Ob bližajočem se koncu šolskega leta smo na pogovor povabili mag. Alenko Krapež, ravnateljico Gimnazije Vič, ki ji je v zadnjih letih uspelo iz gimnazije narediti zgodbo o uspehu in jo pripeljati do ene izmed najuspešnejših gimnazij v Ljubljani. Vabljeni k branju zanimivih pogledov na medčloveške odnose, spoštovanje in medsebojno sodelovanje, ki so v povezavi z znanjem ključnega pomena tako za uspešne posameznike kot za uspeh gimnazije v celoti.
Proti koncu lanskega leta je bil sprejet slovenski računovodski standard št. 40 – Računovodske rešitve v socialnih podjetjih. Obravnavani računovodski standard je začel veljati z letom 2012 in določa posebnosti računovodenja v socialnih podjetjih. To pomeni, da je pri računovodenju v socialnih podjetjih potrebno upoštevati veljavne slovenske računovodske standarde razen v delu, ki je v posebnem standardu določen drugače. V današnji in naslednji številki TFL Glasnika vam bomo na kratko predstavili računovodske rešitve v socialnih podjetjih.
TFL Glasnik:
Mag. Alenka Krapež, ste tista ravnateljica Gimnazije Vič, ki je v preteklih letih naredila iz te gimnazije zgodbo o uspehu in je to danes gotovo ena najuspešnejših gimnazij v Ljubljani. Kako vam je to uspelo?
Alenka Krapež:
Najprej moram povedati, da se je uspeh gimnazije gradil precej dlje kot zadnjih pet let, odkar sem sama ravnateljica. Prvi preboj je naredila ravnateljica Katja Hvala, ki je 1996 ustvarila prostorske razmere za enoizmenski pouk. Delo je nadaljevala ravnateljica Irena Perenič, ki je energijo usmerjala v nadaljnji razvoj učnega programa in nadaljevala z izboljševanjem materialnih pogojev delovanja šole. Sama poskušam nadaljevati njuno delo in izboljševati tako materialne kot tudi druge pogoje dela, ustvarjati dobro klimo in vzdušje, da se lahko sproščajo ustvarjalne energije mojih kolegov in ustvarjalne energije naših dijakov.
Pomembna je še ena stvar in sicer k sodelovanju vabimo tudi starše. Vse ideje, ki jih imajo naši starši, niso vedno uresničljive, mnoge pa so, zlasti ko pomagajo ne le z besedami, ampak tudi z dejanji. Starši nam pomagajo na najrazličnejših področjih, ki jih sami ne bi mogli doseči. Ne mislim samo na gmotno pomoč, sodelujejo kot mentorji pri raziskovalnih nalogah, kot predavatelji, odpirajo vrata svojih služb, odpirajo nove perspektive ... Včasih v šali pravim, da šolo zelo dobro poznamo, realni svet pa malo manj in pri spoznavanju resničnega sveta nam pomagajo naši starši. Prav sodelovanje z okoljem se je v zadnjih letih lepo razcvetelo.
TFL Glasnik:
Polni ste energije, znate motivirati sodelavce, vsi se ves čas smejite, dijaki veliko znajo, kar se vidi tudi v končnem učnem uspehu. Ob vsem tem se mi zdi najbolj pomembno tudi, da znate ustvariti pravo mero: znanje ja, vendar ves čas ne pozabljate na medčloveške odnose, spoštovanje, medsebojno sodelovanje. Prav ta plat se mi zdi ključna. Je to tista prava formula uspeha?
Alenka Krapež:
V to ves čas verjamem. Imamo odlične posameznike, a ko se posamezniki povežejo, pa tudi če niso vsi odlični, se v tej sinergiji zgodijo imenitne stvari. Porodijo se ideje, do katerih posameznik ne bi prišel, rodijo se v pogovoru, v interakciji med sodelavci. Sem timski človek in zelo sem vesela, da so tudi moje kolegice in kolegi. Pri timskem delu jim pomagam najti čas in prostor, v katerem potem lahko skupaj delajo. Že dolgo so naše vodilo štirje stebri vzgoje in izobraževanja UNESCO šol iz leta 1996, tretji pravi, učiti se kako delati in živeti skupaj. Dijakov ne bi mogli tega učiti, sami ne bi tako delovali. Vir naše energije in novih idej je ravno v tem, da večino stvari delamo skupaj: skupaj načrtujemo, skupaj se dogovarjamo, kako bomo načrte izpeljali, skupaj evalviramo narejeno. Skupaj iščemo rešitve tudi takrat, ko moramo izpeljati kaj, česar sicer ne počnemo radi, ko se moramo npr. ukvarjati s t.i. birokracijo. Skupaj poskušamo najti način, da ni preveč slabe volje. Tudi odločitve sprejemam le izjemoma brez sodelovanja kolegic in kolegov, pri tem pa upoštevam, če se le da, tudi mnenja dijakov in staršev.
TFL Glasnik:
To se vidi tudi v rezultatu otrok, ki ste jih oklestili tistega individualizma, ker pač živimo v času, ko vsak skrbi prvenstveno zase. Mislim, da dijaki, ki pridejo iz vaše gimnazije, tega nimajo, kar se mi zdi ključna popotnica, ki ste jim jo uspeli dati s tem načinom dela. Po drugi strani pa, kajpada, znanje niti približno ni zaostalo. Nasprotno, mislim, da ima gimnazija Vič ta trenutek v Ljubljani že najboljše rezultate. Če pogledava samo število zlatih maturantov.
Alenka Krapež:
Znanje je zelo pomembno. Strokovno izpeljan pouk je ključen. Teorija učenja pa pravi, da je eden od učinkovitejših načinov učenja sodelovalno učenje. Zlasti procesna znanja so tista, ki se jih najlažje nauči v obliki problemskega pouka in pri projektnem delu. Zato so naši dijaki vključeni v različne oblike timskega projektnega dela: takega, ki traja nekaj šolskih ur in takega, ki traja več mesecev; takega, ki poteka v okviru enega predmeta in takega, s kompleksnejšimi medpredmetnimi nalogami. Ob tovrstnem učenju se dijaki učijo skupaj načrtovati, delo deliti in, kar je tudi izjemno pomembno, naloge zaključevati. Sodelovanje gojimo in vzpodbujamo tudi na druge načine, npr. z vzpodbujanjem medsebojne učne pomoči pri predmetih in pri razrednih urah, pri različnih razrednih projektih, taborih ... Poleg obveznega programa pa imajo dijaki možnost vključiti se v različne izvenšolske dejavnosti, ki prav tako krepijo timski duh. Najpomembnejši so zagotovo raznovrstni projekti dijaške organizacije Gimnazije Vič, ŠILA, šolska improvizacijska liga, literarni klub L`etažer ... in različni naravoslovni projekti, mednje zagotovo sodi naša Zdrava šola. Je pač veliko stvari, ki jih med poukom ni moč speljati in dijaki s svojimi profesorji – mentorji to počno z veseljem in veliko energije pri raznih izvenšolskih dejavnosti.
TFL Glasnik:
Kot je tudi projekt »Vič gre v vesolje«.
Alenka Krapež:
Ja, projekt Vič gre v vesolje je tak medpredmetno zasnovan projekt, ki so ga dijaki skupaj z mentorji izpeljali izven pouka. Projekt je bil zelo kompleksen in zahteven, sodelovalo je preko dvajset dijakov in šest mentorjev. Projekti, ki jih izpeljejo dijaki pri pouku, so manj obsežni, manj dijakov je vključenih v izdelavo enega projekta – dva do šest in običajno nimajo več kot dva mentorja, naslovi pa so npr. Kemikalije doma, Umetna in naravna sladila, Grafiti – umetnost ali vandalizem, Moški in ženski možgani, Naravni parki ... in se jih je v nekaj letih nabralo za cel zvezčič. Dijaki skozi take oblike dela spoznajo, da skupaj zmorejo več.
Pa še nekaj se mi zdi zelo zelo pomembno. Otroci, ki pridejo iz osnove šole, so večino izjemno dobri učenci in individualisti, večinoma se tudi ne poznajo med seboj. Na šoli zato na začetku prvega letnika organiziramo spoznavne tabore. Pripravili smo zelo domišljen program, ki ga vsako leto dopolnjujemo. Osnovni namen spoznavnega tabora je dijake povezati in jim pomagati ustvariti razredno skupnost v pravem pomenu te besede. Vzbuditi jim želimo zavest, da si lahko med seboj v različnih okoliščinah pomagajo in da se imajo lahko skupaj lepo. Vem, da so v enem razredu dijaki sami razvili navado, da se pred testom objamejo in si zaželijo srečo. Čudovito.
TFL Glasnik:
Starše ste sicer že pohvalili, a vendarle. Se vam ne zdi, da je ravno zaradi večletnega pretiranega vpliva staršev na šolstvo le-to izgubilo svojo avtonomijo?
Alenka Krapež:
Negativnega vpliva staršev pri nas nisem opazila. Sem pa opazila iz sicer redkih poskusov posameznih staršev, da bi želeli vplivati na naše delo v kratkovidnem smislu. Prav je, da imajo starši možnost vplivati na šolo, šola pa se mora zavedati, da ima strokovno avtonomijo in mora postaviti mejo tega vpliva.
V šoli želimo dijaku pomagati odrasti. Zagotovo smo strokovno bolje opremljeni predvsem pa bolj objektivni kot veliko staršev. Za svoje delo pa potrebujemo njihovo zaupanje in upam, da smo ga s svojim delom in naravnanostjo pridobili.
Čeprav sem slišala, da veljamo za strogo šolo, nobene stvari ne delamo zato, da bi dijaku kakorkoli škodovali. Včasih je pač treba reči ne, včasih je potreben tudi vzgojni ukrep, včasih moraš kaj dobesedno prepovedati. Poglejte tako banalno stvar, kot so prenosni telefoni. Pri pouku jih dijaki ne smejo uporabljati. Če ga, mobilni telefon profesor vzame in ga prinese v mojo pisarno. Na začetku sem se bala, kako bodo starši reagirali. O odvzetem telefonu se z njimi pogovorim, preden ga vrnem dijaku. Niti enkrat ni nihče rekel, da telefona ne bi smeli vzeti. Neka mama celo rekla: »Veste kaj, naslednji mesec naj bo telefon kar pri vas.« Prepričana sem, da starši čutijo, da želimo njihovim otrokom samo dobro.
Pa še nekaj je. 17, 18-letnike ne smemo obravnavati kot majhne otroke. To so ljudje z lastnim razmišljanjem in to lastno razmišljanje jim je treba pustiti, še več, vzpodbujati ga moramo. Mladostnikom moramo pustiti, da odrastejo in se osamosvojijo.
TFL Glasnik:
Se vam zdi, da je šolski sistem primeren takšen, kot je. V mislih imam predvsem šolstvo na srednji stopnji. Katere pomanjkljivosti vidite, kaj bi spremenili?
Alenka Krapež:
Sistem je dobro zamišljen, dokumenti dobro napisani. Pomembna pa je izvedba. Danes še vedno lahko trdimo, da je naš šolski sistem dober. Morda je malo preveč interesa po splošnih usmeritvah, kar se kaže v premalo interesa za tehnične poklice, ki jih ravno tako potrebujemo. To pa je bolj kot stvar šolskega sistema samega, stvar širše družbene usmeritve. Gimnazije so sicer zelo pomembne srednje šole.
Sem in tja naši šoli očitajo, da smo preveč zahtevni, večino pa nas podpirajo v smislu: odlično, da držite visoko raven.
Sicer nam gimnazijski program omogoča, da počnemo vse, kar menimo, da je za naše dijake dobro. Kdor nas pozna ve, da je tega zelo veliko in zelo raznoliko. Vse je v ljudeh, ki jih je treba ceniti in jim to tudi povedati.
TFL Glasnik:
In še zadnje vprašanje. Pet let je za vami in ste pred ponovitvijo mandata. Kakšne cilje ste si zastavili, kaj bi še postorili?
Alenka Krapež:
Glavno je, da ne zmanjka vetra v jadrih. Vidim ogromno potenciala v mojih kolegih, veliko ustvarjalnosti in energije imajo, veliko idej. In, kar sama želim, je, da bodo te ideje lahko tudi uresničevali. Moja naloga bo »odpirati vrata« in jih pri njihovem delu omogočati. To je moj cilj.
Če gledamo čisto šolsko in konkretno, imam sedaj v mislih delo razrednikov. Razredništvo je temelj dobre šole. Razrednik je tisti, ki pomaga ustvarjati razredno klimo, on vodi in povezuje preštevilne dejavnosti, ki sicer potekajo tudi pri drugih predmetih. Razredniki opravljajo izjemno delo in želim jih pri njihovem delu še dodatno podpreti.
Seveda pa razmišljam tudi o izboljševanju materialnih razmer delovanja šole, o urejanju prostora v šoli in okoli šole. Pri tem bodo sodelovali tudi dijaki. Ni boljšega občutka, kot je zavedanje, da so dijaki in kolegi zadovoljni. Zadovoljni pa so, ko v rezultatih vidijo svoje ideje, svoje delo.«
TFL Glasnik:
Ga. Krapež, želim veliko uspehov in energije pri vašem nadaljnjem delu in še veliko zlatih maturantov.
Alenka Krapež:
Ne zlatih maturantov, ampak predvsem srečnih in zadovoljnih dijakov.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Slovenski računovodski standard 40 – Računovodske rešitve v socialnih podjetjih (v nadaljevanju SRS 40) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo sprejel 28. oktobra 2011, objavljen pa je bil v Uradnem listu RS št. 2/2012 skupaj z drugimi spremembami in dopolnitvami SRS 2006. Standard obravnava posebnosti računovodenja v podjetjih oziroma organizacijah, ki so skladno z Zakonom o socialnem podjetništvu (ZSocP) (Uradni list RS št. 20/2011), pridobila status socialnega podjetja.
SRS 40 v Uvodu napotuje uporabnike na uporabo splošnih računovodskih standardov, pa tudi na Mednarodni računovodski standard 20 – Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državne pomoči.
Standard obravnava:
- posebnosti vrst sredstev in načinov njihovega izkazovanja,
- posebnosti vrst obveznosti do virov sredstev in načinov njihovega izkazovanja,
- posebnosti obračunavanja amortizacije,
- posebnosti razčlenjevanja in merjenja prihodkov,
- posebnosti vrst stroškov in odhodkov ter načinov njihovega izkazovanja,
- posebnosti ugotavljanja in obravnavanja raznih vrst poslovnega izida,
- posebnosti prevrednotovanja,
- obliko bilance stanja,
- obliko izkaza poslovnega izida in izkaza denarnih tokov in
- letno poročilo ter vrste in vsebine posebnih razkritij in pojasnil k računovodskim izkazom.
Pri prebiranju določil SRS 40, se kot rdeča nit pojavlja zahteva po ločenem evidentiranju dejavnosti za opravljanje socialnega podjetništva in drugih dejavnosti. Ločeno evidentiranje je pomembno zato, ker morajo biti tudi računovodski izkazi pripravljeni ločeno za opravljanje socialnega podjetništva in drugih dejavnosti.
Ločeno evidentiranje poslovnih dogodkov, ki se nanašajo samo na eno dejavnost je relativno enostavno. V računovodskih evidencah se vzpostavi kontni okvir, ki omogoča ločevanje dejavnosti ali pa se isti kontni okvir uporabi za dve dejavnosti, ki sta ločeni v računovodskem sistemu tako, da je možno vsak trenutek pridobiti podatke za eno ali drugo dejavnost. Problem nastane, ko se ista sredstva uporabljajo za opravljanje več dejavnosti. V tem primeru mora socialno podjetje določiti sodila za razporejanje sredstev, virov sredstev, stroškov in prihodkov. Sodila morajo biti opredeljena v internih aktih socialnega podjetja, uporabljati pa se morajo dosledno iz obdobja v obdobje. Pri izdelavi letnega poročila, morajo biti sodila razkrita v pojasnilih k računovodskim izkazom.
Sodilo (merilo, kriterij) je osnova za presojo koliko sredstva, obveznosti, prihodkov oziroma stroškov se nanaša na izvajanje posamezne dejavnosti. Odražati mora čim boljši približek:
- dejanski porabi sredstva za posamezno dejavnost,
- dejanskemu načinu financiranja posamezne dejavnosti,
- dejanskemu nastanku posrednih stroškov v povezavi s posamezno dejavnostjo in
- dejanskim prihodkom, ki so povezani s posamezno dejavnostjo.
Sodilo je lahko izraženo v količini, merski enoti, kot delež ali pa v odvisnosti od stroškov oziroma prihodkov. Sodilo je ustrezno takrat, ko se na primer sprememba uporabe nekega sredstva za določeno dejavnost, odrazi v višini stroškov, povezanih s sredstvom na obravnavani dejavnosti. Pri pripravi sodil pa je potrebno upoštevati tudi vidik smotrnosti, da zaradi prevelikega števila sodil ne izgubimo preglednosti evidenc. Zelo pomembno je tudi to, da s prevelikim drobljenjem podatkov ne povzročamo previsokih stroškov, povezanih z računovodenjem.
Posebnosti vrst sredstev in načinov njihovega izkazovanja
Socialno podjetje je skladno z določili SRS 40.2 dolžno ločeno izkazovati sredstva, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva in sredstva, ki se uporabljajo za druge dejavnosti. Če se ista sredstva uporabljajo za več dejavnosti, je potrebno v internem aktu opredeliti sodila, po katerih se ta sredstva razporeja na posamezno dejavnost.
Če socialno podjetje opravlja dejavnost, pri kateri se izkazujejo tudi zaloge, mora zaloge povezane z opravljanjem socialnega podjetništva voditi posebej. Skladno s SRS 40.6 je potrebno ločeno evidentirati tudi brezplačno pridobljena neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, kakor tudi denarna sredstva za pridobitev le-teh.
Posebnosti vrst virov sredstev in načinov njihovega izkazovanja
Tako kot sredstva, je potrebno tudi vire sredstev, ki se nanašajo na dejavnost socialnega podjetništva evidentirati ločeno.
Socialna podjetja so upravičena do olajšav in/ali spodbud iz javnih sredstev po zakonu, ki ureja socialno podjetništvo, pa tudi do drugih oblik državnih podpor. Tako pridobljene olajšave, spodbude in državne podpore, se izkazujejo med pasivnimi časovnimi razmejitvami. Med prihodke se prenašajo v obdobju, ko se pojavijo stroški ali odhodki, zaradi katerih so bila obravnavana sredstva pridobljena. Če se olajšave, spodbude ali podpore uporabijo za nakup neopredmetenih sredstev in/ali opredmetenih osnovnih sredstev, se ta sredstva izkažejo med dolgoročnimi časovnimi razmejitvami. Med prihodke se prenašajo sorazmerno z obračunano amortizacijo od sofinanciranega dela teh sredstev.
Posebnosti obračunavanja amortizaicje
Socialno podjetje obračunava amortizacijo od vseh sredstev, za katera je amortizacijo skladno z določili SRS 13 potrebno obračunavati. Skladno s SRS 40.14 je potrebno ločeno izkazovati obračunano amortizacijo in njeno uporabo za :
- neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ter
- neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva za opravljanje drugih dejavnosti.
Nadaljevanje prihodnjič.
ZDDV-1 v 88. b členu določa, da mora davčni zavezanec v primeru popravka napak iz preteklih obdobij v tekočem obračunu, od zneska DDV, ki je predmet popravka, obračunati in plačati obresti po evropski medbančni obrestni meri, povečani za predpisane odstotne točke. Taka ureditev pa ne pomeni, da gre po vsebini za zamudne obresti oziroma za zamudo pri plačilu davka, ampak gre za neke vrste pribitek oziroma nadomestilo za nekaznovanje. 88. b člen ZDDV-1 je vsebinsko povezan s kazenskimi določbami iz 141. a člena tega zakona, ki določa razbremenitev odgovornosti za prekršek.
V primeru popravljanja napak v obračunu DDV po 88. b členu ZDDV-1, davčni zavezanec s predčasnim plačilom davka iz naslova popravljenega zneska, ne more vplivati na rok, do katerega mora obračunati obresti oziroma ne more doseči, da bi obresti, povečane za predpisane odstotne točke, nehale teči prej. Gre za ureditev načina popravljanja napak iz preteklih obdobij v tekočem obračunu DDV, obračunsko obdobje pa je določeno z ZDDV-1. Davčni zavezanec predloži davčnemu organu obračun DDV za davčno obdobje, ki je določeno v 89. členu ZDDV-1. Ne more pa predložiti obračuna DDV za obdobje, ki je krajše od davčnega obdobja, razen če ni v ZDDV-1 drugače določeno.
Davčni zavezanec, ki naknadno, po predložitvi obračuna DDV davčnemu organu ugotovi, da v tem DDV obračunu ni pravilno obračunal davčne obveznosti, vendar pa je po tem obračunu že zahteval vračilo DDV, praviloma ne more že vloženega obračuna nadomestiti s popravljenim obračunom, tudi, če je bil obračun DDV predložen pred iztekom roka za predložitev tega obračuna. Izjemoma pa lahko davčni zavezanec predložen obračun DDV nadomesti z novim (popravljenim) obračunom, če v zvezi s predloženim obračunom še ni končan postopek davčnega nadzora po 129. členu ZDavP-2.
S 1. 1. 2007 smo dobili Zakon o davku na dediščine in darila - ZDDD. Z istim dnem so prenehale veljati ustrezne določbe Zakona o davkih občanov, ki so se nanašale na obdavčitev dedovanega in podarjenega premoženja. V novem ZDDD je med drugim urejena tudi obdavčitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, darilne pogodbe za primer smrti in pogodbe o preužitku (odsvojitev nepremičnine na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju in darilne pogodbe za primer smrti se po ZDoh-2 šteje kot neobdavčljiva odsvojitev kapitala).
Namen tega članka je predvsem primerjava obdavčitve premoženja oziroma nepremičnine po pogodbi o preužitku in pogodbi o dosmrtnem preživljanju.
Lahko rečemo, da sta v ZDDD glede na nastanek davčne obveznosti dve skupini pogodb - pogodbe, pri katerih nastane davčna obveznost na dan:
- podpisa pogodbe, če ni pogodbe, pa na dan dejanskega sprejema darila (darilna pogodba, izročilna pogodba in pogodba o preužitku) oziroma
- smrti preživljanca oz. darovalca (pogodba o dosmrtnem preživljanju in darilna pogodba za primer smrti).
Posebnost določanja davčne osnove podarjenega in podedovanega premoženja je, da je obdavčeno neto premoženje, torej premoženje, ki predstavlja dejansko obogatitev obdarjenca oziroma dediča. To je vrednost podarjenega oziroma podedovanega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki se nanašajo na to premoženje.
Davčna osnova pri nepremičninah je 80 odstotkov posplošene tržne vrednosti, ugotovljene na podlagi zakona, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin. Ob-darjenec bo lahko v pritožbi zoper odločbo o odmeri davka zahteval, da se upošteva ocenjena tržna vrednost nepremičnine. Do vzpostavitve podatkov o posplošeni tržni vrednosti nepremičnin je davčna osnova vrednost nepremičnine, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času nastanka davčne obveznosti.
Pri darilni pogodbi, izročilni pogodbi (pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja) in pogodbi o preužitku je davčna osnova vrednost premoženja v trenutku sprejema le tega v dar, zmanjšana za dolgove, stroške in bremena, ki odpadejo na to premoženje (nepremičnino).
Slovenski računovodski standard (v nadaljevanju SRS) 6.10, kot tudi Mednarodni standard (v nadaljevanju MRS) 40.30 dajeta možnosti izbire med dvema modeloma merjenja naložbenih nepremičnin po začetnem pripoznanju. Podjetje, kot svojo usmeritev lahko izbere:
- model nabavne vrednosti ali
- model poštene vrednosti.
Izbrano usmeritev mora podjetje praviloma uporabljati za vse naložbene nepremičnine. SRS 6, kot tudi MRS 40 dajeta prednost modelu poštene vrednosti.
Model nabavne vrednosti
Po modelu nabavne vrednosti se naložbena nepremičnina po začetnem pripoznanju amortizira in slabi. Pri tem se uporabljajo določila SRS 1 oziroma MRS 16, ki se nanašajo na računovodenje opredmetenih osnovnih sredstev.
Model nabavne vrednosti se, skladno z določili MRS, uporabi v primeru, ko poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ker so tržne transakcije redke, zanesljive ocene pa niso na voljo. V takšnem primeru je možna celo izjema, da se nepremičnina, za katero ni možno določiti poštene vrednosti, meri po nabavni vrednosti, ostale naložbene nepremičnine pa se še naprej merijo po modelu poštene vrednosti.
Model poštene vrednosti
Naložbene nepremičnine, ki se merijo po modelu poštene vrednosti, se ne amortizirajo in ne slabijo. Računovodski standardi, v primeru uporabe modela poštene vrednosti, ne zahtevajo ločenega evidentiranja ter merjenja zemljišč in zgradb. MRS 40.50 gre pri tem še dlje in predvideva, da se zaradi izključitve možnosti, da bi se sredstva in obveznosti pri ocenjevanju poštene vrednosti upoštevale dvakrat, skupaj obračunavajo tudi:
- oprema, kot so dvigala ali klimatske naprave, ki se kot del zgradbe lahko vključijo v pošteno vrednost naložbene nepremičnine in
- pisarniška oprema, če je naložbena nepremičnina oddana v najem skupaj z opremo in je dogovorjena najemnina za opremljeno naložbeno nepremičnino, se prav tako lahko vključi v pošteno vrednost naložbene nepremičnine.
Vse dobre rešitve so po navadi enostavne in tudi z nabavo materiala je tako, samo če se dosledno upošteva računovodska stroka. Za določitev pravilnega evidentiranja nabave materiala se je potrebno ozreti po računovodskih načelih, ki so zapisana v Kodeksu računovodskih načel, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo.
KAKO KNJIŽITI NEPOSREDNE STROŠKE NABAVE MATERIALA
Pred dnevi sem zasledil gradivo, v katerem je avtorica zapisala: »Neposredne stroške nabave vodimo na kontu 290 – vnaprej vračunani stroški.« (Černač, 2010, str. 2). Na primeru pokaže, kako se evidentirajo odvisni stroški nabave materiala v dobro konta 290 – vnaprej vračunani stroški in v breme konta 301 – odvisni stroški nabave surovin in materiala ali 310 – zaloge surovin in materiala v skladišču. Takšno knjižno rešitev uporabljajo mnogi računovodje tudi v praksi.
Trditev že v osnovi ne drži, saj neposredne stroške nabave vodimo na kontu 301 – odvisni stroški nabave surovin in materiala in ne na kontu 290 – vnaprej vračunani stroški. Tudi povezava med knjižbo na kontu 301 – odvisni stroški nabave materiala oziroma kontu 310 – zaloge surovin in materiala v skladišču in protiknjižbo na kontu 290 – vnaprej vračunani stroški ni pravilna. Kot že sam naziv konta 290 pove, gre za vnaprej vračunane stroške. Torej je nasprotna knjižba konta 290 lahko samo knjižba na kontih stroškov, torej razreda 4 – stroški. Seveda pri prevzemu materiala v zalogo ne gre za stroške, zato uporaba konta 290 – vnaprej vračunani stroški ni primerna. Avtorica je rešitev povzela po pri nas precej razširjeni strokovni literaturi za računovodje. V svoji praksi sem že večkrat naletel na podobno evidentiranje nabave materiala, predvsem kadar še ni prispel račun za prevzeto zalogo. Korenine tovrstne rešitve sem našel v eni od najbolj uporabljenih publikacij na področju knjigovodstva pri nas, v Kontnem načrtu za gospodarske družbe (Hieng et al., 2006, str. 206). Tam je prikazano evidentiranje obračunanih odvisnih nabavnih stroškov na enak način kot v začetku omenjenem gradivu. Ponazoritev knjiženja nabave materiala na domačem trgu je precej obsežna. Zajema možnosti, ko se prejme račun dobaviteljev, ki opravijo storitve odvisnih nabavnih stroškov, pred ali s prejemom materiala in tisto, ko se računi prejmejo kasneje in se ob prejemu materiala vrednosti samo obračunajo. Predlagana rešitev nabave materiala je pri nas v splošni uporabi, saj omenjeni Kontni načrt s ponazoritvami knjiženja za mnoge knjigovodje in računovodje pomeni katekizem, ne da bi se dvomilo o tem, kar je napisano.
DZ je sprejel novelo zakona o prevzemih, s katero se prevzemni prag zvišuje z dosedanjih 25 odstotkov na tretjino deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi. S tem naj bi prispevali k oživitvi kapitalskega trga v Sloveniji, hkrati pa se približali prevzemnim pragovom v drugih državah članicah EU.
DZ je novelo zakona sprejel soglasno, vendar so v razpravi številni opozarjali na problematiko podjetij, v katerih je lastništvo države še vedno višje od prevzemnega praga in ji zato grozi izguba vseh glasovalnih pravic. "Izguba glasovalnih pravic v družbah, med katerimi so tudi nekatera, ki so strateškega pomena za državo, bi lahko predstavljala nepopravljivo škodo državnemu premoženju," je v predstavitvi stališča poslanske skupine PS dejal Stanko Stepišnik.
Na podlagi te novele zakona bo država dobila nazaj vsaj pravice v novomeški Krki, je ugotovil Matjaž Han (SD). Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je namreč nedavno državnim lastnikom novomeškega farmacevta, ki skupaj dosegajo 27,474-odstotni delež v družbi, do objave prevzemne ponudbe ali odtujitve delnic pod 25-odstotni prag zamrznila glasovalne pravice. Kljub temu pa ostajajo težave zaradi nedorečenih določb glede usklajenega delovanja, je dodal Han.
Izključni namen zvišanja prevzemnega praga na tretjinski delež je, da se omogoči oživitev kapitalskega trga in se ga naredi bolj zanimivega, je ob predstavitvi novele zakona pojasnil državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Uroš Rožič. "Namen novele zakona nikakor ni reševati nasedlih zadev," je dejal ter dodal, da je za to pristojno drugo ministrstvo, ki bo z ustreznim paketom ukrepov pomagalo reševati primere, v kateri se je država znašla kot delničarka.
Han je sicer podvomil, da bo novela zakona res spodbudila slovenski trg kapitala, Jožef Horvat (NSi) pa je dodal, da zvišanje prevzemnega praga ni zadosten ukrep, ki bi dolgoročno zagotovil likvidnost na slovenskem kapitalskem trgu: treba je izboljšati makroekonomsko okolje, rezultate podjetij in klimo za tuje naložbe. Nujen je tudi vstop tujih in domačih investitorjev v slovenska podjetja.
Novela zakona o prevzemih poleg tega ponovno uvaja tudi pravno podlago, na podlagi katere lahko ATVP za prekrške oglobi tudi posameznike. Poleg tega bodo morali agenciji po novem o dosegi prevzemnega praga poročati tudi tisti, ki so delnice ciljne družbe pridobili kot upniki zaradi finančnega prestrukturiranja.
Vir: STA
DZ je na seji z 81 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki jo je v sprejem po skrajšanem postopku posredovala vlada. Vlada želi z novelo uskladiti 25. člen zakona z odločbo ustavnega sodišča iz leta 2010 in tako izenačiti pravice nekdanjih strank sodnih postopkov.
Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je na seji odbora DZ za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo pojasnil, da vlada z novelo predlaga način izvršitve odločbe ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je namreč opozorilo, da zakon ne ureja posebnega položaja in pravic nekdanjih strank sodnih postopkov, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred letom 2007, pa do takrat niso vložile pritožbe, so pa zaradi domnevne kršitve ustavne pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vložile odškodninske tožbe zoper državo.
S predlagano novelo se zato dopolni 25. člen zakona z novim tretjim odstavkom, v katerem se uredijo položaji strank teh sodnih postopkov glede meril, postopka in upravičenj oziroma vrste ter višine pravičnega zadoščenja. Predlagana je popolna izenačitev z ostalimi upravičenci po dosedanjih določbah 25. člena zakona.
Glavni namen predlaganih sprememb zakona je po navedbah vlade boljše delovanje zakona v korist strank v sodnih postopkih, okrepitev možnosti prijateljskih poravnav ter minimalna krepitev kontrolnega mehanizma iz pristojnosti pravosodne uprave ministrstva za pravosodje in javno upravo. S predlogom naj bi se tako dodatno krepile določbe veljavnega zakona v korist strank sodnih postopkov, prav tako se izboljšujejo možnosti postopkovnega odločanja predsednikov sodišč o pravnem sredstvu druge stopnje.
Določa se še okrepitev obveznosti sodišč o obveščanju ministrstva za pravosodje in javno upravo. Z novelo naj bi se razbremenilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice glede odločanja o zahtevkih strank iz Slovenije, država pa lahko v okviru prijateljskih poravnav izplačuje nižje odškodnine za nepremoženjsko škodo, kot bi jih prisodilo evropsko sodišče.
Vse poslanske skupine so v predstavitvi stališč napovedale podporo noveli. Poslanec SD Mirko Brulc in poslanka Pozitivne Slovenije (PS) Maša Kociper pa sta kljub temu opozorila, da še vedno ostaja neodgovorjeno vprašanje, zakaj se vzpostavlja nova zbirka osebnih podatkov, s katero upravlja ministrstvo z pravosodje in javno upravo, in to kljub opozorilom zakonodajno-pravne službe DZ in sodnega sveta, ki te spremembe ne podpira.
V PS menijo, da bi bilo treba podatke o nadzorstvenih pritožbah, ki se vodijo v zvezi s posameznim sodnikom, voditi v eni sami evidenci, ki se vodi po zakonu o sodniški službi. Enotna osebna evidenca bi bila zagotovilo, da so ti podatki res popolni, je dejala Kociprova. V PS apelirajo, da ministrstvo v prvi noveli zakona o sodiščih to področje ustrezno uredi.
Vir: STA
- Sklep o tipih in vrstah investicijskih skladov, objavljeno v Uradnem listu RS št. 33/2012 z dne 9.5.2012, veljati začne 24.5.2012
- Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev družb za upravljanje, objavljeno v Uradnem listu RS št. 33/2012 z dne 9.5.2012, veljati začne 24.5.2012
- Sklep o vplačilih in izplačilih investicijskih kuponov s prenosljivimi vrednostnimi papirji, objavljeno v Uradnem listu RS št. 33/2012 z dne 9.5.2012, veljati začne 24.5.2012
- Sklep o kapitalu družbe za upravljanje, objavljeno v Uradnem listu RS št. 33/2012 z dne 9.5.2012, veljati začne 31.12.2012
- Sklep o poročanju družbe za upravljanje, družbe za upravljanje države članice in podružnice družbe za upravljanje tretje države, objavljeno v Uradnem listu RS št. 33/2012 z dne 9.5.2012, veljati začne 1.1.2013
- Cenik cestnine za uporabo cestninskih cest, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 34/2012 z dne 11.5.2012, veljati začne 1.6.2012
- Sklep o veliki izpostavljenosti borznoposredniških družb, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 33/2012 z dne 9.5.2012, veljati začne 17.5.2012
- Sklep o izračunu kapitala borznoposredniških družb, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 33/2012 z dne 9.5.2012, veljati začne 17.5.2012
- Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po standardiziranem pristopu za borznoposredniške družbe, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 33/2012 z dne 9.5.2012, veljati začne 17.5.2012
- Sklep o izračunu kapitalske zahteve za kreditno tveganje po pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za borznoposredniške družbe, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 33/2012 z dne 9.5.2012, veljati začne 17.5.2012
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu MAJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Od svojega nastanka do danes je doživel 6 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov.
- Redne novele (spremembe in dopolnitve zakona) so tri: ZPre-1A, ZPre-1B in ZPre-1C.
- V Državni zbor je vložen predlog novele Zakona o prevzemih (ZPre-1D), katerega cilj je z dvigom prevzemnega praga s 25-odstotnega deleža glasovalnih pravic na 1/3 delež glasovalnih pravic oživiti trg kapitala, ki bo tako postal primerljiv s prevzemnimi pragovi v drugih državah članicah EU in usklajen s kvalificiranimi deleži obveščanja o pridobitvah vrednostnoih papirjev. Ponovno se uvaja tudi pravna podlaga, na podlagi katere lahko AVTP za prekršek iz 1. odstavka 71. člena kaznuje tudi posameznika. S tem bo omogočen večji nadzor ATVP.
- Sprejeta je bila tudi Avtentična razlaga drugega odstavka 75. člena in 63. člena v povezavi z drugim odstavkom 75. člena Zakona o prevzemih (ORZPre75), zaradi katere je Ustavno sodišče sprejelo Odločbo o razveljavitvi drugega stavka drugega odstavka 75. člena in 63. člen v zvezi z drugim stavkom drugega odstavka 75. člena Zakona o prevzemih glede vsebine, ki jima jo je dala Avtentična razlaga drugega odstavka 75. člena in 63. člena v povezavi z drugim odstavkom 75. člena Zakona o prevzemih.
- Državni zbor uradnega prečiščenega besedila (UPB) Zakona o prevzemih (ZPre-1) (še) ni pripravil.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 79-3446/2006, stran 8469.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 9.5.2012 - 15.5.2012 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 6 novosti | 1 novost | 8 novosti | |||
V tem obdobju posebej izpostavljamo:
- Vlada je med gradiva v obravnavi dne 10.5. prejela Predlog mnenja o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja ter Predlog uredbe o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv v prometu;
- Ministrstvo za notranje zadeve je v medresorsko usklajevanje poslalo Osnutek Pravilnika o opremi inšpektorjev, ki izvajajo inšpekcijsko nadzorstvo nad fizičnim varovanjem jedrskih in radioaktivnih snovi in objektov.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 9.5.2012 - 15.5.2012 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 4 novosti | 6 novosti | 6 novosti | 1 novost | 6 novosti | 23 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 1 novost | |||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | ||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 41 novosti | 6 novosti | 3 novosti | 1 novost | 3 novosti | 1 novost | |
| 5. JAVNE FINANCE | 13 novosti | 8 novosti | 10 novosti | 25 novosti | |||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 6 novosti | 20 novosti | 2 novosti | 5 novosti | 21 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 6 novosti | 2 novosti | 4 novosti | 19 novosti | 4 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 4 novosti | 6 novosti | 16 novosti | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | ||||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 5 novosti | 1 novost | 2 novosti | 4 novosti | |||
| 11. OBČINE | 66 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.