V prvo majsko številko TFL Glasnika smo povabili zanimivega gosta, podjetnika in lastnika družbe Uspeh, d. o. o., ter predavatelja na Akademiji Panta Rei, Roberta Roliha, ki se ukvarja z zanimivimi področji, kot so: kako povečati prodajo, kaj lahko storimo v marketingu, kako nam internet pomaga k večji prodaji. Gospod Rolih je sam veliko vložil v svoje izobraževanje, da lahko danes izobražuje druge. »Pri izobraževanjih se mi ne zdi pomembno samo to, da podajaš informacije, ampak da znaš vplivati na ljudi, na njihovo razmišljanje, predvsem pa, da jim znaš spremeniti prepričanja,« meni naš gost.
Tokratno temo tedna namenjamo upravljanju s tveganji, obvladovanju tveganj in s tem povezanimi notranjimi kontrolami. Za uspešno upravljanje s tveganji namreč ni dovolj, da se tveganja prepoznajo, evidentirajo, ocenijo in spremljajo. Tveganja je potrebno obvladovati, kar pomeni, da je potrebno predvideti ukrepe za primer negativnih oziroma ob zaznanju pozitivnih odklonov od postavljenih meril. Merila so lahko postavljena kvantitativno ali opisno. Opisna merila se običajno uporabijo v primeru normativnega urejanje poslovnih procesov ter pretoka dokumentov in informacij med poslovnimi procesi in organizacijskimi enotami.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
G. Rolih, ste podjetnik in lastnik družbe Uspeh, d. o. o., mnogo bolj pa ste znani kot predavatelj na Akademiji Panta Rei, ki se ukvarja z najbolj zanimivimi področji: kako povečati prodajo, kaj lahko storimo v marketingu, kako nam internet pomaga k večji prodaji. V zadnjem času ste demistificirali finančno industrijo, učili pa ste se tudi na svojih napakah. Na kaj ste v karieri najbolj ponosni?
Robert Rolih:
Najbolj ponosen sem na tisto, kar bom šele naredil. Imam zelo visoke cilje, ki pa so zame že realnost. Moj cilj je postati eden najbolj znanih svetovnih predavateljev. Na to bom definitivno najbolj ponosen. Ko rečem, da je to zame realnost, je to zato, ker je že toliko narejenega; akcijski plan je nastavljen in sem stoodstotno prepričan, da bom to dosegel.
Če pa pogledam nazaj, sem najbolj ponosen na množico ljudi, na katere mi je uspelo vplivati. Da sem vplival na veliko ljudi, pomeni, da sem mnogim pomagal bodisi pri njihovih težavah bodisi pri izzivih, ki so jih imeli, ali pri napredovanju v življenju. To je moje poslanstvo, da pomagam ljudem narediti korak naprej. Najbolj me veseli, da jim pomagam stopiti na višjo stopnjo in vse, kar delam, se vrti okoli tega.
TFL Glasnik:
Koliko ljudi v Sloveniji ste doslej že izobrazili? Kako zaznavate premik slovenskega podjetniškega okolja – ali so podjetniki v Sloveniji tisti s pravim duhom, energijo in znanjem? Kje je problem, da česa ne naredimo hitreje, je kriva togost države?
Robert Rolih:
Menim, da imamo v Sloveniji zelo velik izziv, ki ga sploh ne razumemo oziroma se ga včasih sploh ne zavedamo. To je, da izhajamo iz zelo majhne države, ki nas uokvirja v majhne okvirje razmišljanja. Ne razmišljamo na veliko. Če pogledamo denimo Ameriko, je značilna po tem, da so ljudje že od malega navajeni razmišljati na veliko. Zato se tam pišejo velike podjetniške zgodbe. Ko pa prihajaš iz neke majhne države, si nevede malo uokvirjen, da lahko presežeš te okvirje, pa ni preprosto. Tudi sam sem potreboval kar nekaj časa, ker prej nisem razmišljal bolj na veliko v smislu globalnega trga in sem bil aktiven samo v Sloveniji. Vendar zadnjega pol leta trdo delam za prodor v tujino in vidim, da to ni nemogoče. Vidim tudi, da če se potrudiš, intenzivno delaš in veliko vlagaš vase, potem lahko to vsak doseže. Moraš pa biti pripravljen narediti več kot drugi.
TFL Glasnik:
Sodelujete s številnimi tujimi predavatelji, ki ste jih pripeljali v Slovenijo, po drugi strani pa se šolate v tujini, kjer imate odlične trenerje, kot slišimo, in skušate postati eden od vodilnih. V uvodu ste omenili, pa vendarle: bo Slovenija za vas sploh še zanimiva?
Robert Rolih:
Definitivno. Zakaj? Zato ker je Slovenija moja dežela – tam, kjer živiš, si želiš vplivati na čim več ljudi in hočeš narediti nekaj dobrega. Moj cilj je uspeti na globalnem trgu, ampak to ne pomeni, da ne bom več delal v Sloveniji. Tukaj bom delal bolj, rekel bi v "dobrodelno". Predvsem me zanima delo z mladimi potenciali, ki nekaj želijo in imajo neko ambicijo, pomagati jim, da bodo lažje prodrli. To je moj cilj za Slovenijo. Mladim podjetnikom in ambicioznim študentom že zdaj veliko pomagam brezplačno, pozneje bom to lahko delal na še bistveno višji ravni in bom zajel večje število mladih ljudi.
TFL Glasnik:
Morda je prvi korak že storjen. Vaš projekt Go Slovenija je zelo zanimiv. To so izobraževanja za minimalno ceno ali celo brezplačno. Čutiti je tudi podporo države – v mislih imam Gospodarsko zbornico Slovenije. Ali nam lahko razložite, kaj je bil vaš namen in kakšni so pričakovani cilji?
Robert Rolih:
Čisto preprosto. Ko smo razmišljali o tej pobudi, smo razmišljali predvsem o tem, kako bi lahko to svetovno znanje, ki ga lahko tuji predavatelji prinesejo v Slovenijo, a so postale kotizacije nekaj sto evrov previsoke v trenutni gospodarski situaciji, vendarle omogočili ljudem po bistveno nižji ceni. Uporabili smo prijateljske vezi in smo se s tujimi predavatelji dogovorili, da jim ponudimo lepo bivanje, kakšen izlet in podobno za nekaj dni v Sloveniji, njihove tarife za predavanje samo pa nam ni potrebno plačati. Tako smo znižali stroške, marsikaj smo oklestili pri organizaciji in zdaj lahko ponujamo seminarje po res nizkih cenah.
TFL Glasnik:
Cene so res ugodne. Ali vam je država pri tem kaj pomagala, da bi spodbujala takšna izobraževanja?
Robert Rolih:
Priznal vam bom, da nikoli nisem bil privrženec tega, da bi nam država pomagala. Nismo prejemali državnih subvencij, nismo delali nekih evropskih projektov. O tem, da bi nam država kako drugače pomagala, nismo razmišljali. Smo se pa povezali z Gospodarsko Zbornico Slovenije, ki je bila za našo pobudo odličen partner in nam pomaga pri trženju.
TFL Glasnik:
Pravi podjetniki tudi na svojem področju.
Robert Rolih:
Ne zdi se mi vredno izgubljati časa za stvari, ki ti samo požrejo ogromno časa.
TFL Glasnik:
Znani ste po tem, da so vaši nasveti zares izjemno konkretni in da so vaši slušatelji zadovoljni. Kako se tega lotevate?
Robert Rolih:
Spet moram priznati, da so bila moja izobraževanja pred leti in danes kot noč in dan. V zadnjega pol leta sem povsem spremenil način poučevanja. Začel sem se učiti od ljudi, ki imajo znanje na čisto drugačni ravni kot prej. Trenutno se učim od vodilnih svetovnih ljudi, ki znajo delati prav to: pri ljudeh doseči neko spremembo. Ne le da jim daš informacije, ampak kako doseči, da nekaj res spremenijo v svojem življenju. Trenutno se največ učim od Andyja Harringtona. Pred njegovim prvim tečajem, ki sem ga obiskal, sem si kot predavatelju dal oceno osem ali devet od deset. Po njegovem tečaju sem si dal oceno tri od deset. Nekaj neverjetnega. Pa imam že dvanajst let izkušenj in predavanj za seboj. Kako se ti kljub izkušenosti lahko odprejo čisto nova obzorja na nekem področju, na katerem si delal. Moraš pa biti pripravljen sprejeti to znanje.
Marsikdo bi rekel, saj vse obvladam, zakaj bi tu nekoga poslušal? Ni res. Sam sem spoznal, da sem v zadnjega pol leta naredil napredek, ki ga prej nisem v petih letih. Zato se mi pri izobraževanjih ne zdi pomembno samo to, da podajaš informacije, ampak da znaš vplivati na ljudi, na njihovo razmišljanje, predvsem pa da jim znaš spremeniti prepričanja.
Naj povem primer mojega izobraževanja o prodaji. Marsikdo misli, da je prodaja stvar navdiha in da moraš biti rojeni prodajalec, da bi uspel. Moja naloga je, da njihovo novo prepričanje postane: prodaje se lahko naučim. Prodaja je znanost, ki se je lahko naučim. Kajti če nimaš pravega prepričanja, ne boš nikoli mogel pridobiti tega znanja in ga ne boš nikoli uporabil. Nobena tehnika ti ne bo pomagala, ker je ne boš sprejel.
Zato v zadnjem času gradim svoje pristope o tem, kako spreminjati prepričanja ljudi – s tem, ko spremeniš prepričanja, lahko bistveno bolj vplivaš na ljudi in njihove rezultate. In ljudje so bistveno bolj navdušeni, ker naredijo stvari. Ne le da spoznajo neke nove tehnike. Če nimaš pravih prepričanj, ti ne bodo nič pomagale.
Dal bi eno primerjavo. V neki knjigi sem bral, kako trenirajo slone. V cirkusu mladega slončka zavežejo z vrvjo in slonček spozna, da je tista vrv konec njegovega sveta. Na začetku skuša slonček priti dlje, kot mu omogoča vrv, vendar ga ta ustavi. Slon raste, vendar se je naučil, da zaradi vrvi na nogi ne more iti dlje kot deset metrov. Niti ne poskuša. Tudi če ima na nogi zelo tanko vrv, ki bi jo slon z lahkoto pretrgal, tega ne bo storil. Niti poskusil ne bo, ker se je od malih nog naučil, kako daleč lahko gre. Zato tudi starejši sloni s tanko vrvico okoli noge ne gredo dlje od tistih denimo desetih metrov.
Kako močna so naša prepričanja? V 60. letih je bil v nekem cirkusu velik požar. Deset slonov je bilo privezanih s tankimi vrvmi k ograji. Vsak slon bi lahko z lahkoto podrl ograjo, kaj šele strgal vrvico. Tistih deset slonov je urmlo v ognju. Bili so panični, nobeden pa ni zbežal – niso jih držale vrvice, temveč nekaj, kar je bilo bistveno močnejše. Njihova prepričanja. Naša prepričanja so zelo velika ovira na poti k ciljem, ki jih želimo doseči. Prepričanja niso nič kaj resnična ali neresnična. So zgolj omejujoča oziroma tista, ki ti dajejo moč. Ljudje imamo večinoma omejujoča prepričanja. Kot tisto prepričanje o prodaji, ki sem ga omenil prej. Ali prepričanje pri osebnih financah: 'Ah, v tej Sloveniji se nič več ne da zaslužiti ... Nikoli ne bom dosegel svojih finančnih ciljev ...' Dokler tega prepričanja ne zamenjaš z nekim boljšim, ne boš ničesar dosegel.
Ali pa prepričanje o upravljanju časa. 'Stalno sem živčen, imam preveč dela ...' Prepričanje, ki ti da moč je, da lahko naredim toliko, kot si želim. In vsak dan naredim toliko, kot je treba. Meni osebno uspe narediti vse, tudi če imam kakšen dan veliko stvari. Včasih opravim v enem dnevu neverjetno količino stvari, za kar bi kdo drug potreboval ves teden. Jaz sem to sposoben narediti, ker imam prava prepričanja. Pri tem niso pomembne tehnike. Tehnike lahko pomagajo le, če imaš pravo prepričanje.
TFL Glasnik:
Na koncu morda še vaša sklepna misel Slovencem.
Robert Rolih:
Dejal bi: razmišljajte na veliko, preveč na majhno razmišljamo, svet pa ni noben bavbav. Smo zaprti v tej Sloveniji, vendar ima tisti, ki je ambiciozen in bi rad kaj dosegel ter več vlaga vase, odprta vsa vrata. V tujini, v Angliji denimo, kamor zdaj hodim, sem kljub znanju angleščine menil, da bo angleščina problem. Ko sem na treningih spraševal, kako je z mojo angleščino, so mi vsi rekli: kakšen problem si zdaj tu postavljaš?! V Londonu so ljudje z vsega sveta in večina tistih, ki so v Londonu deset let, govori slabše ko ti. In ti si delaš problem.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si
Upravljanju s tveganji, obvladovanju tveganj in notranjim kontrolam se v Sloveniji namenja vedno več pozornosti tako na normativni ravni, kot tudi na ravni kodeksov upravljanja podjetij. Za področje delovanja zasebnega sektorja pomemben normativni okvir predstavljata Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 57/2012) in Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) (Uradni list RS, št. 126/2007 do 48/2012). Na nivoju upravljanja podjetij pa ne gre prezreti Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, ki so ga sprejeli:
Preden se posvetimo vsebini, navajamo definicije, povezane s tveganji, kot jih obravnava dr. Ivan Turk v Poslovno-organizacijskem pojmovniku, 2004a:
Proces ravnanja s tveganji obsega opredelitev tveganj, prepoznanje tveganj, ocenjevanje tveganj in obvladovanje tveganj.
Identifikacija (prepoznanje) tveganj pomeni, da je potrebno prepoznati notranje in zunanje dogodke, ki imajo vpliv na doseganje ciljev podjetja. Na osnovi identifikacije tveganj, podjetje sestavi register tveganj, kjer so posamezna tveganja del skupine tveganj. Eno od možnih skupin tveganj smo obravnavali v prejšnji številki TFL Glasnika, vendar v tem primeru niso zajeta vsa možna področja tveganj. Nekoliko širše so sledeče skupine tveganj:
Ocenjevanje tveganj se opravi na osnovi verjetnosti, da se določeno tveganje pojavi in posledic, ki jih s svojo pojavitvijo povzroči. Za določitev ocene za posamezno tveganje se lahko uporablja matrika, kjer se oceni verjetnost pojavitve in posledice pojavitve tveganja z numerično oceno. Zmnožek obeh ocen pa pomeni skupno oceno tveganja. Zmnožke se v nadaljevanju razvrsti v opisno oceno tveganja:
Za oceno verjetnosti se v nadaljevanju določijo pravila ocenjevanja. Na primer: verjetnost pojavitve dogodka je visoka – ocena 5, če se dogodek lahko pojavi dnevno ali tedensko in ob pogoju, da se ocene gibljejo od 1 do 5. Enako velja za posledice. Tudi v tem primeru je potrebno določiti kriterije. Na primer: zelo pomembne posledice pojavitve dogodka z oceno 5 so, če imajo vpliv na poslovanje nad 500 tisoč EUR, ob pogoju, da se ocene gibljejo od 1 do 5.
Seveda je opisani način le eden izmed možnih. Je pa praktičen in razumljiv za uporabnike.
Obvladovanje tveganj pa pomeni, da se družba odloči, ali:
V primeru, ko tveganje obravnavamo, poskušamo preprečiti nastanek dogodka ali omejiti posledice, to lahko storimo z uvedbo notranjih kontrol. Kontrolne aktivnosti so v bistvu usmeritve in postopki, ki pomagajo poslovodstvu doseči zastavljene cilje. Učinkovit način vzpostavitve kontrolnih aktivnosti je, da se notranje kontrole vgradijo v informacijsko podporo poslovanju in istočasno normativno zapišejo v obliki pravilnikov in navodil. V veliko pomoč zaposlencem, ki morajo dejansko izvajati notranje kontrole pa je popis kontrolnih točk. To je seznam kritičnih točk v posameznem procesu (vodenje, nabava, prodaja, računovodenje,…), kjer lahko pride do neželenih pojavov, ki vsebuje tudi napotilo na uporabo ustreznih pravil in odgovorno osebo, ki kontrolo izvaja. Ustrezno izvajanje notranjih kontrol je možno samo, če je informiranje in komuniciranje z zaposlenimi ustrezno in učinkovito.
Če želi podjetje učinkovito obvladovati tveganja, je potreben stalen nadzor. Zelo pomembno vlogo pri tem ima notranja revizija in notranji revizorji. Več o tem bomo napisali v naslednji številki TFL Glasnika.
Komisija EU si nenehno prizadeva za učinkovito strategijo sodobne obdavčitve gospodarskih družb, da bi na ta način odpravila ali vsaj omilila davčne probleme. V ta namen se postavlja vprašanje učinkovitosti obrazcev za dodelitev dobička posameznim sodelujočim subjektom kot podlaga obdavčitve. Posebni problemi se porajajo z nesodelujočimi državami. Pri tem je potrebno nameniti posebno pozornost trem temeljnim problemom obdavčitve povezanih gospodarskih družb.
Evropska komisija je pred leti predstavila svojo strategijo obdavčitve podjetij v EU. Gre za bistven in dobro raziskan dokument, v katerem so natančno razložene splošne prednosti, ki jih je ugotovila Evropska komisije maja 2001 (Davčna politika v Evropski uniji – prioritete za naslednja leta IP/01/737 – dokumenti EU). Motivacija za te predloge je bilo prepričanje komisije, da sistemi obdavčitve podjetij v EU ne zadostujejo, da ne bi zaostajali za razvojem globalizacije, gospodarskega povezovanja na evropskem notranjem trgu, kot tudi za ekonomsko in monetarno unijo. Osnova teh predlogov so bile politične izjave o konkurenčnosti. Navedeni predlogi (strategije) obdavčitve so se od takrat do danes nenehno dopolnjevali. Komisija EU si prizadeva pripraviti jasen program ukrepov, kako odpraviti davčne probleme, s katerimi se soočajo podjetja pri poslovanju znotraj skupnega trga, in ustvarila možnosti za konsolidirano davčno osnovo gospodarskih družb.
Komisija se je lotila tudi podrobne in obsežne analize učinkovitih davčnih stopenj v EU. Sklep študije je, da čeprav je obdavčitev samo ena od determinant naložbenih in finančnih odločitev, kljub temu zahteva določene raziskave oziroma preverjanja.
Opazna so namreč velika odstopanja na davčnem področju. Pri študiji so uporabili ekonomsko metodologijo, ki temelji na določenih domnevah, ki se nanašajo na ekonomsko ogrodje. Iz metodoloških razlogov študija ne more obsegati vseh relevantnih rešitev oziroma potez. Razen tega je natančna številčna vrednost učinkovite davčne stopnje odvisna ne samo od metodologije, ampak tudi od drugih domnev, prav tako kakor značilnosti posameznega naložbenega projekta. Komisija je prepričana, da čeprav njena metodologija ne omogoča izračuna univerzalne (splošno veljavne) vrednosti učinkovite davčne obremenitve v različnih deželah, lahko kljub temu z njeno pomočjo pridemo do nekaterih zaključkov.
Dohodek, ki ga na podlagi avtorske pogodbe prejme fizična oseba, se lahko obdavči kot dohodek iz dejavnosti ali dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. O vrsti dohodka oziroma načinu obdavčitve se za vsak primer posebej presoja glede na vsebino sklenjene pogodbe in način opravljanja dela. Pri tem je potrebno ugotoviti, ali se delo opravlja na odvisen, ali na neodvisen, samostojen in trajen način. Od posameznega plačila za opravljeno delo oziroma storitev, ki ga fizična oseba, ki ne opravlja dejavnosti, prejme na podlagi avtorske pogodbe, se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %. Če dohodek na podlagi avtorske pogodbe izplača oseba, ki je plačnik davka, izračun akontacije dohodnine opravi plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja. Če dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca.
Po ZDoh-2 se dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela, ki ni prejet iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova opravljanja dejavnosti, šteje za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami, ki je skladno s četrtim odstavkom 41. člena ZDoh-2, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %. Po določbah desetega odstavka 127. člena ZDoh-2 se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.
Osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo, so skladno z drugo alinejo prvega odstavka 20. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12), pri opravljanju tega dela obvezno zavarovane za invalidnost, in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni:
Iz tega naslova se plačuje prispevek za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 %. Osnova za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja. Zavezanci za plačilo tega prispevka so pravne in fizične osebe, pri katerih zavarovanci iz druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 dosegajo dohodke (prvi odstavek 154. člena ZPIZ-2). Glede na navedeno se od dohodka, prejetega na podlagi avtorske pogodbe, plača tudi prispevek za posebne primere zavarovanja.
Primerjalna presoja ali angleško benchmarking je primerjava podjetja z ostalimi akterji na trgu s ciljem, da ugotovi, kako rešujejo poslovne probleme drugi, in kritično uporabi njihove rešitve in izkušnje. Tako gre za nenehen, dolgoročen, sistematičen in analitičen proces primerjanja vseh značilnosti (ekonomskih, organizacijskih, kadrovskih, kapitalskih in drugih) podjetij, institucij, proizvodov in storitev v domačih in mednarodnih okoljih podjetja.
Na ta način skuša podjetje ugotoviti in razumeti tržne pogoje in druge procese za pripravo in izpeljavo sprememb, za neprestane izboljšave in zastavljanje realnih ciljev.
Predmet primerjalne presoje so lahko opredmetena in neopredmetena sredstva ter postopki, tržni prijemi in podobno. Uporabnost primerjalne presoje pa je očitna tako za operativni kontroling (interne primerjave znotraj podjetja) kot tudi za strateški kontroling (eksterne primerjave v najširšem okolju).
Cilj primerjave je učinkovito vpletanje spoznanj drugih tržnih subjektov v lastnem poslovnem procesu. Poudarek ni na tistem, kar ustvari druga organizacija, ampak predvsem na načinu, kako se določen proizvod ali storitev proizvede, trži in servisira. Da bi to izvedeli, je potrebno vzpostaviti tesno povezavo z drugo (boljšo) organizacijo, kar daje benchmarkingu značaj mehkejšega postopka zbiranja informacij, kot je klasična tržna raziskava in podobno. Najpogosteje si podjetja prizadevajo pridobiti podatke o izdelkih, delovnih procesih, podpornih sistemih, poslovnih rezultatih, strategijah itd.
Primerjalna presoja ni enkratna akcija, ampak dolgotrajen proces, ki lahko poteka po naslednjih korakih:
V skladu s Slovenskim računovodskim standardom (Uradni list RS, št. 118/2005 do 64/2012) (v nadaljevanju SRS) SRS 7.21 so denarna sredstva po računovodskem razumevanju :
Gre za širše obravnavanje denarnih sredstev, pri katerem so med denarna sredstva vključena tudi tista sredstva, ki jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v denar kot plačilno sredstvo za poravnavanje dolgov ali za izplačilo s kakšnim drugim namenom neposredno in brez kakršnihkoli omejitev.
V skladu s SRS 7.2 je gotovina denar v blagajni, in sicer v obliki:
Knjižni denar je denar na računih pri banki ali drugi finančni inštituciji, ki se lahko uporablja za plačevanje.
Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki ali drugi finančni inštituciji in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.
V skladu s SRS 7.5 uvrščamo med denarna sredstva tudi denarne ustreznike. Denarni ustrezniki so naložbe, jih je mogoče hitro oziroma v bližnji prihodnosti pretvoriti v vnaprej znani znesek denarnih sredstev in pri katerih je tveganje spremembe vrednosti nepomembno. Sem lahko uvrščamo kratkoročne depozite in vloge v bankah (na primer z zapadlostjo v plačilo največ tri mesece po pridobitvi) ter podobne naložbe, ki sicer niso namenjene vzpostavljanju naložb, temveč zagotavljanju plačilne sposobnosti.
Med denarne ustreznike uvrščamo tudi takoj udenarljive dolžniške vrednostne papirje z nizkim tveganjem, ki so uvrščeni na organizirani trg (državne obveznice, blagajniške zapise in podobne). Naložbe v kapital so izključene iz denarnih sredstev, razen če so pridobljene tik pred zapadlostjo v plačilo in je datum odkupa natančno zapisan.
Veljati je začela novela zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), s katero se uvaja nadzor računskega sodišča nad poslovanjem holdinga in njegovih odvisnih družb ter vpeljuje nekatere poenostavitve pri upravljanju z državnim premoženjem v vmesnem obdobju. V veljavi je tudi novela zakona o pomoči podjetjem v težavah.
Zakon o SDH, s katerim se je ukinil dotedanji upravljalec državnega premoženja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS, velja od konca lanskega decembra, a dejansko v praksi še ni zaživel. Medtem z državnim premoženjem upravlja Sod, poleg tega pa za zdaj še vedno obstajajo nekateri drugi upravljavci, kot so Kad, Modra zavarovalnica, DSU in PDP.
Z zakonsko novelo je vlada odpravila določene anomalije pri upravljanju državnih naložb, v zakon pa vključila nekatere nove rešitve. Holding in njegove odvisne družbe po novem niso le pod nadzorom računskega sodišča, temveč bodo tudi zavezanci po zakonu o javnem naročanju in za dostop do informacij javnega značaja. Ta obveznost ne bo veljala za tiste družbe, v katerih ima holding kapitalsko naložbo, če takšna družba ni zavezanec po zakonodaji o javnem naročanju in zagotavljanju dostopa do informacij javnega značaja.
Sod skladno z zakonsko novelo do uveljavitve klasifikacije državnih naložb potrebuje soglasje DZ na predlog vlade za razpolaganje z državnimi naložbami, če skupna knjigovodska vrednost naložbe presega 20 milijonov evrov ali država dosega najmanj 25-odstotni lastniški delež ali 25-odstotni delež glasovalnih pravic.
Do uveljavitve klasifikacije bodo Kad, Sod, Modra zavarovalnica, DSU in Posebna družba za podjetniško svetovanje potrebovale soglasje DZ na predlog vlade za odtujitev naložb, katerih skupna knjigovodska vrednost naložbe presega 20 milijonov evrov ali v katerih dosegajo te družbe najmanj 25-odstotni lastniški delež ali 25-odstotni delež glasovalnih pravic.
Sod pa kljub drugačnim začetnim načrtom ne potrebuje več soglasja vlade za vsakodnevno upravljanje z naložbami. To namreč lahko počne samostojno, vendar pa mora do sredine tega meseca sprejeti kodeks upravljanja državnih naložb.
Ob tem velja, da uprava in nadzorniki Soda oz. holdinga z vsem svojim premoženjem solidarno odškodninsko odgovarjajo za škodo zaradi nevestnega in protipravnega upravljanja, če ne dokažejo, da so ravnali s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Poleg tega mora Sod oz. holding DZ na predlog vlade redno poročati o upravljanju državnih naložb.
Začela je veljati tudi novela zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, ki k možnim pomočem dodaja kapitalsko naložbo, omogoča pomoč tudi podjetjem, kjer ima država več kot četrtinski delež, in ukinja zgornji znesek višine državne pomoči.
Novela k možnostim pomoči - kredit, subvencija, subvencija obrestnih mer in poroštvo - dodaja kapitalsko naložbo v denarni in stvarni obliki. Stvarni vložek se bo lahko izvedel s konverzijo terjatev iz naslova danih posojil in plačanih poroštev v lastniški delež.
Novela ne predvideva več omejitve, da pomoči ne sme biti deležno podjetje, v katerem ima država več kot 25-odstotni delež. Vlada je namreč ocenila, da v položaju, ko so mnoga podjetja prezadolžena in potrebujejo pomoč države, ni smiselno izključevati določenih družb kot potencialnih prejemnic državnih pomoči.
Črtana je tudi omejitev zneska pomoči podjetjem na 10 milijonov evrov. Novela določa, da je višina posamezni družbi omejena na "najnižjo potrebno vsoto", da se s programom prestrukturiranja družbi povrne dolgoročna sposobnost preživetja na trgu. DZ je tako novelo zakona o SDH kot o pomoči podjetjem o težavah sprejel 24. aprila.
Vir: STA
Ustavno sodišče je na podlagi zahteve vrhovnega sodišča ugotovilo, da je določilo novele zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki določa podlago za preiskavo poslovnih prostorov in pregled poslovne dokumentacije, v neskladju z ustavo. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v roku enega leta.
Vrhovno sodišče je na ustavnem sodišču izpodbijalo prvi stavek prvega odstavka 28. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki določa, da sklep o preiskavi v podjetju, proti kateremu se vodi postopek, izda agencija.
Omenjeni 28. člen v nadaljevanju, ki sicer za vrhovno sodišče ni sporen, določa tudi obvezne sestavine sklepa o preiskavi (predmet in namen preiskave, datum začetka preiskave ...), način njegove vročitve podjetju in to, da zoper sklep ni neposrednega sodnega varstva.
Vrhovno sodišče meni, da je prvi stavek prvega odstavka 28. člena zakona tako v neskladju z ustavo kot konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Določbe ustave in konvencije poleg varovanja zasebnosti fizičnih oseb namreč varujejo tudi zasebnost pravnih oseb v poslovnih prostorih, ki niso splošno dostopni javnosti.
Zato naj bi jamstva, ki jih določa ustava, med njimi še posebej dovoljenost posegov le na podlagi predhodne odločbe sodišča, veljala tudi v postopkih zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, ki naj bi bili po svoji naravni kaznovalni postopki.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da agencija sama ne more odrediti preiskave poslovnih prostorov oz. stanovanj "tretjih" fizičnih oseb oz. pravnih oseb, ampak mora zanjo skladno z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence pridobiti odredbo pristojnega sodišča. Določilo je tako v neskladju z ustavo.
Ustavni sodniki si pri odločitvi glede omenjenega določila sicer niso bili povsem enotni. Eden od ustavnih sodnikov je k odločitvi podal delno odklonilno ločeno mnenje, drugi pa pritrdilno ločeno mnenje.
Vrhovno sodišče je sicer na ustavnem sodišču izpodbijalo ustavnost še nekaterih drugih členov zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, a je ustavno sodišče ugotovilo, da ti niso v neskladju z ustavo.
Vir: STA
V mesecu MAJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 1.5.2013 - 7.5.2013 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 1 novost | 4 novosti |
V tem tednu izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 1.5.2013 - 7.5.2013 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 11 novosti | 3 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 13 novosti | |
2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 6 novosti | |||||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 1 novost | |||||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 7 novosti | 3 novosti | 6 novosti | ||||
5. JAVNE FINANCE | 9 novosti | 6 novosti | |||||
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 6 novosti | 22 novosti | 1 novost | 2 novosti | |||
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 6 novosti | 4 novosti | 1 novost | |||
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 2 novosti | ||||||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | |||||||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 1 novost | ||||||
11. OBČINE | 72 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .