V današnjem TFL Glasniku gostimo svojevrstnega sogovornika. Mitja Okorn, prodorni slovenski režiser, je po svoje sanje moral pred šestimi leti na Poljsko. Lastna domovina, Slovenija, ga kljub uspehu celovečernega prvenca Tu pa tam ni razumela. Po izjemno gledani tv-seriji 39 in pol je v Varšavi posnel enega največjih filmskih hitov – čustveno romantično komedijo Pisma Sv. Nikolaju. Sanje 33 letnika pa se nadaljujejo. Njegova domišljija nima, ne more imeti, premora. Deloholik, ki, kadar filma ne snema, pa strastno razmišlja o njem. Nesmrtno je zaljubljen. V svoje delo.
V današnji številki TFL Glasnika predstavljamo še eno izmed sprememb Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), in sicer tisto, ki se nanaša na boj proti davčnim goljufijam. Solidarna odgovornost je bila sicer v ZDDV-1 vnesena s 1. januarjem 2010, eno leto kasneje je bila razširjena še na dobavitelje. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost solidarnost širi še na posrednike, kot so cariniki, deklaranti, davčni zastopniki in podobno.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
G. Mitja Okorn, ste slovenski režiser, ki je po svoje sanje moral pred šestimi leti na Poljsko. Moje prvo vprašanje je vedno: na kaj ste najbolj ponosni pri svojem delu?
Mitja Okorn:
V bistvu sem najbolj ponosen na svoj zadnji film Pisma Sv. Nikolaju, ki je peti najbolj gledan film vseh časov na Poljskem in je postal nekakšen kultni film tudi v Sloveniji. Ko pa pogledam na preteklo delo, sem ponosen na čisto vse, saj so vse moje stvaritve, v tistem trenutku, ko so se zgodile, bile takšne, kot so morale biti.
TFL Glasnik:
Film je vaša ljubezen, rekla bi celo obsedenost. Katere so odločilne lastnosti, ki v pravem okolju rodijo uspeh? Pri vas je očitno šlo za kombinacijo obojega.
Mitja Okorn:
Prepričan sem, da je za uspeh bistvena družina. Sam sem bil obdan s kreativnostjo, glasbo in občutkom za ritem z očetove ter z ljubeznijo in racionalnostjo z mamine strani. To me je naredilo v ravno prava odmerka mešanice umetnika in racionalne osebe. Druga stvar pa je, da sem bil že od nekdaj zelo delaven. Ko so drugi žurirali, sem jaz ves čas delal. Že v osnovni in v srednji šoli sem med drugim pisal in izdajal svoj časopis. In običajno se je pri vsem, česar sem se lotil, vedno našel nekdo, ki mu to ni bilo všeč, ter mi že kot otroku metal polena pod noge. Tako sem že zgodaj začel dobivati "debelo kožo". Ampak na koncu dneva je vedno najbolj pomembno trdo delo. Hecno je, da sem bil sprva prepričan, da nisem nadarjen za film, in ne le to – tudi nekakšen filmofil nikoli nisem bil in sem resnično videl zelo malo filmov. Potem pa sem začel skejtati in v nekem trenutku sem se odločil posneti, kako to pravzaprav zgleda. Od trenutka, ko sem na kameri prvič pritisnil gumb "record", sedem let nisem šel na dopust. Delal sem sedem dni na teden, 24 ur na dan. Spoznal sem, da če želiš delati to, kar želiš, moraš delati minimalno sedem let, da boš potem prvič zaslužil in od tega začel živeti. Zame je to, da lahko delaš, to kar ljubiš, in da od tega tudi živiš, ključna stvar v življenju. Mimogrede - tudi sam sem prvič zaslužil po sedmih letih.
TFL Glasnik:
Vaša zgodba je znana in zanimiva. Posneli ste svoj prvi film za 2 tisoč evrov, ki je bil v Sloveniji označen kot neprimeren, potem pa vas je prav to katapultiralo na Poljsko. Zakaj ravno na Poljsko? Od kod priložnost za ta Pisma Sv. Nikolaju?
Mitja Okorn:
Nisem jaz izbral Poljsko, ampak je ona izbrala mene. Za kar sem srečen. Pred tem pa sem ogromno hodil na filmske festivale in razdelil na tisoče vizitk. Tista ena je končala v rokah priznane poljske producentke Justyne Pawlak. Čez dobro leto me je poklicala in vprašala, če bi prišel na Poljsko režirat tv serijo »39 in Pol«. Kot tipičen Slovenec, sem si sprva mislil, da je Poljska drugo ime za Sibirijo, in da je vse, kar premorejo, Vodka in krompir ter imajo elektriko samo ob torkih. Prav zaradi te percepcije sem šel tja zelo samozavestno in verjetno zato tudi dobil posel. Nekaj mesecev kasneje, ko sem dojel, da je Slovenija pravzaprav Sibirija, Poljska pa zelo razvita, kapitalistična država. Tu se še posebej dobro počutim zato, ker je to druga najbolj delavna država na svetu – za Severno Korejo, kjer morajo ljudje delati, sicer jih usmrtijo. In ravno na Poljskem sem prvič spoznal ljudi, ki delajo več od mene. Slovenci nikakor nismo tako delavni, kot mislimo, da smo. Oziroma kot nas povzdigujejo gospodje politiki.
Naredil sem torej tv serijo, ki je postala velik hit (vsak torek si jo je ogledalo okoli 5 miljonov ljudi). Po dveh sezonah pa sem na producentkini mizi opazil scenarij za celovečerni film in jo prosil, če ga lahko preberem. Ponovno sem nekako sam vplival na svojo prihodnost in si čisto sam priboril možnost, da bi snemal naslednji projekt. Izvršni producent me je na razgovoru vprašal, kako bi sploh posnel film, kjer je toliko družinskih zgodb, sam pa nimam družine in otrok. Rekel sem mu, da ni treba biti pijanec, da bi lahko posnel film o pijancu. Odgovor jih je zadovoljil. Dali so mi priložnost.
TFL Glasnik:
Koliko let ste že na Poljskem?
Mitja Okorn:
Šest, vendar sem prva tri leta bil 'on – off', se pravi, da sem se redno vračal v Slovenijo, nakar pa sem se čisto preselil na Poljsko, kjer sedaj živim.
TFL Glasnik:
Berem, da nameravate ostati tam. Vzeli boste celo državljanstvo. So kakšne ovire?
Mitja Okorn:
Ovir ni, samo časa nimam, da bi zbral vse potrebne papirje. Želijo mi dati državljanstvo, kot ga običajno dajejo izjemnim športnikom, za katere si država želi, da bi jih predstavljali v njihovih barvah zastave pred celim svetom. Podobno sem jaz za Poljake izjemni umetnik in me želijo imeti v rdeče-beli podobi. Državljanstvo bi, zaradi umetniških dosežkov, lahko dobil po hitrem postopku. Oni mislijo, da je dobro, da imajo takšnega režiserja, kot sem jaz, sam pa bi se kot državljan nekatere stvari lažje zmenil. Čeprav se na Poljskem tudi brez državljanstva vse veliko lažje zmeniš kot pri nas. Takoj sem se, na primer, zmenil, da plačujem davke na Poljskem, za kar je bilo potrebno podpisati samo en papir. Birokracije je veliko manj in ne komplicirajo, če prideš in rečeš, da boš plačeval davke. Takoj so mi dali emšo, davčno številko. Banke ti odprejo račun, tudi kredit odobrijo, čeprav nimaš državljanstva. Samo pokazati moraš, koliko si zaslužil.
Državljanstvo bom vzel tudi kot znak hvaležnosti, da so mi dali priložnost, da lahko delam to, kar ljubim, da sem lahko popolnoma kreativen. Izraz hvaležnosti bo tudi, če bi kot Poljak kdaj prejel kakšno pomembno nagrado in se bom zahvalil z Dzienkuje (Hvala, op.a.).
Je pa za umetnike Poljska zagotovo raj na zemlji. Imajo predpis, da mi kot režiserju ni treba plačevati prispevkov. Tudi pokojninskih ne. V Sloveniji pa so ti zneski, če si sam plačuješ, nenormalni. Poljski pravnik ni mogel verjeti, ko sem mu pokazal, koliko plačujem za davke in prispevke v Sloveniji. Takoj mi je svetoval, naj postanem davčni rezident Poljske.
TFL Glasnik:
Imeli smo vas priložnost slišati, kako odlično govorite poljsko. Kaj pa Amerika?
Mitja Okorn:
Ravno v teh dneh sem podpisal pogodbo z eno večjih ameriških agencij, ki mi sedaj pošilja scenarije in organizira sestanke s producenti. Ampak tam se stvari ne zgodijo kar čez noč. Za uspeh je treba še bolj trdo garati. Ravno zato se jeseni odpravljam tja, da naredim malo bolj kvaliteten "networking" in upam in verjamem, da se bo kaj velikega zgodilo. Počasi se daleč pride, Poljaki bi rekli: Z malimi koraki naprej. Treba se je namreč zavedati, da celoten Hollywood temelji na »hype-u« - se pravi nad neizmernim navdušenjen nad neko osebo, o kateri trenutno prav vsi govorijo. Ni pomembno, kaj je ta oseba ustvarila, šteje to, da o njej VSI govorijo. In ko enkrat začnejo o tebi govoriti, potem te vsi hočejo imeti in si na koncu želijo s teboj delati. No, jaz seveda tega navdušenja, kljub temu, da tudi Američani obožujejo moj film Pisma sv. Nikolaju, še nisem povsem sprožil, ampak upam, da se bo z novo agencijo, ki me sedaj predstavlja, zgodilo ... Vendar, kot sem že prej omenil – 7 let potrebuješ, da prideš s trdim delom do tega, kar hočeš v življenju. Ker sem na tem področju že kar nekaj ustvaril, računam, da bo trajalo približno 4 leta, da mi bo uspelo v Ameriki posneti svoj prvi film. Vse pride, mora priti, ob svojem času.
TFL Glasnik:
Vsi ti uspehi pri vaših 33 letih. Kaj vas še čaka?
Mitja Okorn:
Upam, da še več vrhunskih filmov, ki se bodo dotaknili in nasmejali gledalce po celem svetu.
TFL Glasnik:
Kaj Slovenija sploh še predstavlja za vas?
Mitja Okorn:
Predvsem dopust. Pridem obiskat starše, prijatelje, mojih pet bratov in sester. Moj oče očitno želi z nataliteto osvojiti Slovenijo, da bi jo lahko, mi Okorni, končno spremenili in naredili v državo, v kateri bi bilo smiselno živeti (smeh). Pridem se spočit, čeprav se to v resnici nikoli ne morem, saj se zgodi toliko stvari. Lepo je priti v Slovenijo, ko veš, da ti tukaj ni treba delati in živeti. Slovenija je lepa država, ne znamo pa iz nje narediti tega, da bi bila najbolj resničen dragulj južne Evrope.
TFL Glasnik:
Mar ni sloviti Ingmar Bergman nekoč rekel, da snema filme, da ne bi znorel … Bi tudi vi znoreli?
Mitja Okorn:
Jaz pa ne bi mogel živeti, če ne bi režiral. Najverjetneje bi se kar obesil.
TFL Glasnik:
In za konec: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Mitja Okorn:
Čisto preprosto. Naj v vsakem stavku, ko hočejo reči Slovenija, uporabijo besedo Evropa. Potem se ne bodo ukvarjali s tem, kako majhni, da smo. Za Evropo nihče ne reče, da je majhna. In koliko priložnosti je potem v Evropi. Hitro bi ugotovili, da živimo na zelo velikem ozemlju - meje so samo v glavah. Čas je že, da jih začnemo premikati.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju Predlog Zakona), ki je bil objavljen na spletnih straneh Ministrstva za finance 17. marca letos, prinaša spremembe tudi na področju solidarne odgovornosti. Institut solidarne odgovornosti pomeni, da je v določenih primerih za plačilo davka na dodano vrednost poleg dobavitelja ali kupca blaga oziroma storitev odgovorna tudi katera koli druga oseba, ki na kakršen koli način sodeluje v transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu davka na dodano vrednost v celotni transakcijski verigi, če gre za davčne zavezance, identificirane za namene DDV v Sloveniji.
Veljavni Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 101/2013) obravnava solidarno odgovornost v 76.b členu, kjer je določeno, da je vsak davčni zavezanec, identificiran za namene v Sloveniji, solidarno odgovoren za plačilo DDV, če iz objektivnih okoliščin izhaja, da je vedel oziroma bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV.
Po trenutni ureditvi je za lažje dokazovanje solidarne odgovornosti predpisano obvestilo o solidarni davčni obveznosti, ki ga izda davčni organ davčnemu zavezancu. Od dneva prejema navedenega obvestila se šteje, da je davčni zavezanec vedel, da z nakupom sodeluje pri transakcijah, katerih namen je izogibanje plačilu DDV. Seveda je takšno obvestilo mogoče pravno izpodbijati. Gre predvsem za preventivno delovanje, ki omogoča davčnemu zavezancu, da se izogne sodelovanju v dvomljivem poslu.
Veljavni ZDDV-1 v 3. odstavku 76.b člena določa še, da davčni organ lahko zavezancu, ki mu je opravljena dobava, na njegovo zahtevo posreduje informacijo o tem, ali je njegov dobavitelj predložil obračun DDV.
Kot smo že zapisali, se solidarna odgovornost s Predlogom zakona širi na vse davčne zavezance, ki na kateri koli način sodelujejo v shemi izogibanja plačila DDV. Carinskemu organu je dana možnost, da že pri deklariranju blaga obvesti carinskega dolžnika – deklaranta oziroma prejemnika o informaciji, pridobljeni preko mreže Eurofisc. Tako bo carinski organ pri naknadnem obračunu DDV lažje dokazoval, da je zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da gre za goljufijo.
Razširitev solidarne odgovornosti se nanaša tudi na posrednike in davčne zastopnike. Za takšno odgovornost veljajo sledeči pogoji:
Na koncu pa še nekaj o načinu ugotavljanja zneska davčnega dolga pri solidarni odgovornosti. Praviloma se davčni dolg ugotavlja po neto principu. To pomeni, da se ugotavlja razlika med obračunanim DDV in odbitkom DDV v poslih, katerih namen je bil izogibanje plačila DDV. Najvišji možni znesek je enak celotnemu znesku obračunanega DDV od dobave. Seveda se pri solidarni odgovornosti ugotavlja tudi to, ali primarni dolžnik izkazuje davčno obveznost v obračunu DDV. Solidarni dolg se ne ugotavlja, če primarni dolžnik izkazuje presežek.
Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti delovno pravni in davčni vidik. Medsebojne pravice in obveznosti delavcev in delodajalcev urejajo predpisi o delovnih razmerjih, na podlagi katerih se ugotavlja tudi upravičenost delavca do odpravnine. Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 (Uradni list. RS, št. 21/13) tako določa naslednje odpravnine:
Uvodoma pojasnjujemo, da so po veljavnem Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB7, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13) obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v ZDoh-2 izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. Za posamezne dohodke iz delovnega razmerja, ki so kot pravica določeni z delovno pravno zakonodajo, pa je v 44. členu zakona določena posebna davčna obravnava. ZDR-1 ne določa pravice delavca do odpravnine v primeru sporazumne prekinitve delovnega razmerja, prav tako v 44. členu ZDoh-2 ni določena posebna davčna obravnava, zato se odpravnina, izplačana zaradi sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi, davčno obravnava v skladu s prvim odstavkom 37. člena ZDoh-2 in se v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Odpravnina izplačana zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine in pod pogoji določeni v 79. členu ZDR-1, vendar največ do višine treh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
Odpravnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov ali iz razloga
nesposobnosti
Odpravnina izplačana zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, določene v 108. členu ZDR-1, vendar največ do višine 10 povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
Odpravnina ob upokojitvi
Odpravnina ob upokojitvi delavca se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja do višine, ki je določena v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (4.063 evrov). Če je odpravnina izplačana v višjem znesku, se od razlike obračuna in plača akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.
Vir: pojasnilo DURS
Ker ni dovolj zgolj poročanje vseh mogočih podatkov na REK obrazcih, je po 1. februarju 2014 dalje potrebno dodatno poročati tudi ZZZS za vse osebe, za katere je potrebno obračunati in plačati prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen, skladno s 5. točko 17. člena ZZVZZ. O teh zavarovancih je potrebno poročati na obrazcu M12. Poleg pričetka tovrstnega zavarovanja je potrebno poročati tudi o njegovem zaključku. Kot kaže praksa, bodo morali tovrstna poročanja izvajati številni izplačevalci dohodkov, ki imajo z izvajalci sklenjene avtorske, podjemne, poslovodne in podobne pogodbe, vsi, ki se poslužujejo dela študentov in dijakov, ter tudi ostali, ki so zajeti v omenjenih členih ZZVZZ.
Poleg dodatnih prispevkov, ki jih je potrebno obračunavati od letošnjega februarja dalje, ne gre spregledati zahteve po dodatnih poročanjih ZZZS oziroma po prijavi zavarovanja vseh, za katere je izplačevalec dolžan odvesti prispevek za poškodbe pri delu in poklicno bolezen, skladno s 5. točko 17. člena ZZVZZ. Kot ste verjetno že seznanjeni, novela ZZVZZ-M širi krog oseb, ki jih je od 1. februarja 2014 dalje potrebno obvezno zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni po 5. točki 17. člena ZZVZZ. Obveznost zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicno bolezen nastopi za zavarovance iz 15. člena ZZVZZ oziroma zavarovane osebe iz 20. do 22. člena ZZVZZ:
Obveznost zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen po 17. in 18. členu ZZVZZ nastopi za tiste osebe, ki so hkrati obvezno zavarovane po 15. členu ZZVZZ kot zavarovanec (delovno razmerje, opravljanje samostojne dejavnosti, družbenik in poslovodna oseba, kmet, prejemnik denarnega nadomestila za brezposelnost, upokojenec, oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki si sama plačuje prispevke, idr.) ali 20. členu ZZVZZ (npr. družinski član otrok, zakonec).
Vir: revija Denar - Tanja Kaltnekar
Zgodovina neustreznega pojasnjevanja tako imenovanih likvidnostnih koeficientov (angl. liquidity ratios) je razmeroma dolga. Pojavlja se tako v tuji kot tudi domači strokovni literaturi, na kar je bilo že večkrat opozorjeno (npr. Bergant, 2007, 409).
Posebno obravnavo kratkoročnega in pospešenega koeficienta ponuja najnovejša knjiga O'Hare (2013, 40-43). Na podlagi primerov poskuša pokazati način pojasnjevanja obeh kazalnikov, ki pa nikakor ni prepričljiv. Temelji sicer na splošno uveljavljenem pojasnjevanju obeh kazalnikov, ki pa ne pokaže in ne izkoristi njune prave izrazne moči.
Ker obstaja velika nevarnost, da bi tako pojasnjevanje prevzeli tudi naši "strokovnjaki", bomo v nadaljevanju podrobneje prikazali slabosti takega pristopa.
Kazalnik kratkoročni koeficient (KK) se običajno izračuna na naslednji način:
Kratkoročne naložbe (KN)
KK = ---------------------------------
Kratkoročne obveznosti (KO)
Avtorji ga praviloma tesno povezujejo s kratkoročno plačilno sposobnostjo podjetja. Tudi večina domače strokovne literature ga uvršča med najbolj tipične informacije o kratkoročni plačilni sposobnosti podjetja, kar pa je površno in zavajajoče.
Površna, vendar pogosto citirana logika kratkoročnega koeficienta je običajno zajeta v predpostavki, da bo podjetje lažje zagotavljalo kratkoročno plačilno sposobnost, če je za poravnavo kratkoročnih obveznosti na razpolago večji znesek kratkoročnih naložb.
Za računovodske informacije je namreč bistveno, da jih ne moremo vedno pojasnjevati glede na to, kako smo jih izračunali, saj je mogoče do istih rezultatov priti na več načinov. Zato lahko pravo ozadje izrazne moči kratkoročnega koeficienta izpeljemo iz naslednje relacije:
1
KK = -------,
1 – K
pri čemer je
OBK
K = -----.
KN
Ker je obratni kapital (OBK) tisti del dolgoročnih obveznosti do virov sredstev, ki financira kratkoročne naložbe (KN), ni kratkoročni koeficient po svoji vsebini nič drugega kot drugače izražena stopnja dolgoročnega financiranja kratkoročnih naložb (K). K in KK sta torej enolično določena: pri enem K obstaja samo en KK in obratno:
KK – 1
K = ---------------.
KK
Enačba 2 jasno kaže vzročno-posledično razmerje. KK se torej spreminja sorazmerno s spreminjanjem obratnega kapitala in obratno sorazmerno s spreminjanjem kratkoročnih naložb.
Pospešeni koeficient se običajno izračuna na naslednji način:
Kratkor. naložbe (KN) - Zaloge (Z)
PK = --------------------------------------
Kratkor. obveznosti (KO)
KTD
= ---------.
KO
Logika pospešenega koeficienta je v literaturi običajno zajeta v predpostavki, da so zaloge najbolj nelikvidni del kratkoročnih naložb, s tem pa tudi bolj tvegan, tako po rokih kot tudi po znesku. Preostanek v števcu koeficienta so kratkoročne terjatve z vključenimi denarnimi sredstvi (KTD), ki so zanesljivejši način poplačila obveznosti podjetja. Na ta način naj bi pospešeni koeficient bolje izražal plačilno sposobnost podjetja. Zato ga običajno obravnavajo kot "boljšo informacijo za kratkoročnega upnika".
Kljub relativno visokemu PK pa je lahko transakcijski račun podjetja v danem trenutku blokiran, kar pomeni, da kazalnik ne more izražati kratkoročne plačilne sposobnosti, ampak kvečjemu njeno večje ali manjše tveganje v prihodnosti, kar (tako kot pri KK) pomeni informacijo o dolgoročni plačilni sposobnosti.
Nekateri avtorji še danes postavljajo vrednost 1 kot želeno vrednost pospešenega koeficienta, vendar za to nimajo niti pravih teoretičnih niti izkustvenih argumentov. Novejša literatura zato vse manj poudarja to vrednost kot optimalno, kar pa ne zmanjšuje navajanja kot kazalnika plačilne sposobnosti.
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - dr. Živko Bergant
V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 9/2006) (v nadaljevanju SRS) SRS 13.8 je doba koristnosti posameznega opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega osnovnega sredstva odvisna od :
Kot dobo koristnosti posameznega sredstva se upošteva tista, ki je glede na posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša.
Pri pomembnejših postavkah opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih je potrebno dobo koristnosti pregledati najmanj na koncu vsakega poslovnega leta. Če se pričakovana doba koristnosti neopredmetenega sredstva pomembno razlikuje od prejšnje usmeritve, je treba dobo amortiziranja ustrezno spremeniti.
Slovenski inštitut za revizijo je izdal tudi Pojasnilo 2 k Slovenskim računovodskim standardom (SRS 2001) (Uradni list RS, 107/2001, 67/2003) SRS 1 - OBRAČUNAVANJE AMORTIZACIJE (Uradni list RS, št. 43/2004), kjer je določeno, da se podjetje ob pridobitvi amortizirljivega opredmetenega osnovnega sredstva lahko odloči (skladno s svojo računovodsko usmeritvijo) razporediti vso nabavno vrednost sredstva na njegove sestavne dele in obračunati vsakega posebej. To stori, če imajo sestavni deli sredstva različne dobe koristnosti ali podjetju koristijo na različne načine, zato je potrebna uporaba različnih amortizacijskih stopenj in metod.
Če je podjetje kot ločeno sestavino vrednosti amortizirljivega opredmetenega osnovnega sredstva razpoznalo znesek, ki se nanaša na redni pregled oziroma popravilo, in to sestavino že amortiziralo, da bi izrazilo porabo koristi, nadomeščenih ali obnovljenih z naslednjim rednim pregledom oziroma popravilom, se takšni stroški rednih pregledov oziroma popravil usredstvijo in obračunajo kot sestavina vrednosti sredstva, če je verjetno, da bodo prihodnje gospodarske koristi, povezane z njim, pritekale v podjetje, in če se stroški rednih pregledov oziroma popravil v podjetju lahko zanesljivo izmerijo.
Vir: portal Tax-Fin-Lex
Odbor DZ za finance in monetarno politiko je potrdil vladno dopolnilo k predlogu novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, v skladu s katerim se bo prehodno obdobje, v katerem bo višina katastrskega dohodka omejena na način iz leta 2013, podaljšali še na leto 2016. DZ bi lahko novelo obravnaval na majski seji.
Poslanska skupina SDS je v začetku aprila v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, s katero bi višino katastrskega dohodka v letih 2014 in 2015 omejili enako kot lani. To pomeni, da bi bilo lahko povečanje največ 10-odstotno glede na višino iz junija 2012. Vlada je kasneje vložila dopolnilo, s katerim bi to obdobje podaljšali še v leto 2016. Člani odbora so danes takšno rešitev podprli brez glasu proti, pri čemer so opozarjali, da so predvidene nove obremenitve nesorazmerne in nepravične. Prav tako je odbor podprl sklep, v skladu s katerim naj bi obravnavo novele uvrstili že na majsko sejo državnega zbora.
Poslanec SLS Jakob Presečnik je sicer opozoril, da se je kmetijstvo v zadnjem času znašlo pod hudimi pritiski, od grožnje s povečanim katastrskim dohodkom do davka na nepremičnine, vmes pa je država v okviru zakona o gozdovih uvedla še prevoznice. Poslanec NSi Jožef Horvat pa je opozoril na škodo, ki je po njegovem že nastala. Med drugim je izpostavil, da na lastne oči opaža krčenje vinogradov. Poslanec SDS Zvonko Lah je vladno skupino, ki dela na vprašanju izračunavanja katastrskega dohodka, pozval, naj zgled ureditve poišče v tujini in naj čim prej "da kaj od sebe", da bodo kmetje vedeli, kako se obnašati naprej. Podobno pa je opozoril tudi njegov strankarski kolega Andrej Vizjak, ki je podčrtal, da je prehodno obdobje sicer podaljšano, a je prvotni vladni predlog še živ. "Najbolje bi bilo projekt vreči v koš, saj bo, dokler bo tlel, povzročal nemir in bo ljudi odvračal od resnih investicij v razvoj te dejavnosti," je menil Vizjak.
