. Ravnanje z znanjem (knowledge management), v okviru katerega so vsebovane strategije in prakse pri ugotavljanju, oblikovanju, predstavitvi in uporabi znanja in izkušenj v podjetju.
6. Pravočasno opozarjanje na negativne trende ali stanja (warning signs) v poslovanju. Opozorila so lahko samodejno poslana neposredno uporabniku.
Vir: revija Poslovodno računovodstvo – dr. Živko Bergant
Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o prekrških, ki se nanaša na povračilo neupravičeno plačane globe, neskladen z ustavo. DZ mora neustavnost odpraviti v roku enega leta, do tedaj pa bo povračilo plačane globe mogoče tudi v primeru, ko postopek o prekršku zastara. Del 193. člena zakona o prekrških namreč določa podlago za povračilo neupravičeno izrečene globe. Določa, da "komur je bila v postopku o prekršku izrečena sankcija, ima pravico do povrnitve škode, ki jo je utrpel zaradi neupravičenega izreka sankcije, če je bila pravnomočna odločba oziroma sodba ali sklep o prekršku spremenjena, odpravljena ali razveljavljena in postopek zoper njega pravnomočno ustavljen".
Okrožno sodišče v Ljubljani pa je omenjeno določbo izpodbijalo na ustavnem sodišču, saj naj bi zakonska določba izključevala pravico do povrnitve škode, kadar je do ustavitve postopka o prekršku prišlo iz drugih razlogov, denimo zaradi zastaranja.
Ustavno sodišče je v svoji odločbi ugotovilo, da s pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka o prekršku oseba neizpodbitno velja za nedolžno in zato ne sme trpeti med tem postopkom izrečene in izvršene sankcije. Posamezniki namreč ne smejo trpeti sankcij brez obsodbe, so zapisali ustavno sodniki.
Izpodbijana določba pa z zanikanjem pravice do povračila globe oznanja, da je oseba vendarle "kriva" oziroma odgovorna za prekršek, ne da bi o obstoju prekrška obstajala pravnomočna sodba. "Na tak način je oseba sicer formalnopravno oprana krivde in velja za nedolžno, dejansko pa je kljub temu sankcionirana," so zapisali ustavni sodniki. Ker za tak poseg v domnevo nedolžnosti ni videti ustavno dopustnega cilja, so sklenili, da je določba neustavna.
Zato so DZ naložili, naj v roku enega leta to neustavnost odpravi, do tedaj pa določilo način izvršitve svoje odločitve. Sodišča bodo tako morala neupravičeno plačano globo povrniti tudi osebam, zoper katere je bil postopek o prekrški ustavljen zaradi zastaranja.
Vir: STA
Zakonska določba, ki ne omogoča, da bi sodišče stranko oprostilo plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v primerih, ko bi bila zaradi plačila takse bistveno zmanjšana njena sredstva za preživljanje, pa čeprav ne prejema socialne pomoči, po mnenju vlade ni v nasprotju z ustavo. Vlada je namreč sprejela mnenje glede zahteve za oceno ustavnosti dela zakona o sodnih taksah, ki jo je vložilo Višje sodišče v Mariboru. Zakon o sodnih taksah v svojem 11. členu predvideva, da lahko sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti, če ta prejema denarno socialno pomoč, po odločbi ustavnega sodišča pa velja to tudi za primere, ko je stranka upravičena do te pomoči, četudi je ne prejema.
Mariborsko sodišče pa meni, da bi zakon moral sodiščem dopuščati oprostitev takse v celoti tudi takrat, ko stranka sicer ne izpolnjuje pogojev za prejemanje denarne socialne pomoči, a je v takem socialnem stanju, da bi plačilo takse bistveno vplivalo na njihova sredstva za preživljanje. Ustavno sodišče je nedavno do svoje končne odločitve zadržalo izvajanje teh določb.
Vlada meni, da se izpodbijane določbe zakona nahajajo znotraj meja zakonodajalčeve proste presoje glede zakonske opredelitve načina uresničevanja človekovih pravic do sodnega varstva in do pravnega sredstva. Po njenem mnenju določbe ne posegajo v ustavni pravici do sodnega varstva in do pravnega sredstva, niti niso v nasprotju z načelom socialne države.
"Izpodbijane določbe predstavljajo način izvrševanja navedenih ustavnih pravic. Stranke, ki izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč, lahko zaprosijo za polno taksno oprostitev, ostale stranke pa za delno oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks," poudarjajo na ministrstvu za pravosodje.
Ob tem dodajajo, da s tem, ko zakon za dodelitev delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodnih taks določa občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje, ne predpisuje pa natančnih številčnih ali zneskovnih omejitev, omogoča sodiščem individualizirane odločitve, prilagojene plačilnim zmožnostim vsake posamezne stranke, ki ne posegajo v njihov eksistenčni minimum.
Pogojevanje polne taksne oprostitve z izpolnjevanjem pogojev za denarno socialno pomoč pa je po mnenju vlade potrebno zato, ker gre za največjo taksno ugodnost, na podlagi katere stranka ne plača niti najmanjšega prispevka za kritje stroškov sodnega postopka.
"V času zaostrenih finančnih pogojev za delovanje državnih institucij, katerih del je tudi sodstvo, je po mnenju vlade potrebno na zakonski ravni jasno določiti, kdaj je stranka upravičena do te taksne ugodnosti, ter hkrati možnost za to ugodnost vezati na položaj, ko stranka nedvomno ni sposobna plačati niti dela sodne takse. Takšen položaj je po mnenju vlade upravičenost do denarne socialne pomoči," so še zapisali v sporočilu po seji vlade.
Vir: STA
V mesecu OKTOBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 8.10.2014 - 14.10.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 3 novosti | 21 novosti | 1 novost | 14 novosti | 5 novosti | |
2. UPRAVNO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | 1 novost | |||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 4 novosti | 2 novosti | 1 novost | |||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 4 novosti | 5 novosti | 1 novost | 2 novosti | |||
5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 15 novosti | 1 novost | 3 novosti | 17 novosti | ||
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 7 novosti | 36 novosti | 1 novost | 10 novosti | 11 novosti | ||
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 1 novost | 1 novost | 11 novosti | |||
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 3 novosti | ||||||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 2 novosti | 2 novosti | ||||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 1 novost | 1 novost | 7 novosti | ||||
11. OBČINE | 65 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 8.10.2014 - 14.10.2014 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 1 novost | 6 novosti |
V tem tednu izpostavljamo:
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .