Številka 9, letnik VI
13. marec 2012
Facebook Twitter
TFL Glasnik

»Nekdo lahko spravi državo na rob bankrota in nihče ne odgovarja. Zato imam prisrčno rešitev: če se bo prekoračil odstotek, določen v 'zlatem fiskalnem pravilu', naj to pomeni avtomatične interpelacijo celotne vlade. Davčni zavezanec je za svoje napake kaznovan v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Kazni so vedno višje. Nisem pa slišal, da bi kdorkoli odgovarjal za proračunski primanjkljaj.« Tako v današnji rubriki pogovor razmišlja mag. Ivan Simič, priznani davčni strokovnjak. Vabljeni k branju!

Tudi v današnji številki TFL Glasnika se bomo posvetili ugotavljanju davčne osnove. Na kratko bomo povzeli določbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja v mednarodnem poslovanju in stroške, ki so delno ali v celoti davčno ne priznani. Za pravilen izračun davka od dohodkov pravnih oseb so pomembne tudi davčne olajšave, ki obveznost lahko pomembno znižujejo. Davčne olajšave so namenjene pospeševanju določenih dejanj podjetnikov in s tem usmerjanju razvoja gospodarstva v državi.

Mag. Ivan Simič: Avtomatična interpelacija za prekomerno zadolževanje

Slika

Mag.Ivan Simič je zaljubljen v davke. Krajšo in natančnejšo ponazoritev zanj bi težko našli, vendar je res tudi, da je slovenski javnosti znan še kot najuspešnejši direktor davčne uprave in kot priznani davčni svetovalec.

TFL Glasnik:
Na kaj ste v svojem dosedanjem delovanju najbolj ponosni?

Ivan Simič:
Ponosen sem na prehojeno pot, na sodelavce, ki so me spremljali na tej poti in na sodelavce, ki so še vedno z menoj. Na tej poti je bilo veliko lepih in bridkih izkušenj. Od zaljubljenosti v davke in nogomet je ostala le še zaljubljenost v davke. Nogomet je zaključena zgodba in ne verjamem, da se bo še kdaj ponovila.

Pred leti sem, na pobudo takratnega ministra dr. Andreja Bajuka, po 17 letih ukvarjanja z davčnim svetovanjem sprejel izziv in prevzel vodenje davčne uprave. Ta izkušnja je bila nepozabna. Naredili smo veliko dobrih stvari in delali smo dobro, nato pa so se začela podtikanja, produkcija neresnic in podobno. Da sem lahko dokazal svoj prav, tudi po sodni poti, sem moral zapustiti davčno upravo ter s tožbami vse tiste, ki so lagali o meni, prisiliti, da so se mi opravičili. To je nepotrebno delo. Tudi, če pogledamo druge primere. Zelo težko najdemo uspešnega državnega funkcionarja, ki svoje funkcije ne bi zaključil z najmanj eno kazensko ovadbo. To je veliko maltretiranje.

Če bi takrat ostal na davčni upravi, bi že pred leti uvedli novi davčno informacijski sistem, ki bi danes deloval v polni meri in davčni prihodki bi bili višji. Žal takratni opoziciji ni ustrezalo, da davčna uprava dela dobro. Poleg tega pa so še nasedli določenim neresnicam.

Žal, če si v Sloveniji uspešen uradnik, ti začnejo iskati napake. Če jih ne najdejo, ti kaj podtaknejo in zato je najbolje, da se umakneš. Včasih pride k meni po nasvet kdo, ki bi rad šel v javno upravo, na kakšno pomembnejšo funkcijo ali v politiko. Takšnim vedno rečem: »Če želiš kaj narediti za državo, pojdi, vendar vedi, da si boš uničil življenje.« In če to dvoje daš na tehtnico, potem je prav gotovo bolje ohraniti mirno življenje.


TFL Glasnik:
Znan je vaš celovit pogled na davčno politiko, ki vedno najprej vključuje spodbujanje gospodarstva, šele potem način in obseg pobiranja davkov. Kako to razlagate?

Ivan Simič:
Izhajam iz več kot dvajsetletne prakse na področju davčnega svetovanja in podjetništva. Imam več podjetij tako doma kot v tujini. Če gospodarstvo funkcionira, potem ima tudi država nekaj od tega. Zgrešeno je mnenje, da so državni uradniki sami sebi namen. Državni uradniki so in morajo biti servis državljanov. Ko to dojameš, potem je vse bolj preprosto. Zato ne moreš reči: povečal bom davke, da bom imel višje davčne prihodke. Prav tako ne moreš reči: zmanjšal bom davke, da bom všečen ljudstvu. Najti moraš srednjo pot, poiskati je potrebno uravnotežen proračun. Tako sem predlagal tudi v moji davčni reformi. Če daš davčnim zavezancem nižje davke, je to potrebno nekje nadoknaditi. Na kratek rok lahko izpad davčnih prihodkov nadoknadimo le z višjim DDV in to samo s povišanjem splošne stopnje DDV.

 

TFL Glasnik:
Kakšna davčna dežela je Slovenija danes?

