TFL Glasnik:
Alex Cisar, ste zelo mladi, imate 19 let, ste vrhunski športnik, biatlonec, svetovni mladinski prvak, tudi odličen učenec in zlati maturant, zdaj študent. Na kaj ste v vaši dosedanji karieri najbolj ponosni?

Alex Cisar:
Več stvari je: športni dosežki, ki so bili v tej sezoni zelo izjemni, po drugi strani tudi uspeh v šoli, saj sem, kot ste rekli, zlati maturant. Tako sem ponosen na cel svoj paket, saj usklajevanje šole in športa na tako visoki ravni ni preprosto. Moram se dejansko pohvaliti, da mi je uspelo.

TFL Glasnik:
Poznava se že kar nekaj časa, a me vseeno zanima, kako vam uspe uskladiti vse to? Osebno sem navdušena nad vašo organiziranostjo. Kako je videti vaš dan? Kako vas lahko posnemajo drugi?

Alex Cisar:
Treba si je prizadevati za svoj cilj – če si postaviš cilj v šoli in športu, potem želiš to doseči. Temu slediš postopoma, korak za korakom. Ustvariti si moraš neko zgodbo o tem, kar želiš izpeljati. Potem iščeš malenkosti, neke niše, da lahko v času priprav skočiš do šole in opraviš kakšno obveznost.

Med pripravami denimo med dopoldanskim in popoldanskim treningom vzamem v roke knjigo in predelam kakšno učno snov. Po drugi strani se bom zdaj na fakulteti, ko bom imel pavzo, odpeljal do Planice in opravil trening. To je moja predstava, v praksi pa bomo videli, kako bo delovalo – moj cilj je oboje delati na visoki ravni, in ker je to moj cilj, bom storil vse, da ga dosežem.

TFL Glasnik:
Naj omenim, da ste mi pozimi na treningu na Pokljuki dejali, da bi študirali medicino, kar bi kot zlati maturant lahko dosegli, a ste pregledali urnik in so bile nekatere vaje takrat, ko ste vedeli, da boste odsotni. Zato zdaj študirate fizioterapijo.

Postati mladinski svetovni prvak v športu, ki je zame kontradiktoren – na eni strani teči na polno, nato se v trenutku umiriti in natančno streljati. Kaj se bo zgodilo to sezono? Vidim, da že trenirate s člansko reprezentanco in da ste že del slovenske biatlonske reprezentance.

Alex Cisar:
V bistvu sem še vedno del mladinske reprezentance, s športnimi rezultati pa sem dokazal takšno raven, da bom letos tekel tudi na kakšnem svetovnem pokalu. Zaradi tega je moja želja, da bi bil čim bolje pripravljen. Čutim, da potrebujem več treningov s člani, ki so na višji ravni kot jaz, zato me lahko potegnejo s svojo pripravljenostjo in tako bolje napredujem.

TFL Glasnik:
Kakšen odnos imata z Jakovom Fakom?

Alex Cisar:
Dober, prijateljski. Je zelo odprt in sem zelo vesel, da mi predaja znanje in izkušnje o malenkostih, ki jih običajni gledalec sploh ne bi opazil, kar pa meni zelo pomaga. Učiti se od najboljših je privilegij.

TFL Glasnik:
Razkrijte nam kakšno podrobnost. Zaupajte nam kakšno malo skrivnost.

Alex Cisar:
Meni je bila zanimiva njegova mentaliteta na največjih tekmovanjih, s katero je osvajal medalje. Recimo olimpijsko. Kako je pristopal k temu, saj vemo, da pred olimpijskimi igrami ni imel ravno najboljših tekem. Ta psihološki del me je zelo zanimal.

TFL Glasnik:
Kaj so vaši cilji v tej sezoni v biatlonu?

Alex Cisar:
V svetovnem pokalu bi se rad čim bolj navadil tekem, vzdušja, pritiska. Ta sezona je, v narekovajih, pripravljalna sezona, ker po njej sledi svetovno prvenstvo na Pokljuki, potem bodo že olimpijske igre. Tako mi bo ta sezona kot neka odskočna deska za vse prihajajoče.

TFL Glasnik:
Greste na olimpijske igre?

Alex Cisar:
Tega še ne vem, imam pa cilj.

TFL Glasnik:
Zanima me, ali imate o vaših ciljih in vrhunski organiziranosti še kaj dodati?

Alex Cisar:
V bistvu je lepo poslušati, ko naštevate moje dosežke, organiziranost. Vse lepo in prav, saj sem tudi sam ponosen, po drugi strani pa menim, da se vsi preveč osredotočamo na izid, na cilj … Poglejva biatlon, pričakuješ rezultat, ker pa ga tako pričakuješ, te sistem sam podre. Psihološko se podreš. Mislim, da je pomembno predvsem to, kako si prišel do tega rezultata, pomembna je vsa ta pot. Rezultat je posledica. To mi pomeni veliko več. Ko sem bil mlajši, sem z zračno puško zelo slabo streljal, slabo sem tekel in sem bil pod slovenskim poprečjem. Sem pa ves čas vztrajal in sem že z malokalibrsko puško začel bolje streljati, bolje sem tekel. Iz sezone v sezono je bilo bolje in na to pot od skoraj nič do zelo visoke mladinske ravni sem zelo ponosen.

Šport je metafora za življenje. Čustva, kot so strah, pričakovanje, živčnost, tesnoba, ne nazadnje tudi veselje in druga pozitivna čustva, lahko v športu izkusiš v enem dnevu – praktično v treh urah. Pred tekmo si živčen, hočeš rezultat, nekaj pričakuješ. Potem je tekma, takrat si zbran, osredotočen na najvišji ravni, po tekmi pa si bodisi vesel dobrega rezultata bodisi žalosten, negativen.

V življenju je enako. Pričakuješ nekaj: pride, ne pride, si pozitiven, negativen, vesel, žalosten, s to razliko, da se mi zdi, da se te stvari v življenju dogajajo bolj na dolgoročni ravni. Recimo služba in vsakodnevni stres, vsakodnevna pričakovanja nadrejenih. Vse to se nalaga in človek se tem ne zna soočiti. V športu je razlika ta, da so vsa ta čustva zelo kratkotrajna: imaš eno tekmo in izkusiš celo paleto čustev in notranjih stanj. Potem je konec. Pride naslednja tekma – v treh mesecih, kolikor traja sezona, doživiš od 35 do 40 takšnih stanj. Kot športnik se navadiš obvladovati vsa ta čustva, saj si ne moreš dopustiti, da bi se to nabiralo v tebi, ker imaš neko omejeno količino energije in je ne smeš trošiti za tiste miselne procese, ki te spremljajo. Tvoja naloga je naslednja tekma.

Skozi šport se dejansko navadiš obvladovati vsa ta čustva in ti potem tudi v siceršnjem življenju to pride prav, saj pride stres, kot študent ga doživim pred spraševanjem, pred kolokviji in testi. V vsakodnevnem življenju pride stres zaradi javnega nastopanja, vendar si ga ti že tolikokrat preizkusil, da veš, kako se z njim soočiti.

TFL Glasnik:
Ne razmišljamo o ciljih, temveč o izvedbi.

Alex Cisar:
To so moje izkušnje. Ko sem bil mlajši in sem vedel, da sem zmožen dobiti medaljo, sem naredil največjo napako: mislil sem si, da sem dober in da grem po tisto medaljo. Problem je bil v možganih, ki so bili naravnani na cilj – kaj bo, če bo. Če bom dobro delal, bo medalja. Če bom dobro tekel, bo medalja. Če bom dobro streljal, bo medalja. Nalagal sem si cilj, nisem pa se osredotočal na izvedbo, temveč sem bil na tekmi z možgani v prihodnosti. Kar je nesmisel, saj ne moreš govoriti o prihodnosti, ker se še ni zgodila.

Morali bi se osredotočiti na izvedbo – nasploh se ljudje preveč osredotočamo bodisi na prihodnost bodisi na preteklost. To je absurd: osredotočaš se na nekaj, kar se še ni zgodilo, tistega v preteklosti, kar se je že zgodilo, pa ne moreš spremeniti. Lahko pa spremeniš prihodnost tako, da se osredotočaš na sedanjost, na sedanji trenutek, na sedanjo izvedbo.

Recimo, med najinim pogovorom sem osredotočen na vsako vašo besedo in jo poskušam procesirati v tem trenutku. Ne premišljujem, kaj bo čez pet minut, ko bom v avtu, kakšen bo promet, kako si bom čez dve uri doma skuhal kosilo. V športu to pride zelo prav: biti v sedanjem trenutku. Ko tečem, tečem in si med tekmo določim točko, na kateri bom lahko začel razmišljati o streljanju, in do tiste točke samo tečem. Če prej začnem razmišljati o streljanju, si ukažem: stop, zdaj teci!

TFL Glasnik:
Zadnje vprašanje je vedno, kakšno je vaše sporočilo Slovencem.

Alex Cisar:
Slovencem bi sporočil, da brez truda ni uspeha.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: KoKa Press, Katja Kodba, s.p.

piše: mag. Irena Prodan, revija Denar št. 504/2020

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju (ZJN-3A) se uporablja od 1. 11. 2018. Predlagala ga je skupina poslank in poslancev, ki je opozorila, da se še vedno v praksi javnih naročil delovni, okoljski in socialni vidiki ne upoštevajo v zadostni meri. V skladu s prepričanjem, da bi se moral javni sektor tudi z odgovornim javnim naročanjem zavzemati za uresničevanje najvišjih standardov pri varovanju pravic delavcev, varovanju človekovih pravic, dajati zgled in s tem tudi vplivati na trg ter tako vzpostaviti instrument proti »socialnemu dampingu«, so predlagali spremembe, s katerimi se ne postavlja cene kot edino merilo¹.

Izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo

Že od razvoja prava javnega naročanja je bilo zaznati trend nižanja ponudbenih cen in s tem povezano kršenje delovnopravnih in drugih pravic delavcev ter okoljskih zahtev. Glede na zgoraj navedeno je zakonodajalec v b točki četrtega odstavka 75. člena ZJN-3A določil nov obvezni razlog za izključitev ponudnika, kandidata ali podizvajalca, ki pa ni povzet po Direktivi 2014/24/ES, ampak ga je kot nacionalni razlog uzakonila Republika Slovenija. Določa, da mora naročnik iz posameznega postopka javnega naročanja izključiti ponudnika, kandidata ali podizvajalca, če je v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo ponudb ali prijav pristojni organ Republike Slovenije ali druge države članice, lahko tudi pristojni organ katere tretje države, pri naštetih ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, za katere mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek².

To torej pomeni, da mora biti ponudniku, kandidatu ali podizvajalcu izrečena globa zaradi zgoraj naštetih prekrškov v zadnjih treh letih dvakrat ali več kot dvakrat³. Za dvakrat izrečeno globo v zvezi s plačilom za delo morata biti izdani dve sodbi oziroma dve odločbi in ne velja, če je kazen določena dvakrat v isti odločbi⁴.

Pogodba o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum morata vsebovati t. i. razvezni pogoj, ki se uresniči, če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ pri ponudniku, kandidatu ali njegovem podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi zgoraj naštetih obveznosti. Pod pogojem, da je do izteka veljavnosti pogodbe še najmanj šest mesecev, v primeru nastopanja s podizvajalci pa tudi, če zaradi ugotovljene kršitve pri podizvajalcu, izvajalec pogodbe ustrezno ne nadomesti slednjega v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo.

Obenem mora naročnik pri izvajanju pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma vsakih šest mesecev preveriti, ali je na dan preverjanja izpolnjena ena ali več okoliščin, ki predstavljajo vsebino razveznega pogoja (in s tem prekinitve) pogodbe ali okvirnega sporazuma, ki je bila vključena v pogodbo o izvedbi javnega naročila⁵. Preverjanje izvede naročnik s pridobitvijo podatkov iz uradnih evidenc. Enaki pogoji veljajo tudi za podizvajalce.

Če je ponudnik, kandidat ali njegov podizvajalec pravna oseba s sedežem v drugi državi članici ali kateri tretji državi, je dolžan zase in za svojega podizvajalca v roku petih dni po poteku vsakih šest mesecev od sklenitve pogodbe ali okvirnega sporazuma ustrezno dokazilo predložiti sam⁶.

Sankcije za prekrške zoper ponudnika, kandidata in podizvajalca

Za zgornje prekrške se lahko izvajalcu pogodbe ali kandidatu oziroma podizvajalcu izreče tudi sankcija izločitve iz postopkov naročanja⁷, in sicer:

• če je predmet naročila blago ali storitev – za dobo treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku,
• če je predmet naročila gradnja – za dobo petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku.

O sankciji izločitve iz postopkov javnega naročanja odloči pristojno sodišče v skladu z zakonom, ki ureja prekrške. Sodišče v treh delovnih dneh po pravnomočnosti te odločitve obvesti ministrstvo, pristojno za javna naročila, in v obvestilu navede polno ime, matično številko ponudnika, kandidata ali podizvajalca ter datum, do katerega se ta subjekt izloči iz postopkov javnega naročanja8.

Zaključek

S to spremembo zakona se je bolj natančno določilo ureditev razveznega pogoja v pogodbi o izvedbi javnega naročila in uvedlo polletno obvezno preverjanje razlogov za izključitev gospodarskih subjektov. Vseeno v večini primerov ne gre pričakovati, da bodo sami naročniki spremenili prakso javnega naročanja in uvedli vsebinsko določanje in ocenjevanje ponudb na podlagi drugih meril, saj je odločanje na podlagi najnižje cene bistveno lažje. Vsekakor je za dolgoročni razvoj treba spoštovati tudi delovne, okoljske in socialne obveznosti.

Literatura in viri:

• Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES. UL L 094, 28. 3. 2014, str. 65–242.
• Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18).
• Predlog Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnem naročanju. Državni zbor RS, Ljubljana, 2017. https://imss.dz-rs.si/imis/b35563142f32605f1944.pdf (29. 12. 2019).
• Tolmačenje javnonaročniške zakonodaje – ZJN-3A. Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za javno naročanje, Ljubljana, oktober 2018. http://www.djn.mju.gov.si/resources/files/Stalisca/ZJN-3A_novela.pdf (29. 12. 2019)

Opombe:

1 Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnem naročanju, 2017, str. 1–2.

2 4. odst. 75. člena ZJN-3.

3 Basta Trtnik, M. et al. (2016). Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, str. 346.

4 Koršič Potočnik, M., Prebil, M. in Skok Klima, U. (2017). Priročnik za uporabo javnega naročanja v praksi. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, str. 214–215.

5 67.a člen ZJN3.

6 67.a člen ZJN3.

7 112. člen ZJN-3.

8 112. člen ZJN3.

piše: prof. dr. Grega Strban, dekan Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

Z včerajšnjim dnem, 3. februarjem 2020, je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani vstopila v letni semester študijskega leta 2019/2020, v naš »semester stoletnice«!

Naj spomnim, da se je 15. aprila 1920 za našo fakulteto slavnostno pričelo prvo akademsko leto z otvoritvenim predavanjem Pravo in revolucija prvega dekana prof. dr. Leonida Pitamica. Predavanju je v zbornični dvorani bivšega deželnega dvorca in kranjskega parlamenta prisluhnila izbrana publika z velikim zanosom.

Akademsko leto pa se je pričelo z zamikom, saj so bili naši profesorji člani delegacije Kraljevine SHS na mirovnih pogajanjih v Parizu. S tem so vsem Slovencem že kar takoj na začetku svoje akademske poti v Ljubljani dali svoj glas na najprestižnejšem mednarodnem odru v ključnem trenutku svetovne zgodovine 20. stoletja.

Ni naključje torej, da smo za rdeči niti za naše osrednje aktivnosti, ki se bodo zvrstile v tem semestru, segli v tisti čas in za slavnostno akademijo 18. aprila ter za dokumentarni film izbrali naslov Imeti svoj glas, za veliko mednarodno konferenco pa Pravo in (r)evolucija 1920–2020.

Eni in drugi rdeči niti smo sledili tudi pri zasnovah za našo celostno grafično podobo, ki ju je oblikovalec Rok Marinšek vpletel v interpretacijo posodobljenega secesijskega stila. Včeraj zjutraj je tako vsakega obiskovalca naše fakultete, ki je vanjo stopil skozi glavno avlo, pred njenim izhodom naprej do predavalnic na levi strani pričakal v okviru te grafične podobe oblikovan velik osrednji napis. Naj ga kratko pojasnim.

Izbira secesijskega stila kot izhodišča celostne grafične podobe je na nek način samoumevna. Gre za prevladujoč slog obdobja, v katerem je nastajala naša fakulteta. V tem slogu je oblikovana Kronika društva slušateljev juridične fakultete (ki je razstavljena v osrednji vitrini), v istem slogu je oblikovana Pitamičeva razprava Pravo in revolucija, in, končno, po igri naključij je iz istega obdobja tudi zgradba, ki je danes dom Pravne fakultete. Zato se je zdelo primerno, da temu slogu vsaj v duhu sledi tudi celostna grafična podoba obeleževanja stoletnice.

Barvna razsežnost celostne grafične podobe je zasnovana na medigri štirih barv: zlate, bele, modre in rdeče (poleg črne, ki je nevtralna barva obrob).

• Zlata s svojo praznično konotacijo ponazarja visoki jubilej naše ustanove.
• Bela, modra in rdeča so barve slovenske narodne zastave in evocirajo težnje po ustanovitvi slovenske pravne izobraževalne ustanove, ki bo zagotavljala, da bodo Slovenci dobili svoj glas tudi v pravu.
• Rdeča barva, ki izstopa s središčnim položajem v vezaju med 1920 in 2020, je končno tudi barva, ki je od srednjega veka do današnjih dni simbolno povezana s pravom (zato vsebujejo rdečo barvo tudi številne sodniške toge, kot npr. v Veliki Britaniji, Nemčiji, Italiji ali Franciji).

Poleg napisa pa bo obiskovalce v glavni avli, pozneje pa tudi drugod po fakulteti, od tega tedna dalje pozdravljala posebej za priložnost stoletnice pripravljena razstava. Osnovna postavitev je sestavljena iz treh delov. Pod osrednjim napisom so v vitrini razstavljeni dokumenti, publikacije in fotografije, ki so za našo fakulteto tako rekoč konstitutivnega pomena. V vitrinah na steni ob senatni sobi smo zbrali prve učbenike, pa tudi zakone s komentarji, ki so jih naši profesorji spisali do druge svetovne vojne. Dve vitrini pri vhodu v avlo na levo pa smo posvetili dvema najbolj zaslužnima matičarjema, prof. dr. Ivanu Žolgerju in prof. dr. Leonidu Pitamicu. Na steni ju spremljata tudi njuna portreta.

Razstavo bomo dopolnjevali iz tedna v teden vse do prvega tedna v marcu, ko se že veselimo naših gostov in vseh vas na naši mednarodni konferenci.

piše: mag. Saša Jerman, vir: revija SIR*IUS, št. 1/2020

Sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe sredstev iz najemnih pogodb ter obveznosti iz najema, so nove kategorije, ki bodo z amortizacijo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, ter z odhodki iz obresti učinkovale tudi na poslovni izid in davčno osnovo. Vendar bodo učinki v celotni dobi najema popolnoma davčno nevtralni. Predmet novele ZDDPO-2R so zgolj stroški amortizacije, ki bodo nižji od sedanjih stroškov najemnin, medtem ko novela ne ureja posebnosti za davčno priznavanje odhodkov iz obresti iz obrestovanja obveznosti iz najema. Ključno vprašanje novele ZDDPO-2 je davčno priznavanje amortizacije: ali se davčno prizna amortizacija od sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, ali pa amortizacija sredstva, ki je predmet najema? Prva se namreč obračunava z vidika najemnika, druga pa z vidika najemodajalca. Prispevek najprej analizira pravice najemnika iz najemne pogodbe in s tem povezano sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, nato pa še sprejeto novelo ZDDPO-2R v tej povezavi.

1. UVOD

V letu 2019 je strokovna razprava glede davčne obravnave stroškov, ki izhajajo iz najemnih pogodb v povezavi z novimi pravili računovodenja najemov, dosegla vrhunec. V začetku leta 2019 je za precejšnje strokovno razburjenje poskrbela Finančna uprava Republike Slovenije, ki je z Ministrstvom za finance v dokumentu Davek od dohodkov pravnih oseb, splošno o davku od dohodkov pravnih oseb, in ki je v enaki vsebini vključeno tudi v 5. septembrsko izdajo (FURS 2019, september str. 7), pojasnila, da se amortizacija sredstva, vzetega v najem, torej tudi sredstva, vzetega v poslovni najem, pri najemniku za davčne namene kot odhodek prizna na podlagi določb 33. člena ZDDPO-2. Ker v 33. členu ZDDPO-2 ni določenih posebnosti za sredstva, vzeta v finančni ali poslovni najem, se za ta sredstva uporabljajo najvišje letne amortizacijske stopnje, ki veljajo za ustrezno istovrstno skupino sredstev. Zemljišča se po računovodskih standardih praviloma ne amortizirajo, sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe zemljišča, vzetega v najem, pa se amortizira. Zaradi navedenega se pri najemu zemljišča za sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe zemljišča, uporablja najvišja letna amortizacijska stopnja za druga vlaganja.

Takšno izvajanje ZDDPO-2 bi seveda pomenilo izrazito velike zneske letno davčno nepriznanih odhodkov iz vseh tistih najemnih pogodb, pri katerih je doba najema krajša od dobe koristnosti sredstva, vzetega v najem. Za začetno ilustracijo predpostavimo najem poslovne stavbe za petletno obdobje, pri katerem letni znesek najemnine znaša 100.000 EUR, petletni nediskontirani znesek najemnin 500.000 EUR , petletni diskontirani znesek najemnin, ki je osnova za amortizacijo, pa 450.000 EUR. Do spremenjene računovodske obravnave poslovnih najemov so znašali davčno priznani stroški najemnin 100.000 EUR, ki jih veljavni ZDDPO-2 davčno ne omejuje, oziroma jih priznava v zneskih, kot so zaračunani in obračunani po računovodskih standardih. Stroški najemnin so torej enako bremenili tako poslovni kot tudi davčni dobiček, kar se zdi smiselna in logična odločitev zakonodajalca, ker najemne pogodbe niso davčno tvegane pogodbe, s katerimi bi davčni zavezanci lahko umetno zniževali davčni dobiček, niti med različnimi davčnimi obdobji niti s prenosom v tuja ugodnejša davčna okolja. Zaradi spremenjenih računovodskih standardov najemniki za najeme nad eno leto ne bodo več izkazovali stroškov najemnin¹, temveč po istih pogodbenih podlagah stroške amortizacije od sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe sredstva v najemu, ter obresti iz obrestovanja obveznosti iz najema. V predpostavljenem zgledu bi letna amortizacija sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe sredstva, znašala 90.000 EUR (ali v petih letih 450.000 EUR), obresti v petletnem obdobju pa skupno 50.000 EUR ali skupaj z amortizacijo 500.000 EUR, kar je natanko toliko, kot so po prejšnjih računovodskih pravilih znašali stroški najemnin. Te bodo degresivno obremenjevale letni poslovni izid, ker se v času trajanja najemne pogodbe na začetku najema obračunavajo od največjega zneska neodplačanih najemnin in se degresivno znižujejo skladno s časovnim izpolnjevanjem pogodbe in zniževanjem obveznosti iz najema.

Letni strošek amortizacije, o katerem je tekla razprava in se zakonodajno ureja, se bo po računovodskih standardih celo znižal s prejšnjih 100.000 EUR na 90.000 EUR², po pojasnilu davčnega organa in Ministrstva za finance pa bi smel biti davčno priznan le po amortizacijski stopnji, ki v 33. členu ZDDPO-2 velja za gradbene objekte, ali 3 % letno, kar pomeni le 13.500 EUR. Od 90.000 EUR amortizacije sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe sredstev, bi bilo 76.500 EUR davčno nepriznanih. Predpostavljamo, da bi bila razlika v stroških davčno priznana ob izteku najemne pogodbe.

Vse navedeno je seveda povzročilo nemalo strokovnega razburjenja, saj bi poleg začasno povečane davčne obremenitve davčnih zavezancev taka rešitev pomenila na eni strani tudi izrazito povečano administriranje davčnih zavezancev (začasno nepriznavanje dela stroškov amortizacije, uveljavljanje nepriznanih stroškov ob prenehanju obdobja najema ...) in davčne uprave v postopkih nadzora na drugi strani.

Odbor preizkušenih davčnikov pri Slovenskem inštitutu za revizijo se je na opisano stališče Davčne uprave in Ministrstva za finance odzval 25. 3. 2019 s pisnimi pripombami, naslovljenimi na Ministrstvo za finance. Bistvo pripomb so bile vsebinske razlike med amortiziranjem sredstva, ki je predmet najema, ter amortiziranjem sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe sredstva v najemu. Vsebinsko razlikovanje obeh kategorij terja tudi razlike v pravilih amortiziranja, ki so v računovodskih standardih jasne, davčna obravnava pa naj bi jih spregledala. Ministrstvo za finance je v aprilu 2019 odgovorilo, da je v pripravi predvidena dopolnitev ZDDPO-2, katere cilj bo približati priznavanje odhodkov za davčne namene v posameznih davčnih obdobjih dejanskim najemninam v tem obdobju ter hkrati omogočiti tudi uporabo za nazaj, to je od 1. 1. 2019.

Kljub predlagani in sprejeti noveli ZDDPO-2R v oktobru 2019 je izpostavljena problematika še vedno aktualna, saj je zapis novega devetega odstavka 33. člena ZDDPO-2 dokaj nejasen oziroma dvoumen, prav tako pa odpira vprašanja glede davčnega priznavanja tistih sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe sredstev, ki izhajajo iz pogodbe o finančnih najemih. Ne nazadnje je problematika aktualna tudi zato, ker se bodo nova računovodska in davčna pravila za leto 2019 uporabila prvič.

Namen tega prispevka je odgovoriti na vprašanje, ali in v kolikšnem obsegu so stroški amortizacije sredstva, ki predstavljajo pravico do uporabe sredstva, in odhodki iz obrestovanja obveznosti iz najema, davčno priznani. Ker gre za davčno obravnavo računovodskih kategorij, ki so posledica uporabe spremenjenih računovodskih pravil o obračunavanju najemnih pogodb, bomo v prvem poglavju prispevka izpostavili bistvene vsebine najemne pogodbe ter amortiziranja sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe sredstev in odhodkov iz obrestovanja obveznosti iz najema, v drugem delu pa bomo predstavili in komentirali davčne rešitve.

2. NAJEMNA POGODBA

Nova računovodska pravila se od leta 2019 uporabljajo za najemne pogodbe, zato se vsebina tega prispevka omejuje izključno na posle, ki po vsebini ustrezajo najemnim pogodbam. Pojem najemne pogodbe je sicer specialno urejen v računovodskih standardih, vendar je primerno, da pred tem osvetlimo pojem najemne pogodbe tudi s pravnega vidika, saj računovodenje pomeni računovodsko obravnavo pravnih poslov, ki se sklepajo in urejajo po pravilih iz Obligacijskega zakonika, in ne obratno. Zanimalo nas bo predvsem, ali lahko med najemno pogodbo po Obligacijskem zakoniku ter opredelitvijo najemne pogodbe po računovodskih standardih potegnemo enačaj, ali pa med njima lahko obstajajo pomembne vsebinske razlike.

Ne glede na poimenovanje pogodbe že uvodoma poudarjamo, da formalno poimenovanje pogodbe ni odločilno niti za pravno niti računovodsko opredelitev. Bistvo opredelitve pogodbe je izključno v njeni vsebini.

Celoten članek je dostopen za naročnike!