Pred vami je zadnja predpočitniška številka TFL Glasnika. Uredništvo odhaja na počitnice in se vrača 4. septembra z zanimivimi in aktualnimi vsebinami. Želimo vam prijetne počitnice in nasvidenje v jeseni!
Mag. Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobila je, in ne po naključju, naš zadnji sogovornik pred poletnimi počitnicami. Prosili smo ga za zaključno misel pred poletjem. Dejal je: »vedno je čas, ko je treba trdo delati, ko pa pridejo dopusti, in tudi svojim sodelavcem to govorim, naj si vzamejo dva ali tri tedne časa in dejansko odklopijo, pustijo mobilne telefone in pridejo prerojeni nazaj in potem potegnemo še do konca leta. Prepričan sem, da tudi če je tam zunaj gospodarska kriza, jo lahko izkoristimo. Simobil to počne že vsa ta leta – znižujemo stroške, zvišujemo poslovno uspešnost, zadovoljstvo strank… Tudi v krizi se da. Samo volja je potrebna.«
Ker Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) pomembno posega tudi na področje socialnega varstva in na višino nekaterih pokojnin, si lahko preberete o znižanju pravic iz socialnega in zdravstvenega varstva. Na kratko pa povzemamo tudi posege na pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Tudi v prejšnji družbi, McDonald's, in danes v Si.mobilu ste delali, oziroma delate za tuje lastnike. Kako to doživljate, so tuji lastniki kaj drugačni kot so recimo naši? So bolj odgovorni? Kaj zasledujejo?
Dejan Turk:
Kratek čas sem delal tudi za domače lastnike. Moja izkušnja sicer je, da je najbolje če delaš v okolju, v katerem so vloge jasno razdeljene in se ve, kdo je za kaj odgovoren. Mojih deset let v McDonald'su in zdaj že osem let v Si.mobilu je takšnih: razmejitve so zelo jasne, pogovarjaš se bolj o vsebini, rezultatih in strategijah, kot o nekih drugih političnih ozadjih, kar je pri nas marsikje problem v sistemih, kjer je država tako ali drugače vpletena.
Meni je v veselje delati s svojimi nadzornimi sveti, s katerimi se sestajamo štiri ali petkrat letno in si predstavimo rezultate, predstavimo izzive, uspehe in se pogovarjamo o strategijah, kako smo lahko vsi skupaj boljši.
TFL Glasnik:
Si.mobil je na trg vstopil kot majhna, konkurenčna družba, ki je 'napadla' veliko, monopolno podjetje. Ravno v teh letih, kar ste vi predsednik uprave, vam je uspelo doseči zavidljiv delež na slovenskem trgu. To je bil velik izziv, tako velikega monopolista spraviti v takšno situacijo. Kako vam je to uspelo?
Dejan Turk:
Hvala lepa, da ste to opazili, ker tudi sam sodelavce večkrat opomnim, da ne smemo pozabiti preteklosti in od kod izviramo. Dobička ni bilo, celo negativen je bil, naložbe so bile zmanjšane na minimum. To so bili časi, ko je Vega odhajala s slovenskega trga, položaj takratnega monopolista je bil bistveno, bistveno močnejši in so naši lastniki razmišljali celo o tem, da zadevo zmanjšajo, če ne celo morda tudi ukinejo. Mi smo takrat začeli z novo ekipo, z novo motivacijo in smo uspeli lastnike nekako prepričati, da lahko začnemo znova.
Znova pa smo začeli tako, da smo popolnoma spremenili filozofijo našega podjetja o tem, kdo smo. Filozofijo o podjetju, ki razmišlja tehnološko o strežnikih, o baznih postajah, o GSM signalih, smo spremenili v podjetje, ki je zelo orientirano v uporabnika. Takrat smo jasno rekli, da bomo poskusili imeti najboljšo uporabniško izkušnjo, najboljše zaposlene, ki smo jim dali ogenj v oči – ameriški izraz 'winning spirit - zmagovalni duh' je zelo dober, ker lahko dosežemo vse, lahko celo posežemo po zvezdah. In potem smo kontinuirano delali na zaposlenih, na strankah in smo za zaposlene skušali ustvariti okolje, ki bo navdihujoče in smo upali, da bodo navdihnili stranke, da pridejo k nam.