Ivan Simič:
Slovenija je zelo lepa dežela, z odličnim geostrateškim položajem in z izgubljenimi priložnostmi na področju davkov. Sredi devetdesetih let so vsi menili, da bomo druga Švica, toda namesto, da bi tedaj izgradili moderni in prilagodljiv davčni sistem, kot je na primer v Švici, smo zadevo zavozili. Zato je danes to nemogoče nadoknaditi.

 

TFL Glasnik:
Kaj bi med srednjeročnimi ukrepi predlagali vladi? Znano je, recimo, vaše izhodišče o bolj učinkovitem pobiranju davkov, o čim širši davčni osnovi, ki bi bila manj obdavčena, da ne bi prihajalo do utaj.

Ivan Simič:
Prav gotovo je, da višje davčne prihodke prinese večje število davčnih zavezancev in širša davčna osnova. Več davčnih zavezancev bomo težko imeli, ker smo številčno omejeni. Tujci k nam ne prihajajo v takšnem številu kot bi želeli, saj so se nekateri v preteklosti že opekli. Poleg tega je naš davčni sistem nestimulativen. Podatki res kažejo, da je bilo leta 2011 ustanovljenih več podjetij, toda v istem letu je bilo tudi več stečajev. To pa pomeni, da nova podjetja praviloma nadomeščajo tista, ki so prenehala obstajati.

 

TFL Glasnik:
Kaj moramo narediti?

Ivan Simič:
Potrebujemo gospodarski zagon in tolerantnost. Moramo biti fleksibilnejši. Ne smemo se ukvarjati z malenkostmi in napačnimi tolmačenji davčnih zakonov ter na ta način papirnato polniti proračun. Včasih me preseneča dejstvo s kakšno vnemo davčni inšpektor išče napako oziroma najmanjšo možnost, da bi obdavčil davčnega zavezanca. To ni dobro, saj na davčnih zavezancih pušča dolgoročne posledice.

 

TFL Glasnik:
Ali Slovenci imamo zavest, da plačujemo davke?

Ivan Simič:
Seveda, absolutno. Davčni zavezanci v veliki večini spoštujejo davčne predpise in redno plačujejo davke. V Evropi smo v samem vrhu po prostovoljnem plačevanju davkov. Zato je popolnoma zgrešena ocena, ki smo jo nedavno slišali na TV, da je kultura plačevanja davkov v Sloveniji na zelo nizki ravni. Tako lahko govorijo le nepoznavalci. Prav tako smo zasledili podatek, da je davčna uprava v letu 2011 odmerila vrtoglavih 162 milijonov evrov davkov. Osebno ocenjujem, da je bila od tega zneska plačana polovica, to je 81 milijonov. Iz rebalansa proračuna za leto 2011, je razvidno, da je bilo predvidenih 7,07 milijard evrov proračunskih davčnih prihodkov. V kolikor je bilo na podlagi davčnih pregledov plačanih 81 milijonov evrov, to pomeni, da je bilo le 1,15 odstotka davkov prisilno izterjanih, kar 98,85 odstotkov davčnih prihodkov pa so davčni zavezanci plačali prostovoljno. To pomeni, da je pri Slovencih zelo visoka zavest plačevanja davkov.

 

TFL Glasnik:
Kako v primeru davčnih sporov odločajo pristojni organi?

Ivan Simič:
Zelo malo je rešitev v korist davčnih zavezancev. Imam občutek, da se ne poglobijo v zadeve na ta način, da bi davčnemu zavezancu ugodili, temveč, se iščejo načini, da se davčnemu zavezancu ne bi ugodilo.

 

TFL Glasnik:
Še vaš pogled o kratkoročnih ukrepih, ki jih je v teh dneh predlagala vlada. Je to rešitev, ki pelje v pravo smer?

Ivan Simič:
Spremembe na področju dohodnine so smiselne toda po mojem mnenju nezadostne. Prav tako pozdravljam postopno znižanje davka od dohodka pravnih oseb iz 20 odstotkov na 15 odstotkov do leta 2015. To je skladno tudi z mojim razmišljanjem, kar sem predlagal že pred več kot enim letom. Menim, da bi pri dohodnini morali še nekaj narediti na področju splošne olajšave, saj bi na ta način razbremenili tudi tiste z nižjimi dohodki. V Avstriji imajo splošno dohodninsko olajšavo v znesku 11 tisoč evrov, pri nas pa zgolj 3.228,00 evrov. Moj predlog je bil in je še zmeraj, da bi splošno olajšavo povišali na 6 tisoč evrov.

 

TFL Glasnik:
Kaj bi morala vlada še narediti?

Ivan Simič:
Potrebno je uvesti davek na nepremičnine, pavšalno obdavčitev malih davčnih zavezancev, dohodninsko lestvico s petimi razredi in s prehodom v zadnji razred – 41 odstotkov, pri 40.000,00 evrov, obdavčitev kapitalskih dobičkov, obresti in dividend znižati na 15 odstotkov, poenostaviti obdavčitev udeležbe zaposlenih pri dobičku z uvedbo 25 odstotne davčne stopnje, brez vodenja kakršnikoli dodatnih evidenc, uvesti davčne blagajne, uvesti socialno kapico na bruto plače nad 6.000,00 evrov, povišati zgornjo stopnjo DDV za dve odstotni točki ter uvesti še nekatere manjše spremembe.

 

TFL Glasnik:
Obstaja preprost izračun, da dvig DDV za eno odstotno točko pomeni …

Ivan Simič:
Med 130 in 150 milijonov evrov, oziroma 250 do 300 milijonov pri dveh odstotnih točkah.

 

TFL Glasnik:
Kakšno je vaše stališče o zlatem fiskalnem pravilu?

Ivan Simič:
Menim, da ni potrebe, da se le-to zapiše v ustavo. Če pa se že zapiše v ustavo naj bo zapisana tudi sankcija, če se preseže. V mislih nimam sankcije, da bi se potem avtomatično povišali davki, temveč, da bi se avtomatično uvedla interpelacija zoper celotno vlado, ali pa da bi nekdo osebno odgovarjal za nespoštovanje zlatega fiskalnega pravila. Davčni zavezanec je za svoje napake kaznovan v prekrškovnem ali kazenskem postopku. Kazni so vedno višje. Nisem pa slišal, da bi kdorkoli odgovarjal za proračunski primanjkljaj.

 

TFL Glasnik:
Glede na vaš ugled in reference ne moreva mimo vprašanja o tem, ali bi sprejeli ponudbo nove vlade, če bi vas povabila k sodelovanju?

Ivan Simič:
Mislim, da ne. Dogodki iz časa vodenja davčne uprave so pri meni pustili določene posledice. Sem samostojen, načelen, ne maram korupcije, nikomur nisem dolžan vrniti usluge in nihče me ne drži v šahu. Ko enkrat doživiš neupravičeni medijski linč, kot sem ga doživel sam in vidiš s kakšno lahkoto te obtožijo za zadeve, ki jih nisi storil ter za dokazovanje svojega prav porabiš veliko denarja in časa, ugotoviš, da državna uprava in politika nista zate. Raje bom ostal tukaj kjer sem in bom skrbel za moje stranke.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar

Obračun davka od dohodkov pravnih oseb - 3. del

V prejšnji številki TFL Glasnika smo se posvetili davčni obravnavi prihodkov in odhodkov v primerih, ko je obravnava skladno z določbami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 59/2011)(v nadaljevanju ZDDPO-2) drugačna, kot v izbranih računovodskih standardih. Danes bomo obravnavali:

  • izvzem dividend in dividendam podobnih dohodkov,
  • izvzem dobičkov iz odsvojitve lastniških deležev,
  • izvzem prihodkov na podlagi mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja,
  • delnega začasnega nepriznavanja določenih odhodkov,
  • dokončnega nepriznavanja odhodkov in davčne olajšave.

Iz prihodkov se izvzamejo prejete dividende in dividendam podobni dohodki iz 74. člena ZDDPO-2, če je izplačevalec:

  • zavezanec za davek po ZDDPO-2, ali
  • za davčne namene rezident v državi članici EU in je poleg tega tudi zavezanec za enega od davkov v zvezi s katerim se uporablja skupen sistem obdavčenja, ki velja za  matične družbe in odvisne družbe iz različnih držav članic EU (davki so našteti v pravilniku, ki ga je izdal minister, pristojen za finance), ali
  • zavezanec za davek od dohodka oziroma dobička, ki je primerljiv z davkom po ZDDPO-2 in ni rezident države, kjer je stopnja obdavčitve nižja od 12,5%.

Dobiček iz odsvojitve lastniških deležev v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranosti se izvzame iz davčne osnove v višini 50%, če so izpolnjeni pogoji iz 25. člena ZDDPO-2. Dobiček iz odsvojitve lastniških deležev se v celoti izvzame iz obdavčitve, če gre za odsvojitve lastniških deležev na podlagi naložb v družbo tveganega kapitala, v skladu z zakonom o družbah tveganega kapitala. Skladno z določbami 7. odstavka 25. člena ZDDPO-2 se iz davčne osnove izvzamejo tudi dobički od odsvojitve lastniških deležev oziroma delnic v bankah, v zameno za lastne delnice ali deleže oziroma delnice ali deleže drugih družb (zamenjava). Del dobičkov, ki so predmet plačila v denarju pa se vključijo v davčno osnovo.

Davčni zavezanci, ki dosegajo dohodke v državah, s katerimi ima Slovenija sklenjene konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ali pa jih je prevzela od bivše Jugoslavije in je v konvenciji dogovorjena metoda izvzetja, lahko določene dohodke oziroma prejemke (obresti, licenčnine, najemnine, dividende in drugo), dosežene v takšnih državah, izvzamejo iz davčne osnove. Pogoj pa je, da so bili prihodki obdavčeni v državi izplačevalca.

Poleg začasnega izvzemanja rezervacij in slabitve terjatev ter finančnih naložb, ki smo jih obravnavali v prejšnji številki TFL Glasnika, so delno priznani tudi stroški amortizacije, ki presegajo dovoljeno po ZDDPO-2.

Amortizacija je davčno priznana, če je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in do višine stopenj, ki so objavljene v ZDDPO-2, kot sledi:

  • gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3%;
  • dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6%;
  • opremo, vozila in mehanizacijo 20%;
  • dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3%;
  • računalniško, strojno in programsko opremo 50%;
  • večletne nasade 10%;
  • osnovno čredo 20%; in
  • druga vlaganja 10%

Amortizacija mora biti obračunana posamično.