Amandma, s katerim se podaljšuje obdobje prehodne ureditve, je podprl tudi predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Cvetko Zupančič. Je pa spomnil, da bo čas hitro tekel, zato mora vlada na tem vprašanju intenzivno delati, sicer bo tudi podaljšani rok prekratek. Sicer pa se je tudi on zavzel za to, da se raje do oblikovanja boljše rešitve ohrani staro metodologijo. Mitja Mavko s finančnega ministrstva je članom odbora pojasnil, da vlada podpira podaljšanje začasne ureditve "do obdobja, ko bi prišli do nekega novega, robustnejšega sistema določanja katastrskega dohodka". Kot je dodal, je vlada že lani jeseni ustanovila medresorsko delovno skupino, ki je pregledala obstoječo metodologijo. Ugotovila je, da je veljavni način določanja katastrskega dohodka sicer ustrezen, a je metodologija zelo kompleksna in dokaj nepregledna, zato bi jo bilo dobro posodobiti.
Druga ugotovitev skupine je bila, da je pri nekaterih vhodnih podatkih stopnja zanesljivosti nekoliko vprašljiva. Tretji sklep pa je bil, da obstoječega sistema ni mogoče dopolnjevati zgolj z malenkostnimi popravki, zato bi bilo bolje iti v celovito novo metodologijo. Vlada je zato že v začetku aprila naložila ministrstvu za finance, da pripravi celovito novo ureditev tega področja, je poudaril Mavko.
Vir: STA
Vlada je sprejela predlog novele zakona o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015, s katero se bo zaostrilo pogoje za izplačila EU sredstev ter uvedlo še nekatere druge rešitve za nemoteno izvrševanje proračuna. Ne uvajajo pa se novi prihodki, niti se ne določajo ukrepi na odhodkovni strani državnega proračuna ali drugih javnih blagajn.
Z novelo zakona se določa namenski prihodek proračunskega sklada za štipendije, in sicer iz dajatve od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega in občasnega dela upokojencev na podlagi zakona o urejanju trga dela.
Nadalje se zaostrujejo pogoji za izplačila iz proračuna iz naslova črpanja EU sredstev, in sicer v smeri, da bo moral neposredni uporabnik proračuna vložiti več napora v pravočasno pripravo zahtevkov za povračilo EU sredstev v državni proračun. Na ta način se želi povečati učinkovitost vračanja EU sredstev v državni proračun, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.
Določa se tudi možnost prerazporeditve pravic porabe z računa finančnih terjatev in naložb v račun financiranja. V računu finančnih terjatev in naložb namreč pravice porabe ne bodo v celoti porabljene, medtem ko v računu financiranja zaradi dokapitalizacije bank ob koncu leta 2013 ni bilo mogoče načrtovati točnega obsega izdatkov za servisiranje javnega dolga.
Nova je določba, po kateri lahko vlada ali občina odloči, da se presežki prihodkov nad odhodki pri posrednih proračunskih uporabnikih usmerijo v proračun države oz. občine, ali pa se tem uporabnikom zmanjšajo transferji. Nekateri posredni proračunski uporabniki namreč razpolagajo s sredstvi, ki bistveno presegajo njihove potrebe, ugotavlja vlada.
Vir: STA
V mesecu MAJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 7.5.2014 - 13.5.2014 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | 10 novosti |
V tem tednu izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 7.5.2014 - 13.5.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 8 novosti | 8 novosti | 9 novosti | 30 novosti | 9 novosti | |
2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 3 novosti | 3 novosti | 11 novosti | 2 novosti | ||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 4 novosti | 6 novosti | 2 novosti | ||||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 4 novosti | 3 novosti | 3 novosti | 14 novosti | |||
5. JAVNE FINANCE | 3 novosti | 16 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 15 novosti | 4 novosti | |
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 13 novosti | 3 novosti | 1 novost | 24 novosti | 2 novosti | |
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 6 novosti | 4 novosti | 3 novosti | 1 novost | 25 novosti | 3 novosti | |
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 5 novosti | |||||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 1 novost | 7 novosti | ||||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 3 novosti | 2 novosti | 10 novosti | ||||
11. OBČINE | 55 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .