TFL Glasnik:
G. Rolih, ste podjetnik in lastnik družbe Uspeh, d. o. o., mnogo bolj pa ste znani kot predavatelj na Akademiji Panta Rei, ki se ukvarja z najbolj zanimivimi področji: kako povečati prodajo, kaj lahko storimo v marketingu, kako nam internet pomaga k večji prodaji. V zadnjem času ste demistificirali finančno industrijo, učili pa ste se tudi na svojih napakah. Na kaj ste v karieri najbolj ponosni?

Robert Rolih:
Najbolj ponosen sem na tisto, kar bom šele naredil. Imam zelo visoke cilje, ki pa so zame že realnost. Moj cilj je postati eden najbolj znanih svetovnih predavateljev. Na to bom definitivno najbolj ponosen. Ko rečem, da je to zame realnost, je to zato, ker je že toliko narejenega; akcijski plan je nastavljen in sem stoodstotno prepričan, da bom to dosegel.

Če pa pogledam nazaj, sem najbolj ponosen na množico ljudi, na katere mi je uspelo vplivati. Da sem vplival na veliko ljudi, pomeni, da sem mnogim pomagal bodisi pri njihovih težavah bodisi pri izzivih, ki so jih imeli, ali pri napredovanju v življenju. To je moje poslanstvo, da pomagam ljudem narediti korak naprej. Najbolj me veseli, da jim pomagam stopiti na višjo stopnjo in vse, kar delam, se vrti okoli tega.

TFL Glasnik:
Koliko ljudi v Sloveniji ste doslej že izobrazili? Kako zaznavate premik slovenskega podjetniškega okolja – ali so podjetniki v Sloveniji tisti s pravim duhom, energijo in znanjem? Kje je problem, da česa ne naredimo hitreje, je kriva togost države?

Robert Rolih:
Menim, da imamo v Sloveniji zelo velik izziv, ki ga sploh ne razumemo oziroma se ga včasih sploh ne zavedamo. To je, da izhajamo iz zelo majhne države, ki nas uokvirja v majhne okvirje razmišljanja. Ne razmišljamo na veliko. Če pogledamo denimo Ameriko, je značilna po tem, da so ljudje že od malega navajeni razmišljati na veliko. Zato se tam pišejo velike podjetniške zgodbe. Ko pa prihajaš iz neke majhne države, si nevede malo uokvirjen, da lahko presežeš te okvirje, pa ni preprosto. Tudi sam sem potreboval kar nekaj časa, ker prej nisem razmišljal bolj na veliko v smislu globalnega trga in sem bil aktiven samo v Sloveniji. Vendar zadnjega pol leta trdo delam za prodor v tujino in vidim, da to ni nemogoče. Vidim tudi, da če se potrudiš, intenzivno delaš in veliko vlagaš vase, potem lahko to vsak doseže. Moraš pa biti pripravljen narediti več kot drugi.

TFL Glasnik:
Sodelujete s številnimi tujimi predavatelji, ki ste jih pripeljali v Slovenijo, po drugi strani pa se šolate v tujini, kjer imate odlične trenerje, kot slišimo, in skušate postati eden od vodilnih. V uvodu ste omenili, pa vendarle: bo Slovenija za vas sploh še zanimiva?

Robert Rolih:
Definitivno. Zakaj? Zato ker je Slovenija moja dežela – tam, kjer živiš, si želiš vplivati na čim več ljudi in hočeš narediti nekaj dobrega. Moj cilj je uspeti na globalnem trgu, ampak to ne pomeni, da ne bom več delal v Sloveniji. Tukaj bom delal bolj, rekel bi v "dobrodelno". Predvsem me zanima delo z mladimi potenciali, ki nekaj želijo in imajo neko ambicijo, pomagati jim, da bodo lažje prodrli. To je moj cilj za Slovenijo. Mladim podjetnikom in ambicioznim študentom že zdaj veliko pomagam brezplačno, pozneje bom to lahko delal na še bistveno višji ravni in bom zajel večje število mladih ljudi.

TFL Glasnik:
Morda je prvi korak že storjen. Vaš projekt Go Slovenija je zelo zanimiv. To so izobraževanja za minimalno ceno ali celo brezplačno. Čutiti je tudi podporo države – v mislih imam Gospodarsko zbornico Slovenije. Ali nam lahko razložite, kaj je bil vaš namen in kakšni so pričakovani cilji?

Robert Rolih:
Čisto preprosto. Ko smo razmišljali o tej pobudi, smo razmišljali predvsem o tem, kako bi lahko to svetovno znanje, ki ga lahko tuji predavatelji prinesejo v Slovenijo, a so postale kotizacije nekaj sto evrov previsoke v trenutni gospodarski situaciji, vendarle omogočili ljudem po bistveno nižji ceni. Uporabili smo prijateljske vezi in smo se s tujimi predavatelji dogovorili, da jim ponudimo lepo bivanje, kakšen izlet in podobno za nekaj dni v Sloveniji, njihove tarife za predavanje samo pa nam ni potrebno plačati. Tako smo znižali stroške, marsikaj smo oklestili pri organizaciji in zdaj lahko ponujamo seminarje po res nizkih cenah.

TFL Glasnik:
Cene so res ugodne. Ali vam je država pri tem kaj pomagala, da bi spodbujala takšna izobraževanja?

Robert Rolih:
Priznal vam bom, da nikoli nisem bil privrženec tega, da bi nam država pomagala. Nismo prejemali državnih subvencij, nismo delali nekih evropskih projektov. O tem, da bi nam država kako drugače pomagala, nismo razmišljali. Smo se pa povezali z Gospodarsko Zbornico Slovenije, ki je bila za našo pobudo odličen partner in nam pomaga pri trženju.

TFL Glasnik:
Pravi podjetniki tudi na svojem področju.

Robert Rolih:
Ne zdi se mi vredno izgubljati časa za stvari, ki ti samo požrejo ogromno časa.

TFL Glasnik:
Znani ste po tem, da so vaši nasveti zares izjemno konkretni in da so vaši slušatelji zadovoljni. Kako se tega lotevate?

Robert Rolih:
Spet moram priznati, da so bila moja izobraževanja pred leti in danes kot noč in dan. V zadnjega pol leta sem povsem spremenil način poučevanja. Začel sem se učiti od ljudi, ki imajo znanje na čisto drugačni ravni kot prej. Trenutno se učim od vodilnih svetovnih ljudi, ki znajo delati prav to: pri ljudeh doseči neko spremembo. Ne le da jim daš informacije, ampak kako doseči, da nekaj res spremenijo v svojem življenju. Trenutno se največ učim od Andyja Harringtona. Pred njegovim prvim tečajem, ki sem ga obiskal, sem si kot predavatelju dal oceno osem ali devet od deset. Po njegovem tečaju sem si dal oceno tri od deset. Nekaj neverjetnega. Pa imam že dvanajst let izkušenj in predavanj za seboj. Kako se ti kljub izkušenosti lahko odprejo čisto nova obzorja na nekem področju, na katerem si delal. Moraš pa biti pripravljen sprejeti to znanje.

Marsikdo bi rekel, saj vse obvladam, zakaj bi tu nekoga poslušal? Ni res. Sam sem spoznal, da sem v zadnjega pol leta naredil napredek, ki ga prej nisem v petih letih. Zato se mi pri izobraževanjih ne zdi pomembno samo to, da podajaš informacije, ampak da znaš vplivati na ljudi, na njihovo razmišljanje, predvsem pa da jim znaš spremeniti prepričanja.

Naj povem primer mojega izobraževanja o prodaji. Marsikdo misli, da je prodaja stvar navdiha in da moraš biti rojeni prodajalec, da bi uspel. Moja naloga je, da njihovo novo prepričanje postane: prodaje se lahko naučim. Prodaja je znanost, ki se je lahko naučim. Kajti če nimaš pravega prepričanja, ne boš nikoli mogel pridobiti tega znanja in ga ne boš nikoli uporabil. Nobena tehnika ti ne bo pomagala, ker je ne boš sprejel.

Zato v zadnjem času gradim svoje pristope o tem, kako spreminjati prepričanja ljudi – s tem, ko spremeniš prepričanja, lahko bistveno bolj vplivaš na ljudi in njihove rezultate. In ljudje so bistveno bolj navdušeni, ker naredijo stvari. Ne le da spoznajo neke nove tehnike. Če nimaš pravih prepričanj, ti ne bodo nič pomagale.

Dal bi eno primerjavo. V neki knjigi sem bral, kako trenirajo slone. V cirkusu mladega slončka zavežejo z vrvjo in slonček spozna, da je tista vrv konec njegovega sveta. Na začetku skuša slonček priti dlje, kot mu omogoča vrv, vendar ga ta ustavi. Slon raste, vendar se je naučil, da zaradi vrvi na nogi ne more iti dlje kot deset metrov. Niti ne poskuša. Tudi če ima na nogi zelo tanko vrv, ki bi jo slon z lahkoto pretrgal, tega ne bo storil. Niti poskusil ne bo, ker se je od malih nog naučil, kako daleč lahko gre. Zato tudi starejši sloni s tanko vrvico okoli noge ne gredo dlje od tistih denimo desetih metrov.

Kako močna so naša prepričanja? V 60. letih je bil v nekem cirkusu velik požar. Deset slonov je bilo privezanih s tankimi vrvmi k ograji. Vsak slon bi lahko z lahkoto podrl ograjo, kaj šele strgal vrvico. Tistih deset slonov je urmlo v ognju. Bili so panični, nobeden pa ni zbežal – niso jih držale vrvice, temveč nekaj, kar je bilo bistveno močnejše. Njihova prepričanja. Naša prepričanja so zelo velika ovira na poti k ciljem, ki jih želimo doseči. Prepričanja niso nič kaj resnična ali neresnična. So zgolj omejujoča oziroma tista, ki ti dajejo moč. Ljudje imamo večinoma omejujoča prepričanja. Kot tisto prepričanje o prodaji, ki sem ga omenil prej. Ali prepričanje pri osebnih financah: 'Ah, v tej Sloveniji se nič več ne da zaslužiti ... Nikoli ne bom dosegel svojih finančnih ciljev ...' Dokler tega prepričanja ne zamenjaš z nekim boljšim, ne boš ničesar dosegel.

Ali pa prepričanje o upravljanju časa. 'Stalno sem živčen, imam preveč dela ...' Prepričanje, ki ti da moč je, da lahko naredim toliko, kot si želim. In vsak dan naredim toliko, kot je treba. Meni osebno uspe narediti vse, tudi če imam kakšen dan veliko stvari. Včasih opravim v enem dnevu neverjetno količino stvari, za kar bi kdo drug potreboval ves teden. Jaz sem to sposoben narediti, ker imam prava prepričanja. Pri tem niso pomembne tehnike. Tehnike lahko pomagajo le, če imaš pravo prepričanje.

TFL Glasnik:
Na koncu morda še vaša sklepna misel Slovencem.

Robert Rolih:
Dejal bi: razmišljajte na veliko, preveč na majhno razmišljamo, svet pa ni noben bavbav. Smo zaprti v tej Sloveniji, vendar ima tisti, ki je ambiciozen in bi rad kaj dosegel ter več vlaga vase, odprta vsa vrata. V tujini, v Angliji denimo, kamor zdaj hodim, sem kljub znanju angleščine menil, da bo angleščina problem. Ko sem na treningih spraševal, kako je z mojo angleščino, so mi vsi rekli: kakšen problem si zdaj tu postavljaš?! V Londonu so ljudje z vsega sveta in večina tistih, ki so v Londonu deset let, govori slabše ko ti. In ti si delaš problem.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si