Ne glede na določene najvišje stopnje amortizacije se pri opredmetenih osnovnih sredstvih, katerih doba uporabnosti je daljša od enega leta in posamična nabavna vrednost ne presega vrednosti 500 EUR, kot odhodek prizna odpis celotne nabavne vrednosti.

Vsi začasno nepriznani odhodki postanejo davčno priznani, ko je izpolnjen določeni pogoj. Takrat jih je možno vključiti v davčni obračun.

V primeru amortizacije velja, da jo je možno poračunati v obdobju, ko je opredmeteno osnovno sredstvo ali neopredmeteno sredstvo računovodsko že dokončno amortizirano. Za pravilen obračun davčno priznane amortizacije je zato pomembno, da davčni zavezanec vodi obračun amortizacije za poslovne in davčne namene.

Dokončno davčno nepriznani odhodki so:

  • odhodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička,
  • odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let,
  • stroški, ki se nanašajo na privatno življenje (za oddih, šport ...),
  • stroški prisilne izterjave davkov in drugih dajatev,
  • kazni, ki jih izreče pristojni organ,
  • davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba,
  • davek na dodano vrednost, ki bi ga družba imela pravico uveljaviti kot vstopnega,
  • obresti od nepravočasno plačanih davkov in drugih dajatev,
  • obresti od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež ali kraj delovanja v davčnih oazah,
  • donacije (ki se pod določenimi pogoji priznajo kot davčna olajšava),
  • podkupnine,
  • PDPZ (ki se prizna kasneje kot davčna olajšava v višini plačanih premij),
  • izgube iz odsvojitve deležev na podlagi naložb tveganega kapitala,
  • 50% stroškov reprezentance,
  • 50% stroškov nadzornega sveta,
  • znesek obresti od presežka posojil (tanka kapitalizacija) in
  • drugo.

Osnovo za obračun davka od dohodkov pravnih oseb dodatno znižujejo davčne olajšave:

  • olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj,
  • olajšava za investiranje,
  • olajšava za zaposlovanje,
  • olajšava za zaposlovanje invalidov,
  • olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju,
  • olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in
  • olajšava za donacije.

Davčne olajšave pomenijo trajno znižanje davčne osnove. V nekaterih primerih je davčna olajšava pogojena z bodočimi ravnanji davčnega zavezanca. To pomeni, da je davčni zavezanec določeno obdobje po koriščenju davčne olajšave zavezan ravnati na določen način. Če pogoj ni izpolnjen, mora davčni zavezanec že izkoriščeno davčno olajšavo vrniti v davčno osnovo v obdobju, ko je pogoj prekršen. Na drugi strani pa je nekatere davčne olajšave mogoče prenašati v naslednja davčna obdobja. Nobena davčna olajšava pa v davčnem obračunu ne more presegati davčne osnove.

Olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj lahko davčni zavezanec, skladno z določili 55. člena  ZDDPO-2, obračuna v višini 40% vlaganj v raziskave in razvoj v obravnavanem obdobju. Davčna olajšave se prizna do višine davčne osnove in se prenaša v naslednja davčna obdobja, vendar največ v naslednjih pet davčnih obdobij. Praviloma se neizkoriščeni del davčne olajšave iz preteklih obdobij koristi po metodi FIFO – najprej ostanek davčne olajšave starejšega datuma.

Za vlaganja v raziskave in razvoj za zavezance, ki opravljajo dejavnost na področjih države z nižjim bruto domačim proizvodom in imajo na tem področju tudi svoj sedež in sicer:

  • v višini 50% zneska vlaganj v raziskave in razvoj, če ima zavezanec sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države do 15% in
  • v višini 60% zneska vladanj v raziskave in razvoj, če ima zavezanec sedež in opravlja svojo dejavnost na področjih države, ki imajo bruto domači proizvod na prebivalca nižji od povprečja države za več kot 15%.

Davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ne more uveljavljati zavezanec v delu, ki je financiran iz sredstev proračuna Republike Slovenije, oziroma proračuna EU, če gre za nepovratna sredstva.

Minister, pristojen za finance podrobneje ureja način uveljavljanja davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj v Pravilniku o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 138/2006) in Uredbi o davčni regijski olajšavi za raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 110/2007).

Olajšava za investiranje je bila v času gospodarske recesije ponovno uvedena. Zavezanec jo lahko uveljavlja v višini 30% investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva, vendar olajšava ne sme preseči 30.000 EUR. Tudi ta davčna olajšava se prenaša v naslednja davčna obdobja, vendar mora biti izkoriščena v naslednjih petih davčnih obdobjih.

Za investicije v pohištvo in pisarniško pohištvo (razen računalnikov) ter investiranje v motorna vozila (razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURI VI), se davčna olajšava ne prizna.

  • ZDDPO-2 v 3. odstavku 55.a člena opredeljuje kot davčno nepriznana vlaganja v sledeča neopredmetena sredstva:
  • dobro ime in
  • usredstvene stroške naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva.

V primeru, da se oprema oziroma neopredmetena sredstva odtujijo pred potekom treh let po letu vlaganja, če jo odtuji, mora za znesek izkoriščene davčne olajšave povečati davčno osnovo, v letu odtujitve.

Olajšave za investiranje pa ni mogoče uveljavljati za investicije v delu, ki so financirane iz proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če gre za nepovratna sredstva.

Olajšava za zaposlovanje znaša 45% plače na novo zaposlene osebe, mlajše od 26 let oziroma starejše od 55 let, ki je bila pred zaposlitvijo najmanj 6 mesecev prijavljena v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje in v obdobju 24 mesecev ni bila zaposlena pri tem zaposlovalcu ali njegovi povezani osebi. Olajšava se uveljavlja za prvih 24 mesecev zaposlitve. Dodatna pogoja za uveljavljanje davčne olajšave za zaposlovanje sta:

  • da gre za zaposlitev za nedoločen čas in
  • da gre za povečanje skupnega števila zaposlenih delavcev v davčnem obdobju, v katerem je novi delavec zaposlen (način izračuna povprečja predpisuje 3. odstavek 55.b člena ZDDPO-2).

Olajšava za zaposlovanje in olajšava za zaposlovanje invalidov, ki jo obravnavamo v nadaljevanju, se medsebojno izključujeta.

Olajšava za zaposlovanje invalidov se nanaša na zavezance, ki zaposlujejo invalide, po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov. Davčna olajšava znaša:

  • 50% plače invalida,
  • 70% plače invalida s 100% telesno okvaro in gluhe osebe.

Če zavezanec zaposluje invalide nad predpisano kvoto in njihova invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri istem delodajalcu, lahko uveljavlja olajšavo v višini 70% plač  za te osebe, vendar ne sme obračunati olajšave, ki smo jo obravnavali v prejšnjem odstavku.

Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju se lahko uveljavlja v višini plačila vajencu, dijaku ali študentu, vendar največ do 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela posamezen osebe v strokovnem izobraževanju.

Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju PDPZ) se prizna, če zavezanec – delodajalec financira pokojninski načrt skladno z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) (Uradni list RS, št. 106/1999 do 11/2011). Olajšava se prizna v višini plačanih premij PDPZ izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali državi članici EU po odobrenem in v register vpisanem pokojninskem načrtu. Višina vplačanih premij je omejena navzgor do višine 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delojemalca-zavarovanca, ki pa za leto 2011 ne smejo biti višje od 2.683,26 EUR.

Olajšava za donacije se prizna za v denarju ali naravi izplačane zneske za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene , vzgojno izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene rezidentom Slovenije in rezidentom držav članic EU (razen poslovnih enot v državah, ki niso članice EU), ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje obravnavane nepridobitne dejavnosti. Davčna olajšava se prizna v višini 0,3% obdavčenega prihodka obravnavanega davčnega obdobja.

Poleg navedene davčne olajšave lahko zavezanec uveljavlja tudi 0,2% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca za izplačila v denarju in naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ki so ustanovljena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in delujejo v javnem interesu za te namene. Tudi v tem primeru olajšava velja za rezidente Slovenije in EU (razen poslovnih enot v državah, ki niso članice EU). Obravnavana davčna olajšava se prenaša v naslednja davčna obdobja. Izkoriščena je lahko v naslednjih treh letih.

V 6. odstavku 59. člena ZDDPO-2 razširja pravico do uveljavljanja olajšav, ki smo jih obravnavali v prejšnjih dveh odstavkih, na izplačila v države članice Evropskega gospodarskega prostora.

Davčno olajšavo predstavljajo tudi izplačila v denarju in naravi političnim strankam do višine trikratne povprečne mesečne plače na zaposlenega pri zavezancu.

V primeru določanja nagrade v odstotku od zneska, ki ga bo sodišče prisodilo stranki, prihodkov ni mogoče zanesljivo izmeriti, saj je nastanek obveznosti plačila odvisen od nastopa pogoja ali bo odvetnik oziroma stranka v postopku uspela. Če odvetnik v zadevi ne bo uspel, ne bo nastala terjatev za plačilo odvetniških storitev. Tudi v primeru, da odvetnik oziroma stranka v postopku uspe, se do pravnomočne ugotovitve sodišča ne ve, kakšen bo znesek. Po našem mnenju v primerih nagrad v odvisnosti od uspeha postopka pride do izpolnjevanja pogojev za pripoznavanje prihodkov šele ob pravnomočni sodbi sodišča, s katero je ugodeno premoženjskemu zahtevku stranke.

Pogojno sredstvo je v skladu s SRS (2006) 12.34. točko g) možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj je odvisen od (ne)pojavitve enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki jih zavezanec ne obvladuje v celoti. Terjatve do strank odvetnikov, ki so odvisne od prisojenega zneska oziroma pravnega postopka z negotovim izidom, so primer pogojnega sredstva. Pogojna sredstva (v tem primeru terjatev za nagrado v odstotku od prisojenega zneska) se ne pripoznajo, tudi če je pritok gospodarskih koristi (plačilo za opravljene odvetniške storitve) verjeten, vendar ni res gotov. Pogojna sredstva se ne pripoznavajo, ker bi to lahko povzročilo pripoznavanje prihodkov, ki ne bodo nikoli uresničeni. Če postane uresničitev prihodkov gotova, zadevno sredstvo ni pogojno in ga je ustrezno pripoznati.

Pogojno sredstvo (v tem primeru terjatev za nagrado v odstotku od prisojenega zneska na eni strani in prihodki na drugi) se v skladu s SRS (2006) ne pripozna. Izpolnjevanje pogojev za pripoznanje prihodkov v primeru določanja nagrade v odstotku od na sodišču prisojenega zneska se presoja v vsakem posameznem primeru na osnovi dejstev in okoliščin.

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2 in 85/10) v drugem odstavku 76. člena določa, da če je v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka tega člena plačnik DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v drugi državi članici, lahko ta davčni zavezanec imenuje davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV.

Če je v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka tega člena plačnik DDV davčni zavezanec, ki v Sloveniji nima sedeža, ima pa sedež v tretji državi ali na tretjem ozemlju, mora tak davčni zavezanec imenovati davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV, razen v primeru, ko tak davčni zavezanec uporablja posebno ureditev za davčne zavezance, ki nimajo sedeža znotraj Unije, in opravljajo elektronske storitve osebam, ki niso davčni zavezanci.

Na podlagi drugega odstavka 76. člena ZDDV-1 torej imenovanje davčnega zastopnika kot osebo, ki mora plačati DDV, ni obvezno, če je v skladu s 1. do 5. točko prvega odstavka 76. člena ZDDV-1 plačnik DDV davčni zavezanec s sedežem v drugi državi članici, medtem ko je obvezno imenovanje davčnega zastopnika za davčne zavezance, ki imajo sedež v tretji državi oziroma na tretjem ozemlju.

Dolžnosti in obveznosti davčnega zastopnika so opredeljene v 4. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 21/08, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10 in 110/10). Tako je med drugim navedeno, da davčni zastopnik v imenu davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji, izpolnjuje obveznosti in uveljavlja pravice iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, plačuje DDV, vlaga zahtevke za vračilo presežka odbitka DDV itd.). Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, mora davčnemu zastopniku za potrebe izpolnjevanja obveznosti iz naslova DDV poslati en izvod izdanih računov, na katerih je poleg drugih predpisanih podatkov v skladu s 15. točko 82. člena ZDDV-1 navedeno tudi ime in identifikacijska številka za DDV davčnega zastopnika.

Družbe ali sklade tveganega kapitala (v nadaljevanju: DTK) uvrščamo med specializirane finančne ustanove, ki neposredno dolgoročno vlagajo v posamezne faze razvoja podjetij. Pri tem gre za lastniške naložbe v zameno za visoke kapitalske dobičke ob relativno visokem tveganju. Kapital družb/skladov je običajno zaseben, v manjšem obsegu je lahko tudi državen, če se država odloči neposredno posegati na trg z lastniškimi naložbami ali garancijami.

Raziskave kažejo, da dodano vrednost vloženemu kapitalu daje predvsem pomoč, ki jo nudijo DTK v obliki svetovanj menedžmentu MSP (nikakor pa ne pomoč v obliki odločanja), znanj in podjetniških izkušenj. DTK vlagajo sredstva le v tehnološka MSP z velikim potencialom rasti, ki imajo preizkušen model in izvrstno vodstveno ekipo. Takšen pristop povečuje možnosti doseganja visokih dobičkov za zasebne vlagatelje, ki vlagajo svoja sredstva v DTK. Le ti pričakujejo zaradi višjih naložbenih rizikov v primerjavi z ostalimi investicijskimi priložnostmi na trgu tudi višje donose.

Običajno DTK upravlja in vodi upravljavska družba. Upravljavska družba ima pogodbo o upravljanju z DTK in za njo opravlja vse posle. Tvegani kapital tako nastopa vedno v tandemu kot upravljavska družba in DTK. Slednja običajno nima zaposlenih, vendar pa ima normalno upravljavsko strukturo, ki zagotavlja in varuje interese vlagateljev v DTK. Lastniki upravljavske družbe so lahko sami upravljavci ali pa tudi vlagatelji v DTK.

EVA

EVA (Economic Value Added - angl.) ali ekonomska dodana vrednost je finančno merilo, ki upošteva ceno in vrednost kapitala, ki so ga lastniki vložili v podjetje in od katerega pričakujejo dobiček. Za izračun tega kazalnika je potrebno od neto dobička iz redne dejavnosti (poslovni izid iz poslovanja) odšteti povprečne stroške celotnega kapitala vloženega v podjetje.

Povprečni stroški kapitala pa se izračunajo kot povprečje med pričakovanimi donosi in obrestno mero prejetih kreditov podjetja v razmerju kapitala in dolgov na pasivni strani bilance stanja. Če je rezultat pozitiven pomeni, da je podjetje ustvarilo ekonomski dobiček ali ekonomsko dodano vrednost, v nasprotnem primeru pa pomeni, da podjetje zmanjšuje vrednost kapitala, kar pa nikakor ni v interesu lastnikov.

EVA napotuje management k pravilni razporeditvi sredstev in obveznosti s ciljem, da bi imeli lastniki kar največji donos na sredstva vložena v podjetje. V finančnem delničarskem svetu je to merilo poznano in uporabljeno kot pokazatelj dogodkov na trgu kapitala, ki se odražajo v rasti ali padanju cene delnice oziroma posledično v ravni blagostanja delničarjev.

Temeljno vodilo pri poslovanju podjetij je torej delovanje v smeri dodajanja vrednosti na vloženi kapital delničarjev, ki je temeljno vodilo tako na vodstveni kot tudi operativni ravni poslovanja podjetja.

Predlagane spremembe zakona o dohodnini, ki med drugim predvidevajo dvig meje za najvišji dohodninski razred, so korak v pravi smeri, ocenjujejo v ZSSS, kjer pa se zavzemajo za korenitejše spremembe. Zato bodo finančnemu ministrstvu posredovali svoje predloge. Rok za pripombe na osnutke sprememb štirih zakonov z davčnega področja se izteče 13.3.2012.

Predlagane spremembe pri dohodnini - med drugim je predviden dvig davčne osnove za odmero dohodnine po najvišji, 41-odstotni stopnji s sedanjih 15.681,03 evra na 18.716 evrov, tako da bi bil (ob predpostavki, da zavezanec uveljavlja le splošno olajšavo) z najvišjo stopnjo obremenjen dohodek, ki presega znesek 1,5-kratnika povprečne plače v Sloveniji - so korak v pravo smer, a bistvenih sprememb ne prinaša, je na novinarski konferenci v Ljubljani ocenila strokovna sodelavka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje.

"O nekem drastičnem dvigu meje ne moremo govoriti," je dejala. Glede na njene preračune za leto 2012 bi se zgornja meja za obdavčitev po 27-odstotni stopnji zvišala z 2022 evrov bruto na 2347 evrov bruto. Razlika pri neto plači bi bila glede na veljavni zakon za osebo z 2100 evrov bruto plače 8,43 evra, za osebo z 2300 evrov bruto plače 30,24 evra, za osebo s (po novem mejnih) 2347 evrov bruto plače pa 35,36 evra.

Osebe, ki že po sedanjem zakonu spadajo v najvišji razred in bi vanj sodile tudi po novem zakonu, bi po izračunih Pojetove po novem prejele 35,42 evra neto več.

Poleg tega ministrstvo ni predlagalo dodatnih razredov ali sprememb pri obstoječih razredih, so kritični v ZSSS, kjer se zavzemajo za 50-odstotni dohodninski razred za tiste z več kot 70.000 evri letnih dohodkov. "Dejstvo je, da bi obdavčili sami sebe, zato ta ukrep verjetno niti pod razno ne pride v poštev," je menila.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je ocenil, da bi bil dvig najvišjega dohodninskega razreda na 50 odstotkov pomembna sprememba tudi na simbolni ravni.

ZSSS bo svoje pripombe na predlagano novelo posredovala na finančno ministrstvo, kakšni konkretno bodo predlogi, pa še niso razkrili.

V sindikalni centrali sicer podpirajo zvišanje olajšav za investicije v raziskave in razvoj. Ocenjujejo, da je to nujen ukrep, saj da bodo imela podjetja morda res večji interes za tovrstna vlaganja.

Niso pa v ZSSS naklonjeni znižanju davka od dohodkov pravnih oseb. Stopnja tega davka se je v preteklih letih že zniževala, rezultata pa v smislu povečevanja vlaganj v nova delovna mesta in višjo dodano vrednost ni bilo, je dejal izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič, ki ocenjuje, da je ta denar šel v menedžerske odkupe.

Rožič tudi pravi, da bi bilo znižanje tega davka v luči prizadevanj za enotnejšo obdavčitev med članicami EU in proti davčnim oazam nož v hrbet vsem večjim članicam EU.

V ZSSS se tudi sprašujejo, s čim se bo nadomestilo znižanje prilivov v državni proračun. "Ogromen del denarja bomo izgubili z namenom, da bomo nekaj zagnali, že vnaprej pa vemo, da bo šel za poplačilo določenih posojil in da se ne bo vlagal v zaposlovanje, v razvoj," meni Rožič.

Semolič je napovedal, da bodo predlagali tudi druge spremembe, med njimi davek na finančne transakcije ter ukrepe za boljšo izkoriščanje evropskih sredstev, izboljšanje javnega naročanja, za odpravo sive ekonomije in druge.

13.3.2012 se izteče rok za pripombe na osnutke novel zakonov z davčnega področja - zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku na dodano vrednost in o ugotavljanju katastrskega dohodka - ki jih je ministrstvo za finance 6. marca objavilo na svoji spletni strani.

Vir: STA

Vlada je v skladu z napovedmi sprejela predlog spremembe 148. člena ustave, s katerim bo Slovenija v sladu z medvladno pogodbo o fiskalnem paktu v ustavo vnesla fiskalno oziroma zlato pravilo, po katerem mora biti državni proračun uravnotežen ali v presežku. Že kmalu naj bi vlada sprejela tudi spremljajoči ustavni zakon.

Minister za finance Janez Šušteršič je pojasnil, da je v vladnem predlogu spremembe ustave dopuščena izjema od fiskalnega pravila v primerih naravnih ali drugih nesreč in ostalih izjemnih okoliščin. Pri tem vlada sledi določilom fiskalnega pakta, ki ga je v Bruslju podpisalo 25 članic EU. Ta izjeme dovoljuje v primerih dogodkov zunaj nadzora države ali v primeru hudega gospodarskega padca, če to začasno odstopanje ne bo ogrozilo srednjeročne fiskalne vzdržnosti.

Takšno določilo v ustavi po Šušteršičevih besedah tako še vedno dopušča, da vlada v času recesije spodbuja gospodarstvo, a primanjkljaj se mora pokrivati s presežki v drugih letih.

148. člen ustave v obstoječi obliki sicer določa, da morajo biti vsi prihodki in izdatki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe zajeti v njihovih proračunih. Če proračun ni sprejet do prvega dne, ko ga je potrebno začeti izvrševati, se upravičenci, ki se financirajo iz proračuna, začasno financirajo po prejšnjem proračunu.

Minister ocenjuje, da bo Evropska komisija presodila, da je Slovenija fiskalno pravilo v nacionalni pravni red prenesla ustrezno. Evropska komisija bo namreč v skladu s fiskalnim paktom poročala o tem, kako so pogodbenice zlato pravilo prenesle v svoje zakonodaje.

Če bo komisija v poročilu ugotovila, da pogodbenica pravil o prenosu zlatega pravila ni upoštevala, bodo lahko ena ali več pogodbenic zadevo predložile Sodišču EU. Če bo pogodbenica menila, neodvisno od poročila komisije, da druga pogodbenica ni spoštovala pravil o prenosu zlatega pravila, bo lahko prav tako zadevo predložila Sodišču EU.

V obeh primerih bo mnenje sodišča zavezujoče in država bo morala v roku, ki ga bo določilo sodišče, ustrezno ukrepati.

Vlada si želi, da bi fiskalno pravilo začelo veljati leta 2015, vendar pa morajo biti vsi proračuni od sprejetja ustavne spremembe taki, da bodo omogočili poznejše učinkovanje tega pravila.

V DZ že deluje ustavna komisija, ki bo pripravila končno besedilo ustavnih sprememb. Na usklajevanju strank se je po ministrovih besedah pokazala velika podpora vladnemu predlogu, a vseeno pričakuje še dodatno usklajevanje znotraj DZ, kjer bo sodelovala tudi pravna stroka.

Predsedniki parlamentarnih strank so namreč soglašali, da se ustava dopolni s fiskalnim pravilom. Ob tem je predsednik vlade Janez Janša izrazil željo, da bi uravnotežen proračun dosegli čim prej, vsekakor pa še v tem mandatu.

Že kmalu naj bi vlada skušala predlagati še ustavni zakon, s katerim bi natančno opredelili izvedbo tega pravila. Zanj bo v DZ potrebna dvotretjinska večina. Skrajni rok za sprejetje takega zakona naj bi bil šest mesecev, Šušteršič pa si želi, da bi bilo to prej.

Ustavni zakon bo predvidel tudi sankcije in ukrepe za primere, da bi se vseeno ustvaril primanjkljaj, prav tako tudi terminski načrt za doseganje tega pravila, je povedal Janša.

Da bi v Sloveniji zlato pravilo zapisali v ustavo, so se predsedniki parlamentarnih strank dogovorili že v času mandata prejšnje vlade, ki jo je vodil Borut Pahor. Takrat vsebine spremembe ustave niso opredelili.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi/novi čistopisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu MARCU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • od svojega nastanka do danes je doživel 10 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
  • V državni Državni zbor je dne 5.3.2012 prispel Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1F), EPA 184-VI, ki ima za cilj zagotovitev racionalne organiziranosti državne uprave. Spremembe in dopolnitve ZDU-1 so povezane z novelo Zakona o vladi RS (ZVRS-F), ki bo zagotavljala operativnost vlade, združevala sorodna in povezana delovna področja v resorje, omogočila racionalizacijo poslovanja državne uprave z združevanjem nekaterih delovnih področij ministrstev ter izboljšala koordinacijo, ustvarila večjo sinergijo in omogočila boljšo izrabo kadrovskih in drugih virov.
  • Rednih novel (spremembe in dopolnitve zakona) je bilo 5 (novela A, B, C, D in E);
  • Državni zbor je pripravil (le) štiri uradna prečiščena besedila (UPB) Zakona o državni upravi (ZDU-1-UPB1, ZDU-1-UPB2, ZDU-1-UPB3, ZDU-1-UPB4).
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 52-2526/2002, stran 5272.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 7.3.2012 - 13.3.2012 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 6 novosti 1 novost 19 novosti 1 novost

V tem obdobju posebej izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 7.3.2012 - 13.3.2012 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 4 novosti 6 novosti 2 novosti 6 novosti 6 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 2 novosti 1 novost 6 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 5 novosti 3 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 1 novost 8 novosti 5 novosti 1 novost 7 novosti 6 novosti
5. JAVNE FINANCE 2 novosti 11 novosti 7 novosti 5 novosti 12 novosti 7 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 2 novosti 26 novosti 13 novosti 1 novost
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 3 novosti 5 novosti 2 novosti 20 novosti 1 novost
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 1 novost 1 novost
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 4 novosti 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 7 novosti
11. OBČINE 35 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.