»Pogumni in uspešni podjetniki se počutimo precej osamljeni in popolnoma necenjeni. Se sploh zavedamo, kaj pomeni, da nekdo ustanovi podjetje? Da tvega, vloži denar, se angažira in zaposli ljudi?«, se v današnjem TFL Glasniku sprašuje Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex, in nadaljuje: »Kaj se zgodi, če mu ne uspe skleniti pogodbe in izpeljati posla? Uspešnega posla? In kje je tu šele dobiček?«
V pravnem članku nam mag. Bećir Kečanović predstavlja prispevek z naslovom Znanje in odgovornost za kakovostne predpise in družbo prihodnosti. Da ne bo pomote, številni zakoni in drugi predpisi so sicer nujni in neizogibno potrebni za pravno varnost, stabilnost in napredek družbe, a le pod pogojem, kot je v razpravi opozoril dr. Igličar, da so dobri in primerni družbenim ciljem, tako po smotrnosti in kakovosti kot po obsegu in učinkih zakonodajnega odločanja v družbeni stvarnosti.
V današnji Temi tedna nam Silva Koritnik Rakela iz Izobraževalne hiše Cilj predstavlja 1. del članka z naslovom Državne podpore (pomoči) v SRS 2016. Država na različne načine spodbuja delovanje podjetij. Poslovni izid marsikaterega podjetja bi bil bistveno drugačen, če teh podpor ne bi bilo. Po vstopu Slovenije v EU so tudi podjetja, ki v preteklosti niso bila deležna državnih podpor, aktivna pri pridobivanju t.i. nepovratnih sredstev ter posojil z ugodnejšo obrestno mero.
Vabljeni k branju!
Ko takole ob koncu koledarskega leta opazujem, se mi dozdeva, da blišč prazničnih luči in cimetov vonj le prekrivata izpraznjeno dušo in pomanjkanje energije ter idej, predvsem pa resno akcijo v našem življenju in poslu.
Pogumni in uspešni podjetniki se počutimo precej osamljeni in popolnoma necenjeni. Se sploh zavedamo, kaj pomeni, da nekdo ustanovi podjetje? Da tvega, vloži denar, se angažira in zaposli ljudi? Kaj se zgodi, če mu ne uspe skleniti pogodbe in izpeljati posla? Uspešnega posla? In kje je tu šele dobiček?
Želela bi si podpornega okolja, tega spirita, ki bi že enkrat vsakega Slovenca, tudi tistega v javni upravi, naučil, kaj pomeni zaslužiti en evro. Da, ker ravno za to gre. Ampak do tu je še dolga pot. Šla bi lahko denimo takole:
Da me vsaj enkrat na teden nagovori minister za gospodarstvo in pove, kako je ponosen na vsa podjetja v Sloveniji, ki uspešno delajo in ustvarjajo dobiček ter zaposlujejo ljudi. Da on in vsa državna uprava vedo, kako je to pomembno, in da so samo podjetja edini vir proračunskih prihodkov, da ta država sploh lahko dela. Da ima pred seboj deset konkretnih ukrepov, ki jih bo uresničil do polovice prihodnjega leta in z njimi dosegel 10-odstotno povečanje dobička v gospodarstvu in 5-odstotno rast zaposlenih. Če tega ne bo dosegel do tega datuma, bo odstopil.
Da me vsaj enkrat na teden nagovori ministrica za delo in pove, da se zaveda, da si vsak želi dela in biti dobro plačan, a da hkrati ve, da to lahko zagotovijo samo podjetja, ki pa morajo pred tem pridobiti posle. Posli so lahko za določen čas, za posamezni projekt, skratka niso večni. Zato bo ministrica obljubila, da bo v pol leta zagotovila enostavno sprejemanje in odpuščanje delavcev. Zato, ker se zaveda, da bo s tem pomagala podjetjem, da spet najdejo posle in ponovno zaposlijo delavce. In zato, ker se zaveda, da nobeno dobro podjetje ne bi brez razloga odpustilo zaposlenih. Obljubila bo tudi, da bosta skupaj z ministrom za finance povedala, da se obdavčitev plač in velikostni dohodninski razredi spremenijo, in da bosta podpirala visoko strokovni kader in uvedla socialno kapico. Kdor bo hotel kar koli delati, od upokojencev in študentov do pogodbenikov, bo to lahko storil na popolnoma enostaven način, z enim obrazcem, in plačal enotno dajatev okoli 25 odstotkov.
Da me vsaj enkrat na teden nagovori minister za finance in pove, kako je ponosen na gospodarsko rast, ki jo ustvarjamo podjetja, da se seveda zaveda, da to pomeni tudi več prihodkov v proračun. A še preden izreče ta stavek do konca, pove tudi, da se zaveda, kako pomembno je šele trošenje proračuna. Da ima deset ukrepov, ki sledijo podjetniški logiki, torej racionalnosti poslovanja, in da bo v enem letu vse stroške znižal za 10 odstotkov. Prvi ukrep je, da mora biti število zaposlenih v javnem sektorju obvezno v razmerju do gospodarstva. Povedano enostavno: če gre podjetje s 100 zaposlenimi v stečaj, potem mora po nekem ključu (predlagam 20 odstotkov) javna uprava odpustiti 20 svojih zaposlenih.
Da mi pove, da je moj partner iz tujine dobrodošel v Sloveniji, naj le investira, zelo enostavno bo to naredil, v prvih dveh letih bo brez davka od dobička, vse postopke mu bodo uradniki uredili v nekaj dneh. Pa da se taka zakonodaja, kot je zdaj, zagotovo ne bo spremenila dolgo časa in naj on kar mirno spi ter naj ga ne bo strah, kam je vložil svoj denar. Še več, Slovenija je vendar prijazna (in pametna) država in vsakemu tujemu vlagatelju bo za vsakega slovenskega državljana, ki ga bo zaposlil, dodala še dodatno 5-odstotno olajšavo.
Da me vsaj enkrat na teden nagovor minister za javno upravo in nadaljuje ukrep ministra za finance ter pove, da bo organizacijo in rezultate v javnem sektorju dosegel tako, da bodo merljivi. Če rezultati in predvsem racionalizacija procesov dela ne bodo doseženi, bo odstavil vodilne, ki so odgovorni za to. Pove naj tudi, da mora biti vodilni kader v javnem sektorju odličen, in če hočemo imeti odličen kader, mora biti tudi dobro plačan. Kako lahko ima vendar minister samo tam nekje 2000 evrov plače, predsednik vlade pa, kaj vem, morda okoli 3000 evrov?! Kdo bo nadzoroval javno upravo? Bi rekla, da kar podjetniki oziroma predstavniki menedžerjev velikih družb. Da jo posredno nadzorujejo samo volilci, ki jo »kontrolirajo« samo enkrat na štiri leta, ko izbirajo stranke, je odločno premalo.
Da me vsaj enkrat na teden nagovori minister za pravosodje in pove, naj me ne skrbi, da bodo moji enostavnejši gospodarski spori rešeni v mesecu dni in da procesni padci v postopkih ne bodo več nad tistimi, ki prinašajo vsebinske odločitve.
Po vsem tem se bomo mi, podjetniki, veselili naših uspehov, si natočili zasluženo penino in si rekli: odlično, ustvarili smo večje prihodke, imamo odlično ekipo, ki jo lahko dobro in pošteno plačamo, dobiček nam raste, porabili ga bomo za nadaljnji razvoj podjetja, plačali smo vse davke državi. Zelo smo ponosni, da živimo v tej državi Sloveniji, ki nam daje vse pogoje za delo, v katerem zares uživamo, radi pa imamo tudi njene lepote. Vse to in predvsem naša lastna notranja energija nam zagotavljajo uspeh. Za osebno srečo pa se potrudimo še s čim.
piše: mag. Bećir Kečanović, Inštitut za razvoj vključujoče družbe – IRVD
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je 12. novembra 2015 na Pravni fakulteti v Ljubljani organizirala srečanje pravne stroke na temo Odprta vprašanja zakonodajne dejavnosti. Z uvodnim prispevkom je začel akademik Marijan Pavčnik. Razpravo so po vrstnem redu nadaljevali dr. Albin Igličar, dr. Janez Pogorelec, akademikinja Alenka Šelih, dr. Barbara Novak, vrhovni sodnik dr. Erik Kerševan, dr. Matej Accetto in dr. Tilen Štajnpihler. Skupno ugotovitev lahko strnemo v splošno znano oceno, kar so govorke in govorci med razpravo podprli z argumenti, da je pretirano normiranje, ne le pri nas, ampak tudi v EU, glavni vzrok ogrožanju pravne varnosti, vladavine prava in stabilnosti družbe. Da ne bo pomote, številni zakoni in drugi predpisi so sicer nujni in neizogibno potrebni za pravno varnost, stabilnost in napredek družbe, a le pod pogojem, kot je v razpravi opozoril dr. Igličar, da so dobri in primerni družbenim ciljem, tako po smotrnosti in kakovosti kot po obsegu in učinkih zakonodajnega odločanja v družbeni stvarnosti.
Izzivi sedanjosti in stabilne družbe prihodnosti
Razvoj svetovnih dogodkov je prišel do točke, ko ne samo izjemni misleci in preroki, ampak tudi mi navadni smrtniki vidimo, da je leto 2015 prelomno za družbo prihodnosti. Bolj ko se izteka, kaže, da je vse manj razlogov za optimizem. Toda, ali nam kaj drugega preostane, razen, da z upanjem zremo bodočnost. Zavoljo tega prerokb preloma ne gledam skozi očala katastrofikov. Raje ostanem pri tem, kar v agendi trajnostnega razvoja za ljudi in planet v obdobju 2015-2030 s skupno platformo stabilne, miroljubne in vključujoče družbe prihodnosti napovedujejo Združeni narodi. Njeno uresničevanje je na seji 26. maja 2015 potrdil Svet Evrope s sklepom, da ponuja priložnost za reševanje povezanih izzivov, kar bi morale EU in članice kar najbolje izkoristiti.
S podatki o korupciji in oceno, da je v državah, ki jih ob vsej človeški bedi in revščini pestijo različni spopadi, okoli 28,5 milijona otrok izključenih v dostopu do osnovnošolske izobrazbe, Združeni narodi v agendi 2015-2030 posebej opozarjajo, kako je za bodočnost ljudi in planeta pomembna vladavina prava, varnost in stabilnost družbe. Kaj bi sicer v tako zaostrenih razmerah izključenosti z ekstremno revščino, neenakostjo in nepravičnostjo lahko pričakovali od prihodnosti, zlasti za mlade ljudi?. To vprašanje nas zadeva z vso razsežnostjo problemov svetovnih razsežnosti, še zlasti s tragičnimi posledicami in grožnjo terorističnih napadov. Odgovor, kako izključevanje vodi v radikalizacijo in terorizem, je preprost. Komentar k prispevku na spletni strani RTV Slovenija »Kaj mlade posameznike vodi v skrajna teroristična dejanja?«, enostavno, a zato nič manj stvarno in osupljivo povzame: »Živiš v stanovanju ali pa še to ne, nimaš prijateljev (oz. take, ki mislijo na skrajna dejanja), nimaš denarja, povsod okoli tebe nasilje (ne samo vojaško,tudi ekonomsko in ...), ko imaš dost najbrž rečeš oz. rečejo »ma dost mam« in pristaneš na skrajno dejanje. Greš ponudijo ti obljube, bombo in možnost da končno nekaj storiš. Ker so vsi dosedanji načini delovanja očitno neučinkoviti, nedolžne žrtve in neizmerljive posledice kličejo po drugačnih rešitvah, da se svetovno zlo zajezi in obvlada.
Psihološki temelji kakovostnih sprememb in stabilne družbe prihodnosti
V skupnem okviru agende Združenih narodov 2015-2030 je za ustvarjanje družbe prihodnosti ključna izgradnja učinkovitih, odgovornih in vključujočih institucij na vseh ravneh. Izhodišče je v vladavini prava, da se odpravijo poglavitni vzroki izključevanja, ekstremne revščine, neenakosti in nepravičnosti. Obrazložitve se glede tega sklicujejo na dejstva in podatke, da korupcija in druga odklonska dejanja skupaj z davčnimi utajami oropajo svetovno skupnost in države za okoli 1,26 trilijonov (tretja potenca milijona) USD letno. S tem so cele generacije izključene in obsojene, da živijo in umrejo brez osnovnih pogojev za človeka vredno življenje.
piše: univ. dipl. ekon. Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj
Država na različne načine spodbuja delovanje podjetij. Poslovni izid marsikaterega podjetja bi bil bistveno drugačen, če teh podpor ne bi bilo. Po vstopu Slovenije v EU, so tudi podjetja, ki v preteklosti niso bila deležna državnih podpor aktivna pri pridobivanju t.i. nepovratnih sredstev ter posojil z ugodnejšo obrestno mero. Pogosto je nepovratnost sredstev pogojena z izpolnjevanjem določenih pogojev, lahko pa so sredstva pridobljena tudi brez posebnih povezav s poslovnim delovanjem.
Zneski prejetih državnih podpor, ki jih najdemo v računovodskih izkazih vse večjega števila podjetij, so vedno višji. Za uporabnike letnih poročil je informacija o državnih podporah pomembna. Oglejte si letno poročilo podjetja Pipistrel, podjetje za alternativno letalstvo, d.o.o iz Ajdovščine (LP 2014, stran 24 in 38) in videli boste, koliko drugačen bi bil poslovni izid tega uspešnega podjetja brez državnih podpor. To pa ne pomeni, da so ta sredstva podjetjem podarjena, saj prav ta podjetja s svojo rastjo državi vračajo v obliki plačanih davkov in prispevkov. Še posebej to velja za takšna podjetja, kot je Pipistrel, ki temeljijo na znanju in zaposlujejo strokovnjake.
Ureditev državnih podpor v računovodskih standardih
Računovodska stroka (tudi praksa v posameznih državah) je imela različne poglede na računovodsko obravnavo državnih podpor. Na voljo sta dva splošna načina: kapitalski način, po katerem podpora vstopa neposredno v kapital, in na donosu zasnovan način, po katerem se podpora obravnava kot prihodki v enem ali več obdobjih.
Zagovorniki kapitalskega načina, so to utemeljevali s tem, da so državne podpore sredstvo financiranja in tako jih je tudi treba obravnavati v bilanci stanja podjetja, namesto da bi jih vključili v izkaz poslovnega izida ter da državnih podpor ni ustrezno prikazati v izkazu poslovnega izida, ker jih podjetje ni prislužilo, temveč so državna spodbuda, ki ni povezana z nastankom ustreznih stroškov.
Zagovorniki na donosu zasnovanem načinu obravnavanja, pa so svoja stališča utemeljevali z dejstvom, da so državne podpore prejemki iz drugega vira in ne od lastnikov, se zato ne smejo obravnavati neposredno v okviru kapitala, temveč se morajo pripoznavati v izkazih poslovnega izida v ustreznih obdobjih. Poleg tega so državne podpore le redko brezpogojne. Podjetje si jih prisluži, tako da izpolni pogoje zanje in predvidene obveznosti. Glede na to je treba državne podpore všteti med prihodke in jih vzporediti z zadevnimi stroški, ki naj bi jih podjetje pokrilo s prejetimi podporami. Poleg tega pa tudi davek iz dobička in drugi davki obremenjujejo prihodke, je logično, da se tudi državne podpore obravnavajo v izkazu poslovnega izida, saj so le podaljšek davčne politike.
Za na donosu zasnovan način obravnavanja državnih odpor je temeljno, da se pripoznajo v izkazu poslovnega izida strogo dosledno in preudarno v obdobjih, v katerih jih je treba vzporejati z zadevnimi stroški. Pripoznavanje prihodkov iz državnih podpor v trenutku ustreznih prejemkov pa ni v skladu z računovodsko predpostavko o nastanku poslovnega dogodka in bi bilo sprejemljivo zgolj takrat, ko ne bi bilo na voljo nobene podlage za razporeditev podpor na druga obdobja razen na tisto, v katerem je podjetje podporo prejelo. Kadar država podpira podjetje na način, da mu pokriva stroške prek subvencije prodajne cene – na primer javni promet, se ti zneski takoj vključijo v prihodke.
Pojmi povezani z državnimi podporami
Predno prikažemo računovodsko in tudi davčno obravnavo posameznih oblik državnih podpor si oglejmo nekaj pojmov.
Državne podpore so državna pomoč v obliki prenosov sredstev na podjetje v zameno za upoštevanje nekaterih okoliščin v preteklosti ali v prihodnosti, ki se nanašajo na poslovanje podjetja. Državne podpore so knjižene v poslovnih knjigah podjetij in vključene v računovodske izkaze. Druge oblike državne pomoči so samo razkrite. Oblike državne pomoči, ki morajo biti samo razkrite so npr. brezplačna tehnična pomoč državne agencije ali možnost sodelovanja na sejmu v tujini.
S sredstvi povezane podpore so državne podpore, pri katerih je prvi pogoj, da mora podjetje, ki jih želi dobiti, kupiti, zgraditi ali drugače pridobiti takšna sredstva. V zvezi s temi podporami so lahko določeni tudi dodatni pogoji, ki omejujejo vrsto ali razmestitev sredstev oziroma obdobje, v katerem jih mora podjetje pridobiti ali obdržati v svoji lasti.
S prihodkom povezane podpore so državne podpore, ki ne spadajo med tiste, povezane s sredstvi.
Nevračljiva posojila so posojila, pri katerih se posojilodajalec pod vnaprej določenimi pogoji odpove vračilu.
Državne podpore so v zbirki SRS (2016) obravnavane enako kot v obstoječi zbirki SRS (2006), le da je sedaj nekaj več pozornosti namenjene podporam v kmetijstvu in ponekod podan bolj natančne opis računovodske obravnave. V zbirki slovenskih računovodskih standardov SRS (2016) nimamo posebnega standarda, ki bi obravnaval državne podpore. Zgoraj predstavljeni pojmi so natančneje opisani v SRS 11.35. in SRS 11.36. Prebrati bo treba vse naštete standarde:
- SRS 1 – Opredmetena osnovna sredstva,
- SRS 2 – Neopredmetena sredstva,
- SRS 5 – Terjatve,
- SRS 11 – Časovne razmejitve, in
- SRS 15 – Prihodki.
V okviru zbirke mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) je tej tematiki namenjen poseben standard MRS 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči. ter pojasnilo SOP 10 – Državna pomoč – brez posebnih povezav s poslovnim delovanjem.
Za državne podpore v kmetijstvu je potrebno upoštevati tudi MRS 41 – Kmetijstvo, ki posebej ureja obravnavo podpor.
Oblika državne podpore je pomembna tudi za davčne namene
Kot navaja SRS 11.35 se državne podpore včasih imenujejo tudi dotacije oziroma subvencije. In prav državne podpore v obliki subvencij so najpogostejša oblika državnih podpor. Med največjimi prejemniki subvencij je kmetijska dejavnost. Značilnost teh subvencij je, da jih prejema veliko število upravičencev. Eni zato, ker neko kulturo pridelujejo, drugi zato, ker nekaj opustijo. Druga oblika je sofinanciranje nakupa sredstev (opreme, nepremičnin). Državno podpora predstavlja tudi posojilo s subvencionirano obrestno mero. Pravzaprav ne posojilo samo, temveč 'prihranek', ki ga ima podjetje zaradi nižje obrestne mere. Državna podpora je tudi brezplačna uporaba ali pa netržna najemnina za sredstva v državni lasti.
V 2. delu članka bomo predstavili posamezne oblike državnih pomoči na zgledih. Za namene obdavčitve je merodajna računovodska opredelitev državnih podpor. Pa tudi to v praksi ne drži povsem. To trditev izpodbijajo Pojasnila DURS.
Država je zaradi sive ekonomije sprejela zakon, ki uvaja davčne blagajne – ali so res zajeli vse?
Spoštovane bralke in spoštovani bralci, našo revijo Denar bomo osvežili z novo rubriko, ki bo namenjena izključno vam. Zavedamo se, da se pri davčnem poslovanju nenehno pojavljajo vprašanja, dileme …, ki potrebujejo takojšnjo rešitev ali je lahko ta rešitev podana v določenem času. Naša rubrika prvim, torej zahtevam po hitrih dogovorih, ne bo služila, namenjena je problemom, ki ne zahtevajo takojšnje rešitve. Pošljite nam svoja vprašanja, dileme, s katerimi se srečujete na davčnem področju, in mi se bomo potrudili, da bomo vaš problem obravnavali v čim krajšem času. Pošljite nam vprašanja čim bolj jasno zapisana, dodajte kontaktne podatke, ki bodo namenjeni izključno za morebitno dodatno razpravo, mi pa bomo na tem mestu podali naš pogled na vaš problem. Vprašanja lahko pošiljate na e-naslov: info@revijadenar.si
Upala sem, da se bomo v naši rubriki lahko izognili debati na temo davčnih blagajn, vendar ste nanizali toliko problemov in vprašanj, da moram tudi jaz ugrizniti v to kislo jabolko. Izbrala sem vprašanje gospe Janje iz Celja, ki je samostojna arhitektka. Na njenem primeru bomo lahko razbrali vso (absurdno) razsežnost »potrjevanja računov«, ki jo je sprožilo razlaganje FURS.
Vprašanje:
»Spoštovani, sem arhitektka s samostojnim birojem, delam sama. Moji prihodki v povprečju na leto znašajo do 50.000 evrov, tako da ne zapadem v sistem DDV. Je pa res, da so moji naročniki v pretežni meri fizične osebe, ki mi mojo storitev plačujejo v gotovini.
Trenutno se pogajam za pridobitev naročila za izdelavo idejne zasnove za gradnjo hiše v predmestju Celovca. Naročnik in plačnik moje storitve bo fizična oseba, ki je avstrijski državljan. Ocenjujem, da bo vrednost mojega projekta znašala okrog 10.000 evrov, plačila pa bodo razdeljena na podlagi dokončanih faz projekta. Projekt se bo začel v januarju 2016, ko bo tudi plačan avans za moje delo.
Vprašanja, ki se mi ob tem projektu porajajo in niso vezana na moje strokovno delo ter nanje še nimam odgovora, so vsa s področja pravilnosti in zakonitosti poslovanja. Ali bom tudi jaz potrebovala »davčno blagajno«, torej ali bom morala ob izdaji računa za zgoraj opisan projekt, ki ga bo fizična oseba plačala z gotovino, ta račun potrdit na FURS?«
Odgovor:
Vsak bi na to vprašanje z malo vedenja o problemu sive ekonomije v Sloveniji odgovoril: »Ja, seveda. Sploh ni dvoma. Potrditev gotovinskega računa na FURS je obvezna!«
Pa ne bi imeli prav. Gospa Janja, vam ne bo potrebno potrjevati računa, ki ga boste izstavili fizični osebi za opravljene storitve priprava idejnega načrta za gradnjo hiše v Avstriji.
Pa preverimo to trditev:
Pripravljavci Zakona o davčnem potrjevanju računa, ki je bil potem sprejet in objavljen v Uradnem listu št. 57/2015, na kratko s kraticami označen: ZDavPR, so kot argumente za sprejetje predvsem poudarjali boj proti sivi ekonomiji. Poglejmo, kaj so poudarjali v oceni stanja in razlogih za sprejem zakona:
»Siva ekonomija ima številne negativne posledice (davčna vrzel in posledično potreba po višji davčni obremenitvi zavezancev, ki spoštujejo pravni red, nepravičen dostop posameznikov do javnih storitev, izkrivljanje konkurence na trgu, nezmožnost uveljavljanja reklamacije potrošnika, nezaupanje v pravo itd.), ki jih je nujno treba preprečiti in zahtevajo sprejem učinkovitih ukrepov za omejevanje sive ekonomije. Ukrepi v tem predlogu zakona bodo ob že obstoječih ukrepih dodatno izboljšali preglednost gotovinskega poslovanja, s tem pa vplivali na zmanjšanje obsega sive ekonomije.
Podatki davčnih nadzorov kažejo, da je siva ekonomija posebej težavna pri dejavnostih, kjer se posluje z gotovino, ker ta promet pogosto ni prikazan v poslovnih knjigah. Nikjer zabeleženo gotovinsko poslovanje se širi po celotni dobavni in produkcijski verigi, saj se takšnemu načinu poslovanja prilagodijo dobavitelji blaga in zaposleni, ki del ali celotno plačo dobivajo kar v gotovini. Neevidentirano gotovinsko poslovanje tako omogoča tudi zaposlovanje na črno. Za razliko od negotovinskega plačevanja po transakcijskem računu je preglednost pri gotovinskem poslovanju manjša, prikrivanje prometa lažje in zato bolj razširjeno, odkrivanje tega pa težje in manj uspešno. Medtem ko lahko davčni organ pri negotovinskem poslovanju z vpogledom v transakcijski račun davčnega zavezanca preveri promet na podlagi denarnih prilivov, je nadzor pri gotovinskem poslovanju težji, saj ni verodostojnih kontrolnih podatkov o gotovinskih plačilih. Za namene izvajanja svoje temeljne naloge, tj. pravilne obdavčitve vseh zavezancev za davek na podlagi dejanskih obdavčljivih dohodkov, mora imeti davčni organ dostop do posameznih podatkov, ki so pomembni za določitev davčne obveznosti in nadzor nad tem, ali so zavezanci za davek sporočili oziroma navedli pravilne podatke.«
Če poenostavim zagovor pripravljalca – ministrstvo za finance: Zakon je potreben zaradi boja prosti sivi ekonomiji, ki jo povzroča neevidentirano gotovinsko poslovanje, ki hkrati omogoča tudi neprijavljeno zaposlovanje.
Izhajajoč iz navedenega, naj bi bil temelj davčnih blagajn takojšnje evidentiranje gotovinskih plačil in s tem učinkovit ukrep proti sivi ekonomiji. Potrjevanje računa po informacijskem sistemu pred izdajo računa plačniku naj bi torej onemogočilo netransparentno plačevanje v gotovini.
Torej je tudi ministrstvo za finance kot predlagalec zakona poudarjal boj proti sivi ekonomiji z omejevanjem neevidentiranega gotovinskega poslovanja.
Kako je torej mogoče, da gospe Janji, ki bo prejela plačilo v višini 10.000 evrov v gotovini (v enkratnem znesku ali v obrokih, ni pomembno), pripadajočega računa oziroma računov ne bo potrebno potrditi na FURS?
Odgovor je preprost: FURS je v svojih pojasnilih in seminarjih razložil, da je potrjevanje računov neposredno povezano z obdavčitvijo prodaje blaga in storitev z davkom na dodano vrednost na ozemlju Slovenije. Tako je relativno iz enostavnih določil zakona: vsak, ki posluje z gotovino, mora potrditi račun pred samo izdajo kupcu, proceduro potrjevanja računov (seveda po mojem mnenju) neskončno zapletel.
Tako po interpretaciji FURS ni več pomembno samo plačilo z gotovino, ampak tudi: ali ta transakcija zapade pod določila ZDDV-1 na ozemlju Slovenije. Če ne zapade v sistem obdavčitve po ZDDV-1 na ozemlju Slovenije, plačilo z gotovino ni več pomembno, račun ni predmet potrjevanja računa.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - Petra Mlakar
1.0 Uvod
Ta opis je namenjen zavezancem za plačilo upravne takse in stroškov postopka za izdane dokumente in upravna dejanja Finančne uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS) v zvezi s prirejanjem iger na srečo na podlagi Zakona o igrah na srečo (ZIS).
2.0 Upravna taksa
Zavezanec za plačilo takse (v nadaljevanju: taksni zavezanec) je tisti, ki s svojo vlogo uvede upravni postopek oziroma na katerega zahtevo se opravijo dejanja ali izdajo dokumenti. Taksni zavezanec mora plačati upravno takso v skladu z Zakonom o upravnih taksah (ZUT).
Za zahtevo za izdajo upravnega akta mora taksni zavezanec plačati upravno takso po tarifni številki 1 (za vlogo) in 3 (za odločbo, dovoljenje, soglasje oziroma sklep s katerim se konča postopek), za pritožbo zoper upravni akt pa takso po tarifni številki 2.
Za dokumente in dejanja v postopkih, ki se uvedejo po uradni dolžnosti, se v postopku, ki ga vodi FURS na prvi stopnji, ne plača takse.
2.1 Taksni zavezanec na področju prirejanja iger na srečo
Taksni zavezanec na področju prirejanja iger na srečo je:
- prireditelj klasičnih iger na srečo (občasni in trajni),
- koncesionar za igralnico,
- koncesionar za igralni salon,
- institucija za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave,
- druga stranka, ki s svojo vlogo uvede postopek oziroma na zahtevo katere se opravijo dejanja ali izdajo dokumenti na področju prirejanja iger na srečo,
- stranka zoper katero je FURS začel postopek po uradni dolžnosti (samo za pritožbo).
2.2 Taksna obveznost
Takso je treba plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Taksna obveznost nastane:
- za vloge – takrat, ko se vložijo pri pristojnem organu; če so dane na zapisnik pa takrat, ko se zapisnik sestavi;
- za odločbe, dovoljenja, sklepe, soglasja in druge dokumente – takrat, ko se vloži zahteva, naj se izdajo;
- za upravna dejanja – takrat, ko se vloži vloga, naj se opravijo.
2.3 Način plačila upravne takse
Pri plačilu upravne takse z univerzalnim plačilnim nalogom UPN taksni zavezanec v rubriki PREJEMNIK vpiše v polje:
- Naziv: MF - FURS
- Ulica: Šmartinska cesta 55
- Kraj: Ljubljana,
- Številka računa: SI56 01100-8881000030,
- Referenca: SI19 davčnašt-24007, pri čemer se namesto odebeljenega teksta davčnašt vpiše lastno osemmestno davčno številko.
V rubriki PLAČNIK taksni zavezanec vpiše v polje:
- Koda namena: GOVT
- Namen: upravna taksa po tar. št. __ (vpiše se tarifna številka, na katero se nanaša plačilo) za vlogo z dne dd. mm. yyyy.
Fotokopijo potrjenega plačilnega naloga taksni zavezanec priloži k vlogi oziroma ga predloži Posebnemu finančnemu uradu. V zadevah:
- izdaja dovoljenja za povezavo nadzorno informacijskega sistema v informacijski sistem nadzornega organa in
- izdaja soglasja k ceniku stroškov ugotavljanja skladnosti igralne naprave, s katero se izvajajo igre na srečo, s predpisanimi tehničnimi in drugimi zahtevami
pa jo predloži Generalnemu finančnemu uradu.
3.0 Stroški postopka
V skladu z Uredbo o določitvi tarife stroškov na področju prirejanja iger na srečo - Uredba mora stranka v zvezi s postopki na področju prirejanja iger na srečo poleg upravne takse plačati tudi stroške, ki nastanejo FURS med postopkom ali zaradi postopka, ki se je začel na njeno zahtevo in stroške postopka, ki ga je FURS začel po uradni dolžnosti in se je za stranko končal neugodno oziroma se v postopku izkaže, da ga je stranka povzročila s svojim protipravnim ravnanjem.
3.1 Zavezanec za plačilo stroškov postopka
Zavezanec za plačilo stroškov postopka je:
- prireditelj klasičnih iger na srečo (občasni in trajni),
- koncesionar za igralnico,
- koncesionar za igralni salon,
- druga stranka, ki s svojo vlogo uvede postopek oziroma na zahtevo katere se opravijo dejanja ali izdajo dokumenti na področju prirejanja iger na srečo,
- stranka zoper katero je FURS začel postopek po uradni dolžnosti, če se je ta postopek za stranko končal neugodno oziroma se v postopku izkaže, da ga je stranka povzročila s svojim protipravnim ravnanjem.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: pojasnilo FURS
1. UVOD
Zavarovalnica je gospodarska družba in finančna institucija, katere osnovna dejavnost je prevzem in upravljanje tveganj. Osrednja tveganja, na katera se zavarovalnica osredotoča, so seveda zavarovalna tveganja. Kljub temu mora, zaradi narave poslovanja, upravljati tudi druga tveganja, med njimi tveganja prevar. Zavarovalnice so zaradi velikega števila transakcij, velikega števila poslovnih partnerjev in praviloma dobrega finančnega položaja (likvidne in solventne) pogosta tarča prevar. Zato je za zavarovalnice posebnega pomena, da vzpostavijo učinkovit sistem upravljanja tveganj. Pomemben element tega sistema je organizacijska struktura zavarovalnice.
2. CILJ, NAMEN, UPORABLJENE METODE IN OMEJITVE
Osnovni cilj prispevka je analizirati organizacijsko strukturo zavarovalnice z vidika tveganja prevar. Namen je ugotoviti, ali je njena organizacijska struktura primerna za učinkovito upravljanje tveganj prevar.
Analizirana je konkretna organizacijska struktura, ki pa, zaradi varovanja poslovnih skrivnosti, ni v celoti enaka nobeni zavarovalnici v Sloveniji, čeprav bi lahko bila. Prikazana organizacijska struktura je dovolj kompleksna, da omogoča poglobljeno analizo z vidika tveganja prevar. Obenem izpušča elemente, ki za to analizo niso bistveni. Zavarovalnica je poimenovana zavarovalnica A.
Ker se zavarovalnice ukvarjajo ravno z upravljanjem tveganj, je hipoteza članka, da je organizacijska struktura zavarovalnice A učinkovita tudi z vidika upravljanja tveganj prevar.
Metodologija preverjanja hipoteze temelji na uporabi orodij, pridobljenih pri predmetu Prevare in njihovo preprečevanje in v dosedanji zavarovalni praksi avtorja. Organizacijska struktura zavarovalnice A je bila preverjena na naslednje načine:
- glede na opredelitve zavarovalnih prevar, ki jih je izdelala Association of Certified Fraud Examiners (2013);
- glede na organizacijske opozorilne znake prevarantskega poročanja (Bergant, 2014b in Bergant, 20093);
- glede na ostale pomembne elemente organizacijske strukture, ki vplivajo na tveganje prevar (avtorjeve izkušnje iz zavarovalne prakse);
- glede na ključne poslovodne funkcije z vidika sistema Solventnost II.
V analizo so zajete zavarovalne prevare, ki so seveda značilne za zavarovalnico, in prevare na splošno. Rezultati analiz so, kjer je to možno, prikazani v strukturirani, tabelarični obliki.
3. POSEBNOSTI ZAVAROVALNICE KOT ORGANIZACIJSKEGA SISTEMA
Zavarovalnica je gospodarska družba, katere osnovni namen je prevzemanje in upravljanje tveganj z izvajanjem zavarovalnih poslov. Zavarovalni posli so sklepanje in izvajanje zavarovalnih4 in pozavarovalnih pogodb (Zakon o zavarovalništvu, v nadaljevanju: ZZavar, 1. odstavek, 2. člen). V slovenski zavarovalni teoriji se še vedno pogosto uporablja definicija zavarovanja kot dejavnosti, ki z izravnavanjem gospodarskih nevarnosti ustvarja gospodarsko varnost (Boncelj, 1983,13). Bolj uveljavljena opredelitev pojmuje zavarovanje kot eno izmed metod za upravljanje tveganj, pri kateri zavarovalnica prevzame tveganje od zavarovanca in to tveganje upravlja (Harrington in Niehaus, 1999; Williams et al., 1998; Bijelić, 1998)5. Uveljavljena opredelitev zavarovanja je, da gre za pogodbeni odnos, pri katerem ena stran (zavarovatelj6) drugi (zavarovanec) obljubi plačilo zavarovalnine v primeru uresničitve zavarovane nevarnosti na predmetu zavarovanja, v zameno za plačilo zavarovalne premije (IRMI, 2015).
Osnovni, poslovni namen zavarovalnice kot gospodarske družbe je ustvarjanje dobička. Način upravljanja organizacijskega sistema je določen s ciljem (namenom) tega sistema (Bergant, 2011). Zato je organizacijska struktura zavarovalnice v mnogočem podobna organizacijski strukturi drugih gospodarskih družb. Vseeno pa ima zavarovalnica, zaradi narave svoje dejavnosti, določene posebnosti, ki vplivajo na njeno organizacijsko strukturo, in sicer:
- težnja po nudenju čim širšega nabora zavarovalnih vrst zaradi boljše vsebinske razpršitve tveganj;
- težnja po nudenju storitev na čim širšem geografskem področju zaradi boljše geografske razpršitve tveganj;
- težnja po časovno čim bolj enakomerno razporejenem trajanju zavarovalnih pogodb zaradi časovne razpršitve tveganj;
- močan regulatorni nadzor7;
- močna vpetost v mednarodne finančne povezave, predvsem zaradi potrebe po pozavarovanju;
- potreba po raznolikih strokovnih kadrih (ekonomisti, pravniki, strojniki, gradbeniki, elektro inženirji, računalniški inženirji, zdravniki, geologi itn.);
- potreba po čim bolj kakovostnih časovnih vrstah podatkov glede preteklega škodnega dogajanja.
Zgoraj navedene lastnosti se posamično seveda pojavljajo tudi v drugih gospodarskih družbah in še posebej finančnih institucijah. Vendar ravno potreba po istočasnem zagotavljanju vseh navedenih predpostavk oblikuje značilnosti organizacijskega sistema zavarovalnice.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - mag. Andrej Kocič
Rudarski poslovni subjekt ima železnico za prevažanje v rudniku. Železnica se lahko proda zgolj po vrednosti odpadkov in ne ustvarja denarnih pritokov, ki bi bili v veliki meri neodvisni od denarnih pritokov iz drugih sredstev rudnika.
Nadomestljive vrednosti železnice ni mogoče oceniti, ker njene vrednosti pri uporabi ni mogoče ugotoviti in je verjetno drugačna od vrednosti odpadkov. Zato poslovni subjekt oceni nadomestljivo vrednost denar ustvarjajoče enote, ki ji pripada železnica, to je rudnika kot celote.
Poslovni subjekt, ki izvaja avtobusne prevoze opravlja storitve po pogodbi z občino, ki zahteva najmanjši obseg storitev na vsaki od petih prog posebej. Sredstva, namenjena vsaki progi, in denarne tokove iz posameznih prog je mogoče razločiti. Ena izmed prog prinaša pomembno izgubo.
Ker poslovni subjekt ne more okrniti nobene avtobusne proge, so najnižja raven prepoznavnih denarnih pritokov, v veliki meri neodvisnih od denarnih pritokov drugih sredstev ali skupin sredstev, denarni pritoki, ki jih ustvarja pet prog skupaj. Denar ustvarjajoča enota za vsako progo je avtobusno podjetje kot celota.
Odbor DZ za notranjo politiko je podprl predlog novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Po razpravi, v kateri so predvsem opozicijski poslanci opozorili na nesprejemljivost zaračunavanja stroškov, ki nastanejo s pripravo informacij za prosilce, je odbor na predlog ZL sprejel dopolnilo, da se lahko zaračunajo le materialni stroški. Vladni predlog novele je želel obstoječo določbo, da lahko organ za posredovanje zahtevane informacije prosilcu zaračuna materialne stroške, nadomestiti z možnostjo zaračunavanja stroškov, ki nastanejo neposredno s pripravo in posredovanjem kopije zahtevane informacije.
Nasprotovanje predlogu je v razpravi na odboru DZ za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo med drugim izrazila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Po njenem mnenju bi se lahko dogajalo, da bo do informacij lahko prišel le tisti, ki bo imel denar. Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) Goran Forbici je poudaril, da je pravica do informacij javnega značaja tako pomembna, da jo moramo financirati skozi davke. Po mnenju Vida Dorie iz Transparency International Slovenia, bi bilo zaračunavanje stroškov dela v tem primeru v nasprotju z namenom dostopa do informacij javnega značaja.
Po mnenju Mateja T. Vatovca (ZL) predlog pomeni bistven korak nazaj glede transparentnosti. Nepovezani poslanec Jani Möderndorfer je opozoril, da ni znano, kako si vlada predstavlja izračun nematerialnih stroškov in v kakšnih vrednostih. Tudi v SDS imajo po besedah njihove poslanke Anje Bah Žibert pomisleke glede zaračunavanja stroškov, razumejo pa, da pri pripravi informacij nastajajo materialni stroški. Dragan Matić (SMC) se strinja, da se ne sme postavljati ovir pri dostopu do informacij javnega značaja. Pojasnil pa je, da je zaračunavanje stroškov, ki je mogoče že sedaj, prej izjema kot pravilo, stroški pa se zaračunajo takrat, ko gre za nadpovprečno obremenitev neke javne institucije.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je zanikal, da bi bil namen novele uveljaviti zaračunavanje dostopa do informacij javnega značaja. Kot je pojasnil, lahko organi že zdaj zaračunajo stroške v skladu z veljavno uredbo, ki z zakonom ni usklajena, če za to pridobijo soglasje. V preteklem letu so soglasje odobrili za 0,69 odstotka zahtev, skupen znesek pa je znašal 11.000 evrov, je navedel.
Napovedal je, da bo uredba na podlagi novele natančneje določila, kdaj in v katerih primerih je dopustno zaračunati stroške, saj to ne sme postati splošna diskrecijska pravica posameznih organov. Treba je pa zagotoviti, da priprava informacij ne okrni dela državnega organa, je dodal.
Poslanci SMC so po prekinitvi seje napovedali podporo dopolnilu na predlog ZL, po katerem lahko organ za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije prosilcu zaračuna le materialne stroške, pri čemer pa zaradi ekonomičnosti ne zaračuna stroškov, ki ne presegajo 20 evrov z vključenim DDV. Po novem sicer ne bo več mogoče zaračunavati cene za ponovno uporabo informacij z izjemo nekaterih primerov. To je tudi v skladu z evropsko direktivo, ki se z novelo vnaša v slovenski pravni red. Z novelo po Koprivnikarjevih besedah nadaljujejo korake v smeri povečanja transparentnosti v javnem sektorju.
Vir: STA
Na ministrstvu za javno upravo zaznavajo težave, ki jih je v reviziji poslovanja 22 občin glede tekočih transferov ugotovilo računsko sodišče. Med drugim, da povprečnina ne odraža socialnega statusa občanov in cen storitev, na katere občine nimajo vpliva. Na ministrstvu so pojasnili, da bo revizija upoštevana tudi pri spremembi zakonodaje. Navedli so še, da težave zaznavajo pri dveh ločenih pojavih. Najprej gre za to, da občine na višino nekaterih obveznosti, ki najbolj bremenijo občinske proračune, nimajo vpliva, saj te določajo državni predpisi. "Gre za primere t. i. deljenih pristojnosti, kjer država določa pogoje, občine pa jih financirajo," so pojasnili.
V letošnjem letu je sicer vlada s spremembami številnih predpisov skušala zmanjšati stroške občinam, so opozorili na ministrstvu. "Pri najbolj perečih, kot so vzgoja in izobraževanje ter sociala, pa gre za standarde in normativne ter ustavno varovane pravice, kjer je potreben širši konsenz, ne le znotraj stroke, pač pa tudi s sindikati. Zato bo do rešitev prihajalo postopoma," so navedli.
Glede povprečnine in korekcijskih faktorjev so na ministrstvu pojasnili, da je študija o izvajanju sistema financiranja občin iz leta 2010 pokazala določene anomalije, predvsem v smislu, da denar sledi ljudem, posebej mlajšim: "To pomeni, da so imele občine z več prebivalci in z več mladine sorazmerno več stroškov in da je kar tretjina občinskih proračunov namenjena financiranju predšolske vzgoje in osnovnih šol". Kot so dodali na ministrstvu, so zadnji poskus sprememb zakona o financiranju občin, da bi odpravili te anomalije, združenja zavrnila, postopek sprememb zakona pa je bil zaradi padca vlade ustavljen.
Na ministrstvu za javno upravo skupaj z ministrstvom za finance načrtujejo spremembo zakona o financiranju občin prav v delih, ki so bili predmet nadzora računskega sodišča, zato bo omenjena revizija ustrezen pripomoček za konkretne rešitve, so še poudarili. Usmeritve k bolj konkretnim rešitvam pa bo po pojasnilih ministrstva dala tudi Strategija razvoja lokalne samouprave.
Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je sicer na novinarski konferenci ob predstavitvi zbirnega poročila o reviziji dejal, da pogajanja med občinami in vlado nimajo smisla v takem sistemu, ki očitno ne definira dovolj dobro niti dejanskih stroškov občin za obvezne naloge, torej povprečnine, niti korekcijskih faktorjev za prilagoditev povprečnih stroškov dejanskim stroškom posamezne občine. Kot je izpostavil, nobena od pogajalskih strani namreč ne razpolaga s podatki, ki bi dovolj dobro odražali realno sliko.
Vir: STA
- Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), objavljeno v Uradnem listu RS št. 91/2015 z dne 30.11.2015, veljati začne 1.4.2016
- Zakon o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija (ZIJZ-1), objavljeno v Uradnem listu RS št. 90/2015 z dne 27.11.2015, velja od 28.11.2015
- Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela (ZIUPTD), objavljeno v Uradnem listu RS št. 90/2015 z dne 27.11.2015, veljati začne 1.1.2016
- Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS16), objavljeno v Uradnem listu RS št. 90/2015 z dne 27.11.2015, veljati začne 1.1.2016
- Pravilnik o obliki letnega poročila o poslovanju državnega tožilstva, objavljeno v Uradnem listu RS št. 88/2015 z dne 20.11.2015, veljati začne 5.12.2015
- Zakon o organu in skladu za reševanje bank (ZOSRB), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 91/2015 z dne 30.11.2015, velja od 1.12.2015
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 90/2015 z dne 27.11.2015, veljati začne 1.1.2016
- Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 90/2015 z dne 27.11.2015, veljati začne 1.1.2016
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 90/2015 z dne 27.11.2015, veljati začne 1.1.2016
- Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 90/2015 z dne 27.11.2015, velja od 28.11.2015
- Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem potrjevanju računov, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 90/2015 z dne 27.11.2015, velja od 28.11.2015
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank - tretja obravnava (ZUKSB-A), tretja obravnava, EPA 687-VII
- Predlog zakona o spremembi Zakona o dohodnini (ZDoh-2R), skrajšani postopek, EPA 917-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine (ZVPOPKD-A), skrajšani postopek, EPA 915-VII
- Poročilo Odbora za finance in monetarno politiko k Predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja - Dopolnjen predlog zakona (ZSPOZ-E), EPA 816-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-E), redni postopek, EPA 909-VII
- Predlog zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1A), redni postopek, EPA 910-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu DECEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
- Veljati je začel 22.3.2003. Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 9 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov: ZDIJZ-A, ZDavP-1B, ZInfP, ZDIJZ-B, ZDavP-2, ZDIJZ-C, ZDIJZ-D, Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja ... ter Odločba o delni razveljavitvi ....
- V postopku javne obravnave je novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja, katere namen je implementacija določb evropske direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja.
- Državni zbor je do danes pripravil 2 uradni prečiščeni besedili zakona.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 24-900/2003, stran 2786.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 25.11.2015 - 1.12.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 3 novosti | 12 novosti | 1 novost | 5 novosti | 9 novosti | |
V tem tednu izpostavljamo:
- Državni zbor je za obravnavo prejel Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Srbije o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ratifikacija, EPA 346-VII.
- Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo predloga predpisov Uredba o mejnih vrednostih emisije snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav ter Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji.
- Ministrstvo za okolje in prostor vabi k javni razpravi na temo Predlog Načrta upravljanja z morskim okoljem. Predloge in pripombe sprejemajo do 16.12.2015.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 25.11.2015 - 1.12.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 12 novosti | 3 novosti | 6 novosti | 1 novost | 20 novosti | 21 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 3 novosti | 1 novost | 5 novosti | 6 novosti | |||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 3 novosti | 7 novosti | 3 novosti | 6 novosti | 10 novosti | ||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 5 novosti | 9 novosti | 6 novosti | 1 novost | 5 novosti | 4 novosti | |
| 5. JAVNE FINANCE | 6 novosti | 11 novosti | 5 novosti | 6 novosti | 15 novosti | 15 novosti | |
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 8 novosti | 69 novosti | 2 novosti | 4 novosti | 19 novosti | 3 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 9 novosti | 16 novosti | 6 novosti | 9 novosti | 19 novosti | 3 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 13 novosti | 1 novost | 5 novosti | 1 novost | 6 novosti | 6 novosti | |
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 3 novosti | 12 novosti | 1 novost | 2 novosti | 3 novosti | ||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 8 novosti | 2 novosti | 1 novost | 5 novosti | |||
| 11. OBČINE | 59 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.