To nam je uspelo in ravno danes sem prebral, da smo na lestvici izplačila dividend celo podjetje, ki je izplačalo tretje najvišje dividende – za Krko in Telekomom. Da. Stvari smo spremenili na bolje, pridobili smo na tržnem deležu, pridobili smo na uporabnikih in mislim, da nas čakajo še boljša leta.
TFL Glasnik:
Kaj pa pravijo lastniki? Očitno so vam verjeli.
Dejan Turk:
Lastniki, ki so takrat verjeli, verjamejo še danes in se seveda na lahkotnejših srečanjih z veseljem oziramo nazaj, kakšni časi so bili in kakšni so danes. Seveda Si.mobil v tem času ni ostal samo mobilni operater; od letošnjega leta smo tudi fiksni operater in smo tudi ponudnik fiksnega interneta in storitev računalništva v oblaku, Popolne pisarne. S tem smo zaokrožili našo celotno ponudbo, kar nas, kar zadeva infrastrukturo, dela še bolj močne, da lahko še bolj konkuriramo na vseh področjih.
TFL Glasnik:
Odzvali ste se tudi na okoljevarstvene poudarke. Menim, da ste celo edino podjetje s tega področja: od celostne podobe, ki je vsa zelena, do vseh vaših reklamnih sporočil in do dejanskega ravnanja. Povejte mi, je to res vaše prepričanje? Vem in brali smo, da tudi vi osebno verjamete v to, ali pa gre vendarle za marketinško potezo?
Dejan Turk:
Nikakor to ne štejemo kot marketinško potezo. Ko smo pričeli s programom okoljevarstvenega sporočanja, smo dejansko pričeli zaradi sebe. Do danes nismo vložili niti evra v oglaševanje ali v marketing tega. Dejansko smo se kot hiša začeli ukvarjati s tem, s CO2: začeli smo ga meriti, začeli smo s programi, in to mi je najbolj všeč, ki so jih predlagali zaposleni. Prihajali so v upravo in dejali, dajmo zamenjati plastenke, dajmo piti vodo iz pipe. Nato so se ti programi kopičili in smo dejansko videli, da je to dobro tudi za posel, za zmanjševanje stroškov. Včasih smo letno porabili do 300 tisoč plastičnih lončkov za kavo, danes ne uporabimo niti enega več. Seveda smo se ob tem, kar smo počeli, počutili boljše, kar pa je v nekem trenutku opazila tudi strokovna javnost. Drugi so začeli govoriti o tem, kaj delamo. Torej smo delali to, kar smo in kar verjamemo.
To smo nadgradili in imamo Sklad Si.voda, ki je v bistvu naša edina sponzorska dejavnost. Vse, kar delamo, delamo za sklad Si-voda in vse kar lahko mi, naši partnerji ali stranke investiramo, damo za izgradnjo rastlinskih čistilnih naprav. Tako s trajnostnim pristopom in dejanji skrbimo, da bo čista in zdrava voda na voljo tudi prihodnjim generacijam. O tem ne govorimo, ne pišemo, ne oglašujemo – preprosto to naredimo. Skušamo biti, kar je moč pristni.
TFL Glasnik:
Tega razgovora z vami sem si želela tudi zaradi vaše vloge v Združenju Manager, katerega predsednik ste. V zadnjem času vas odlikuje poteza, da ste nekatere managerje izključili. Kako je prišlo do te odločitve? Prehiteli ste pravosodni sistem ter dokazali, kaj je to pravi manager, kako naj deluje.
Dejan Turk:
Najprej naj povem, kaj me je vodilo, da sem sploh prevzel to funkcijo, to je prepričanje, da je treba našemu poklicu vrniti kredibilnost. Po drugi strani sem prevzel tudi funkcijo v fundaciji Unicef in sem predsednik uprave fundacije, ker skušam zunaj Si.mobila narediti še kaj dobrega.
Združenje Manager je bilo obremenjeno s številnimi preteklimi bremeni, predvsem se nismo znali opredeliti do tega, kar je prav in ne. Bilo je veliko stvari, ki so bile grdo, grdo narobe narejene in grdo, grdo neetične. Zato smo v prvi fazi sprejeli zelo jasen kodeks etike, da smo povedali, kaj je prav in kaj ni. Prvič v zgodovini Združenja Manager je naše razsodišče vodilo pet postopkov proti znanim imenom. Ti postopki so bili zelo jasni in brez sence dvoma. V manj kot letu dni smo izpeljali te postopke, prišlo je do izključitev, marsikdo je izstopil sam. Danes sem zelo vesel, da je ugled managerjev bistveno popravljen, čeprav še ni najboljši. Seveda moramo dnevno delati na tem in kot vedno govorim: nobenih besed, zgolj dejanja lahko opravičijo to, kar javnost misli o nas in to, da v Sloveniji gredo stvari na bolje, da delamo v dobro gospodarstva in ne v dobro svojih žepov.
TFL Glasnik:
Kakšno je vaše vodilo, kaj so vaši motivi, kje se vidite v prihodnosti? Mislim, da ste zelo predani gospodarstvu.
Dejan Turk:
Rad bi ponovil, kar sem že rekel, ker mislim da je pomembno, da naše rezultate dosegamo z neko mero etike. Torej ne samo, kakšni so rezultati, temveč tudi kako jih dosegamo. Moje vodilo je biti vzor svojim sodelavcem, svoji družini in upam, da sem tudi neki majhen vzor tudi nekaterim mojim mlajšim kolegom. To je nekaj, kar je v preteklosti pogrešal tudi del moje generacije: vzornike, po katerih se lahko zgledujemo, ki se jim želimo nekega dne približati in od katerih se lahko učimo dobrih praks. In če sem v tem slovenskem prostoru uspel vsaj nekaj malega tega dati, potem sem zelo vesel.
TFL Glasnik:
Za konec pa izvolite, še vaša zaključna misel slovenski javnosti pred poletjem in tudi sicer.
Dejan Turk:
Mislim, da je vedno čas, ko je treba trdo delati, ko pa pridejo dopusti, in tudi svojim sodelavcem govorim, naj si vzamejo dva ali tri tedne časa in dejansko odklopijo, pustijo mobilne telefone in pridejo prerojeni nazaj in potem potegnemo še do konca leta. Prepričan sem, da tudi če je tam zunaj gospodarska kriza, jo lahko izkoristimo. Si.mobil to počne že vsa ta leta – znižujemo stroške, zvišujemo poslovno uspešnost, zadovoljstvo strank… Tudi v krizi se da. Samo volja je potrebna.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) (Uradni list RS, št. 40/2012)(v nadaljevanju ZUJF) vnaša kar nekaj znižanj pravic iz socialnega in zdravstvenega varstva. ZUJF pa posega tudi v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Na področju zniževanja pravic iz naslova socialnega in zdravstvenega varstva obravnavamo spremembe sledeče zakonodaje:
Na kratko povzemamo tudi posege na pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
Spremembe višine nadomestil za čas odsotnosti z dela so pomembne za pravilen obračun plač. ZUJF trajno znižuje nadomestila za čas odsotnosti z dela za prvih 90 dni (plačevanje s strani zavoda):
Za vojaške invalide in civilne invalide vojne se za prvih 90 dni nadomestilo zniža iz 100% na 90% v vseh primerih, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu in nege družinskega člana, ko nadomestilo znaša 100 % od osnove.
ZUJF nima posebnih določb kdaj se začnejo uporabljati nove višine nadomestil zato je posledično sklepati, da začnejo veljati z začetkom veljavnosti ZUJF, torej s 1.6.2012.
Na področju urejanja trga dela ZUJF prinaša ukinitev mirovanja pravice do denarnega nadomestila za čas nezmožnosti za delo. Črtana sta 4. odstavek 9. člena in 3. alineja 1. odstavka 64. člena Zakona o trgu dela, ki urejata to področje. Znižana pa je tudi višina denarnega nadomestila s spremembo 62. člena Zakona o urejanju trga dela.
Nadomestila se znižajo takole:
Najnižji znesek nadomestila je še vedno 350 EUR, najvišji pa 892,50 EUR (prej 1.050 EUR).
V 229. členu ZUJF, v prehodnih in končnih določbah je določeno, da določbe ZUJF, ki se nanašajo na prvi in tretji odstavek 62. člena (višina nadomestil), veljajo le do naslednjih sprememb zakona, ki ureja delovna razmerja.
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Na področju starševskega varstva in družinskih prejemkov se znižuje maksimalna višina nadomestila, razen porodniškega dopusta, ki ne more biti višja od dvakratnika (prej dvainpolkratnika) povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji na podlagi zadnjih znanih uradnih podatkov o mesečnih plačah.
Starševsko nadomestilo, razen porodniškega dopusta, za polno odsotnost z dela znaša 90% osnove (prej 100%). V primeru, da osnova ne presega 763,06 EUR, je starševsko nadomestilo 100%.
Zvišuje pa se starševski dodatek za primer, kadar po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila. Določen je v višini 55% minimalne plače mesečno (doslej 35.000 tolarjev oziroma 146,05 EUR).
Spremembe, ki jih prinaša ZUJF na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
ZUJF v 143. členu podaljšuje zamrznitev pokojnin in drugih prejemkov do konca leta 2012. V nadaljevanju pa znižuje pokojnine, ki se plačujejo iz državnega proračuna (232. člen ZPIZ-1). V enaki višini se izplačujejo pokojnine do 622,00 EUR. Tiste pokojnine, ki presegajo navedeni znesek, se znižajo na sledeč način:
V primeru, da pokojnina, usklajena po prejšnjem odstavku, presega znesek 1.450,00 EUR, se dodatno uskladi tako, da se zmanjša za celoten znesek, ki je obveznost državnega proračuna, vendar ne pod znesek 1.450,00 EUR.
Obravnavano znižanje pa ne velja za vse pokojnine, ki se izplačujejo iz državnega proračuna. Izjeme, ki jih je kar nekaj, so naštete v 5. odstavku 143. člena ZUJF.
Začasno se zniža tudi letni dodatek. Prejemniki pokojnin, ki presegajo 622,00 EUR letnega dodatka ne prejmejo. Prejemniki nižjih pokojnin pa prejmejo letni dodatek v sledečih višinah:
Obravnavana določila ZUJF začnejo veljati z uveljavitvijo zakona.
Že nekaj časa je splošno znano, da stanje javnih financ v Sloveniji na dolgi rok ni vzdržno. Po številnih opozorilih različnih virov, tudi Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), se počasi začenjamo tega zavedati tudi v Sloveniji. Zlasti v zadnjem mesecu je bila omenjena tema postavljena pod soj medijskih žarometov, predvsem zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih je predlagala vlada, še bolj pa zaradi odziva nekaterih državljanov in državljank na predlagane varčevalne ukrepe. Kot bom s pomočjo nekaterih makroekonomskih kazalcev predstavil v nadaljevanju tega prispevka, je potreba po stabilizaciji javnih financ očitno resna in nujna, če se želimo izogniti temu, da bi Slovenija pristala med tistimi državami članicami evrskega območja, ki jih mediji – in tudi druge države članice – označujejo kot »problematične«.
Kot sem omenil že v uvodu tega prispevka, je Vlada RS v zadnjih mesecih predstavila konkretne ukrepe za izboljšanje stanja javnih financ v Sloveniji. Večino ukrepov je državni zbor med tem že potrdil. Če se za trenutek spet osredotočimo na ekonomsko teorijo, ugotovimo, da je realno gledano5 vzdržnost javnih financ v Republiki Sloveniji mogoče izboljšati samo tako, da na kratek rok drastično zmanjšamo javnofinančni primanjkljaj, na srednji rok ustvarimo javnofinančni presežek in tako na dolgi rok ustavimo povečanje javnega dolga.
Primanjkljaj je možno zmanjšati le, tako da zmanjšamo razkorak med proračunskimi prejemki in izdatki. Pri tem imamo na splošno na izbiro dve skupini ukrepov: ukrepe, ki povečujejo proračunske prejemke, in ukrepe, ki zmanjšujejo proračunske izdatke. Kot primer ukrepov iz prve skupine lahko omenimo ukrepe za povečanje davčnih prihodkov, medtem ko lahko kot primer ukrepa iz druge skupine omenimo predlagane spremembe (okrnitev) javnega sektorja, ki so bile aprila celo povod za stavko javnega sektorja.
Z izbiro ukrepov iz obeh skupin so povezana znatna tveganja. Strogi ukrepi za povečanje davčnih ukrepov bi namreč lahko vodili v beg prebivalstva in predvsem podjetij v druge, bolj privlačne države, kar bi državo postavilo v še bolj nezavidljiv položaj; po drugi strani pa ima lahko tudi varčevanje na odhodkovni strani neželene multiplikativne učinke, zlasti če gospodarstvo ne bilo sposobno absorbirati viška zaposlenih iz javnega sektorja. Zato velja posebna previdnost pri predlaganju in uveljavitvi vseh vrst »varčevalnih ukrepov«, saj imajo ukrepi lahko hitro neželene stranske učinke, ki lahko v najbolj ekstremnih primerih predviden pozitiven učinek ukrepa povsem izničijo oziroma je lahko neto učinek celo negativen.
Če se za trenutek osredotočimo na ukrepe za povečanje proračunskih prihodkov, lahko ugotovimo, da ima država na voljo precej ukrepov za povečanje davčnih prihodkov. Tako je mogoče davčne prihodke povečati vsaj na naslednje načine:
Težko je govoriti povsem pavšalno, vendar menim, da bo v tem trenutku uvedba novih davkov oziroma širjenje davčne osnove obstoječih davkov z vidika višine javnofinančnih prihodkov – razen v redkih primerih – imela več negativnih kot pozitivnih posledic. To zlasti velja za obdavčitev podjetij in dela, kjer se moramo zavedati, da Slovenija tekmuje z drugimi, davčno bolj privlačnimi državami. Ne velja pa ta ugotovitev tam, kjer je razlog za uvedbo dodatnega davka zasledovanje drugih legitimnih ciljev – denimo uvedba davka na nepremičnine, ki bi lahko prispeval k premikom na trgu nepremičnin.
V členih 57. – 60. Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/2011 – UPB4) je določen način izpolnitve davčne obveznosti, kadar je v skladu z 49. členom tega zakona obveznost za izračun davka prenesena na plačnika davka. V 57. členu ZDavP-2 je določen institut davčnega odtegljaja, v 58. členu je določen institut plačnika davka, v 59. členu so določene obveznosti plačnika davka, v 60. členu pa rok za plačilo davčnega odtegljaja.
Davčni odtegljaj pomeni zakonsko podlago tretji osebi, da dohodka, ki pripada prejemniku, ne izplača v polnem (bruto) znesku. Izplačevalec dohodka ima obveznost, da prejemniku pripadajoči dohodek zmanjša za z zakonom določen znesek davka. Prejemnik dohodka tako neposredno razpolaga le z zmanjšanim (neto) dohodkom. Prejemniku tako pripada dohodek v polnem (bruto) znesku, dejansko pa razpolaga le z dohodkom, ki je zmanjšan za davek (neto).
Če dohodek ne podleže obdavčitvi z davčnim odtegljajem, izplačevalec dohodka prejemniku pripadajočega dohodka ne zmanjša za z zakonom določen znesek davka. Prejemnik dohodka tako neposredno razpolaga z dohodkom v polnem (bruto) znesku.
Če je izplačevalec dohodka izplačal prejemniku znesek dohodka, zmanjšan za davek, davka pa ni prenakazal (plačal) državnemu proračunu, je prejemnik dohodka dejansko že nosil breme davka. Davčni odtegljaj sme biti pobran (plačan) samo enkrat in vedno v enakem znesku (to je v znesku, ki bi moral biti plačan pri izplačilu dohodka).
Sekcija forenzičnih računovodij pri Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije bo od 2012 izvajala izobraževalni program za pridobitev strokovnega naziva strokovnjaka za forenzično računovodstvo »preizkušeni forenzični računovodja« (angleško: Certified Forensic Accountant). Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije (v nadaljevanju: zveza) je namreč tista strokovna organizacija, ki lahko – podobno kot je to storila v začetku 90. let – pod svoje okrilje sprejme tudi skrb za strokovni razvoj forenzičnega računovodstva.
28. septembra 2011 je zveza ustanovila Sekcijo forenzičnih računovodij, katere ključna cilja sta:
Forenzični računovodja bo lahko tisti posameznik, ki bo pred tem uspešno zaključil visokošolski ali univerzitetni študij. Najbolj primeren je tisti posameznik, ki je uspešno zaključil nekdanji štiriletni oziroma sedanji petletni univerzitetni študij računovodstva, revizije, poslovnih financ, davščin in sorodnih dejavnosti ter bo imel najmanj pet let izkušenj v omenjenih dejavnostih. Priporočili bi ga tistim, ki opravljajo poklicno delo v računovodstvu, reviziji, davščinah, kriminalistiki in/ali poslovnih financah. Cenijo pošteno delo in svojo stroko, želijo si strokovnih izzivov ter soočenj z zapletenimi poslovnimi dogajanji in stanji, v katerih so ali bi lahko bila prisotna kazniva in druga dejanja, ki so v nasprotju s sprejetimi pravnimi in drugimi moralnimi normami. Gre za poklic, v katerem je vsak strokovni posel unikaten po vsebini, nosilcih, povzročenih škodah in drugih posledicah. Zato v taki stroki ni nikoli dolgočasnih in ponavljajočih si del in strokovni uspeh je viden v zadovoljstvu forenzika, da mu je uspelo odkriti in z dokazi podkrepiti neko kaznivo in/ali drugo nedovoljeno dejanje v delovanju podjetja ali druge poslovne osebe. Kot zanimivost povemo, da se v področje preiskovanja kaznivih gospodarskih, davčnih in drugih dejanj vselej kadrujejo praviloma tisti posamezniki, ki so se pri študiju in dosedanjem delu izkazali za najbolj inovativne, delovne in poštene strokovnjake, pri katerih ni cilj materialno bogatenje in pohlepnost, temveč strokovno zadovoljstvo in pošteno plačilo za pošteno delo. Predvsem si želimo, da postanejo preizkušeni forenzični računovodje kandidati, ki so se že nekaj let ukvarjali z dejavnostmi, ki imajo opravka z gospodarskim kriminalom ter imajo na ta način že nekaj praktičnih izkušenj. Samo teoretično znanje – ne glede na študijski uspeh – pri tej stroki ni dovolj, le dobra teorija in praksa ustvarjata pravega strokovnjaka za forenzično računovodstvo.
Forenzični računovodja je torej tisti, ki se po omenjenem študiju in po nekaj letih prakse odloči, da si bo v okviru posebnega izobraževanja, ki ga bo z 2012 uvedla Sekcija forenzičnih računovodij pri Zvezi računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, pridobil specialna poslovno-ekonomska, pravna, davčna in druga znanja ter znanja s področja metodike forenzičnega preiskovanja in bo postal profesionalni preiskovalec gospodarskokriminalnih in drugih poslovno nedovoljenih dejanj.
Naložbene nepremičnine opredeljujeta Slovenski računovodski standard (v nadaljevanju SRS) 6.1 in Mednarodni računovodski standard (v nadaljevanju MRS) 40.5 kot nepremičnino, ki je posedovana, da bi prinašala najemnino in/ali povečevala vrednost dolgoročne naložbe.
MRS 40.8 in SRS 6.2. opredeljujeta kot naložbene nepremičnine sledeče nepremičnine:
Pri razvrščanju nepremičnin med naložbene nepremičnine oziroma opredmetena osnovna sredstva je potrebna presoja. SRS 6.3 glede uporabe sodil za razvrščanje naložbenih nepremičnin napotuje na MRS 40.7 do 40.13.
Osnovno sodilo za razporejanje nepremičnine med naložbene nepremičnine je, kot smo že zapisali, da se nepremičnina uporablja za dajanje v najem in/ali povečanje vrednosti dolgoročnih naložb. V primeru, da se nepremičnina delno uporablja za dajanje v najem, delno pa za opravljanje lastne dejavnosti, MRS 40.10 določa, da se del nepremičnine razvrsti kot naložbena nepremičnina, če jo je možno evidentirati in obračunavati ločeno in jo ločeno tudi prodati. Če to ni mogoče, se takšna nepremičnina pripozna kot naložbena nepremičnina le v primeru, da se za lastniške namene uporablja v neznatnem delu.
Kot kaže, se v kratkem obeta sprememba zakona o prekrških, posledično pa tudi sprememba zakona o sodnih taksah. Po mnenju predlagateljev bo nova zakonodaja, če jo bo državni zbor potrdil, poenostavila postopke in delo prekrškovnih organov. Med drugim pa se zaradi podaljšanja roka plačila ukinja možnost plačila glob na obroke.
Noveli predlagajo na ministrstvu za notranje zadeve in generalni policijski upravi, za obe noveli pa se predlaga obravnava po skrajšanem postopku, izhaja iz obeh predlogov, sicer objavljenih na spletni strani skupnosti občin.
Sedaj veljavni zakon o prekrških, ki se je začel uporabljati januarja 2005, pristojnost za veliko večino postopkov nalaga prekrškovnim organom. Slednji morajo o prekrških odločiti v hitrem postopku, o manjšem delu prekrškov pa odločajo okrajna sodišča v rednem sodnem postopku.
Predlagatelj tukaj opozarja, da je vsaka sprememba tega zakona dodatno zmanjšala pripad zadev na sodišča in posledično povečala pripad zadev prekrškovnim organom, med katerimi je največja in najbolj obremenjena policija. Ta vsako leto vodi približno pol milijona različnih prekrškovnih zadev. Zaradi obremenjenosti postopki niso več tako hitri, izhaja iz predloga novele, zato so prekrškovni organi postali bistveno manj učinkoviti pri svojem delu.
Ena največjih sprememb predloga novele zakona o prekrških, za katero uveljavitev predlagajo 1. septembra, je odprava odmerjanja sodne takse v postopkih o prekrških za prekrškovne organe. Ne glede na ime sodno takso po sedaj veljavni zakonodaji odmerjajo tudi prekrškovni organi, saj se šteje kot strošek postopka. Predlog novele tako poleg izreka sankcije sedaj predvideva plačilo administrativnih stroškov, ki jih je organ imel zaradi dokazovanja prekrška.
Tukaj predlagatelj pričakuje zmanjšanje pripada zadev sodiščem, saj prekrškovni organi ne bodo več izdajali nalogov za plačilo sodne takse za prekrške na prvi stopnji.
Nespremenjen pa ostaja postopek za odmerjanje sodnih taks pri postopkih, o katerih bodo odločala sodišča. V vseh teh primerih bodo sodno takso odmerjala sodišča, s tem tako ne bodo več obremenjeni prekrškovni organi, ki so zadolženi za operativo in izvajanje zakonov. A ta rešitev ne bo obremenila niti sodnikov, kot pojasnjuje predlagatelj novele, saj bo te postopke vodilo strokovno-tehnično osebje sodišč.
Dosedanjo možnost obročnega odplačila globe, če je ta višja od 120 evrov, bi novela odpravila, a hkrati podaljšala rok za izplačilo globe v enkratnem znesku. Tudi to določbo predlagatelj utemeljuje s poenostavitvijo dela prekrškovnih organov. Tako namreč ne bo treba več odločati o obročnem odplačevanju glob in spremljati poteka plačila.
Spreminja se tudi določba glede stroškov postopka, predvsem hrambe in uničenja zaseženih ter odvzetih predmetov. Jasno je namreč določeno, da kršitelji plačajo vse stroške, ki so jih povzročili s svojim protipravnim ravnanjem. Tukaj predlagatelji pričakujejo višje prilive v proračun.
Predlog novele vsebuje tudi jasnejše določbe o prekršku neznatnega pomena glede izreka opozorila namesto represivnega ukrepa - tudi te bodo olajšale delo prekrškovnim organom, izhaja iz predloga novele. Zato pa pričakujejo večje število izrečenih opozoril, saj da dosedanja določba ni bila ustrezna glede na življenjske primere.
Sedaj veljavni zakon določa, da se lahko namesto izreka sankcije kršitelja opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in če pooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.
Novela pa te prekrške neznatnega pomena dodatno opredeljuje. Kot izhaja iz predloga novele, se za prekršek neznatnega pomena šteje prekršek, storjen v okoliščinah, v katerih velja za posebno lahkega ali pomeni neznatno nevarnost za javni red, pri njegovi storitvi pa ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica.
Vir: STA
Predlog novele zakona o izvajanju rejniške dejavnosti, ki ga bo ministrstvo za delo po predvidevanjih še poleti pripravilo za obravnavo na vladi, vključuje uvedbo novega enkratnega prejemka ob namestitvi otroka k rejniku. Usposabljanja za rejnike pa bo več, so povedali na ministrstvu.
Izraz rejenec bodo v zakonu spremenili v izraz otrok. Pri tem izhajajo predvsem s stališča strokovnjakov, da je izraz rejenec preživet in ima pogosto negativen predznak. S spremembo pa želijo postaviti v ospredje otroka kot osebo. "Zato je edina smiselna nadomestitev z besedo otrok," je dejala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Patricia Čular.
Na ministrstvu opozarjajo, da predlog novele ne vključuje vsebine, ki jo je zajemal na referendumu zavrnjeni družinski zakonik. "Gre za drugo materijo," je dejala generalna direktorica direktorata za družino Ana Vodičar. Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti namreč po njenem pojasnilu govori o normativih, pridobitvi rejniškega dovoljenja, številu otrok v rejništvu in podobno.
Z besedilom novele, na katerega je mogoče poslati pripombe do 2. julija, po besedah Čularjeve predlagajo uvedbo možnosti za izredno pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti osebi, ki ni kandidirala po predpisanem postopku in ki ni otrokov sorodnik. To pa bo mogoče izključno v posebnih okoliščinah, npr. v primeru smrti rejnika, ko rejništvo prevzame partner.
Dopolnjujejo določbe glede normativa pri izvajanju rejniške dejavnosti kot poklic. Tako morata biti vsaj dva otroka hkrati nameščena 30 dni mesečno, v primeru znižanega normativa pa vsaj en otrok za 30 dni mesečno.
Povečujejo število ur obveznega usposabljanja za rejnika. Vse osebe, ki izvajajo rejniško dejavnost, bodo morale najmanj enkrat letno poleg že obstoječega obveznega usposabljanja na državni ravni najmanj enkrat v petih letih v trajanju 20 do 25 ur obvezno opraviti tudi usposabljanje na lokalni ravni.
Dolžina bivanja otrok v rejništvu bo omejena do najdalj 26. leta starosti. Za osebe, ki niso sposobne za samostojno življenje in delo, bo glede na njihove konkretne potrebe urejena druga oblika varstva ali storitve.
Spreminjajo tudi vsebino rejnine. Tako predlagajo uvedbo novega enkratnega prejemka ob namestitvi otroka, če center za socialno delo oceni, da je ob namestitvi potreben dodaten nakup oblačil in opreme za otroka. Ukinjajo pa možnost za dvig višine materialnih stroškov v višini 25 odstotkov zaradi namestitve otroka, ki po veljavni ureditvi ni posebej časovno omejena.
Višina materialnih stroškov se v skladu z novelirano prehrambno košarico postopno dviguje z nekaj manj kot 273 evrov na dobrih 291 evrov.
Predlagana je uvedba dodatnega znižanja oskrbnine za 50 odstotkov, če ima otrok svoje redne prihodke. Po veljavni zakonodaji je znižanje oskrbnine možno samo v eni višini, in sicer za 25 odstotkov materialnih stroškov.
Oskrbnina, ki jo po veljavni ureditvi sestavljajo sredstva za materialne stroške in denarni prejemek v višini otroškega dodatka za najnižji dohodkovni razred za prvega otroka, pa se usklajuje z novo ureditvijo otroškega dodatka v zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.
Vir: STA
V mesecu JUNIJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 13.6.2012 - 19.6.2012 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 1 novost | 4 novosti | 2 novosti | 3 novosti | 2 novosti |
V tem obdobju posebej izpostavljamo dva osnutka uredb, ki so ju pripravili na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 13.6.2012 - 19.6.2012 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 11 novosti | 5 novosti | 5 novosti | 24 novosti | 17 novosti | |
2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 4 novosti | |||||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 3 novosti | 1 novost | 3 novosti | 3 novosti | ||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 4 novosti | 3 novosti | 8 novosti | 8 novosti | ||
5. JAVNE FINANCE | 15 novosti | 3 novosti | 1 novost | 7 novosti | 10 novosti | ||
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 21 novosti | 5 novosti | 28 novosti | 10 novosti | ||
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 5 novosti | 1 novost | 8 novosti | 16 novosti | 6 novosti | |
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | 10 novosti | 13 novosti | ||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 2 novosti | |||||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 1 novost | 4 novosti | |||||
11. OBČINE | 37 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .