Številka 13, letnik VI
10. april 2012
Facebook Twitter
TFL Glasnik

Petra in Janez Matos sta strastna ekologa in organizatorja vseslovenske ekološke akcije Očistimo Slovenijo, ki je letos potekala že drugič, drugo leto pa je ne nameravata več organizirati. »Pokazalo se je, da je letos manj odpadkov, da so občine veliko bolj čiste kot so bile pred dvema letoma. Največji problem ostajajo gradbeni odpadki, ki jih obrtniki vozijo v naravo in si tako nižajo stroške. Dokler tu ne bo sprememb na sistemski ravni, se to ne bo izboljšalo. Sicer pa se zavedamo, da Slovenija potrebuje vseslovenske akcije, takšne, ki bi nas povezale in nam dale možnost, da naredimo nekaj dobrega zase in za okolje, zato sedaj iščemo idejo, česa se lotiti v prihodnje,« je Petra Matos povedala v današnjem pogovoru za TFL Glasnik. Vabljeni k branju!

V prejšnji številki TFL Glasnika smo obljubili, da bomo danes obravnavali še nekaj zakonskih sprememb, ki so del predlagane davčne reforme. Predstavili bomo spremembe Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki je že stopil v veljavo in predlog sprememb Zakona o davku na dodano vrednost. Za omenjeni dve spremembi smo se odločili, ker odpravljata nekatere anomalije in neskladnosti z zakonodajo Evropske unije. Osnovni spremembi se nanašata na odpravo omejitve plačevanja z gotovino, tako imenovanih »norih« 50 evrov in v primeru davka na dodano vrednost, na pravico do dobitka davka na dodano vrednost, če davčni zavezanec zamuja pri plačilu obveznosti.

Petra in Janez Matos: Najboljši odpadek je tisti, ki ne nastane

Slika

TFL Glasnik:
Petra, kot pobudnica prve akcije Očistimo Slovenijo 2011 ste bili v lanskem letu bistveno bolj medijsko izpostavljeni, a Janez je v ozadju skrbel za popis vseh črnih odlagališč. Kako poteka vajino sodelovanje?

Petra Matos:
Seveda sodelujeva na projektih. Pa ne le midva. Ogromno nas je, tudi tistih, ki niso toliko izpostavljeni, pa kljub vsemu ključni za izvedbo projektov. Je pa prednost, da sva partnerja predvsem v tem, da komunikacija med nama poteka hitreje. Rezultat tega je, da sva bolj učinkovita, kritična do določenih idej, poleg tega pa si stojiva ob strani, kar je pri tako stresnih projektih, kot je Očistimo Slovenijo, zelo pomembno.


TFL Glasnik:
V letu 2011 ste postavili prvo akcijo Očistimo Slovenijo, letos ste jo uspešno ponovili, vrsta evropskih držav se zgleduje po vas. To je velik uspeh, imate morda tudi mednarodne ambicije v smislu: Očistimo Evropo?

Petra Matos:
Letos smo akcijo izvedli kot del svetovne pobude, World Cleanup 2012, kar pomeni, da bo čistila ne le Evropa, temveč cel svet. Do sedaj se je gibanju pridružilo že 85 držav, kar je navdušujoče. Osebno me globalni projekt navdihuje, saj le skupaj v resnici lahko nekaj naredimo za čistejše okolje. Onesnaženje namreč ne pozna meja. In kar je morda še bolj pomembno kot čiščenje, je ozaveščanje in povezovanje ljudi. Pomembno je, da ljudje po celem svetu začutijo, kakšno moč imajo, če se povežejo. In skupaj lahko naredimo še veliko več, ne le očistimo naš planet.

 

TFL Glasnik:
Na svetu odvržejo ljudje več kot štiri milijarde plastičnih vrečk na leto, samo v Evropski uniji več kot 800.000 ton. V arabskih emiratih in afriških državah so sprejeli zakone o omejevanju njihove uporabe, ker so živali množično poginjale. V slovenskem registru je 15.000 divjih odlagališč, a po podatkih Ekologov brez meja so vsaj na polovici teh nevarni in gradbeni odpadki. Tisti, ki so med tedni v akciji Očistimo Slovenijo, ki so jo drugo leto zapored uspešno organizirali Ekologi brez meja, pa so se tudi letos srečali s celimi gorami plastičnih vrečk. V projektu se je 24. marca letos ponovno združilo več kot 270 tisoč prostovoljcev, so na svoji spletni strani zapisali organizatorji.

Svetovna akcija se je 24. marca 2012 odvijala v Sloveniji in na Portugalskem. Aprila bo akcija potekala v Rusiji, Španiji, na Hrvaškem, v Litvi, v Kaliforniji, Latviji, Avstriji, Bangladešu, Ukrajini in Grčiji. Akcija Očistimo Slovenijo 2012 pa se je slovesno zaključila minuli četrtek na Gospodarskem razstavišču. Organizatorji so posebej zaslužnim podelili posebna priznanja, vodja projekta Petra Matos pa je izpostavila, da je izjemnega pomena prav osveščenost in povezovanje prebivalcev, zato so na zaključni slovesnosti izpostavili tri občine z največjo udeležbo. To so bile občine Naklo, Velika Polana in Mirna Peč.

Častni pokrovitelj akcije predsednik republike Danilo Türk je po video povezavi izpostavil, da je civilna iniciativa močno mobilizirala našo družbo za pomemben cilj. Cilj, ki ima povezanost z najpomembnejšimi vprašanji zaščite okolja in našega razvoja.

 

TFL Glasnik:
Za leto 2013 ste napovedali, da akcije Očistimo Slovenijo ne boste organizirali več. Zakaj?

Petra Matos:
Predvsem zato, ker se zavedamo, da so potrebne tudi sistemske spremembe. Pokazalo se je, da je letos manj odpadkov, da so občine veliko bolj čiste kot so bile pred dvema letoma. Največji problem ostajajo gradbeni odpadki, ki jih obrtniki vozijo v naravo in si tako nižajo stroške. Dokler tu ne bo sprememb na sistemski ravni, se to ne bo izboljšalo. Sicer pa se zavedamo, da Slovenija potrebuje vseslovenske akcije, takšne, ki bi nas povezale in nam dale možnost, da naredimo nekaj dobrega zase in za okolje, zato sedaj iščemo idejo, česa se lotiti v prihodnje. Ekologi brez meja bi radi sodelovali tudi pri pripravi zakona o varstvu okolja, kjer bi radi divje odlaganje označili kot kaznivo dejanje. Veliko smo se posvečali preventivi, organizirali smo več kot 40 aktivnosti, s katerimi smo osveščali ljudi. Upam, da smo s tem vplivali na kolektivno zavest in da bo odlaganje v naravi postopoma postalo nekaj nesprejemljivega.

 

TFL Glasnik:
Ekologi brez meja poudarjate, da mora vsak pričeti pri sebi. Mislite, da ekološko ozaveščanje pride samo po sebi ali menite, da bi ga lahko posebej stimulirali. Kako?

Petra Matos:
Večino ljudi se da ozavestiti oz. jih vzpodbuditi k okolju bolj prijaznemu življenju. Seveda pa potrebujejo informacije, zakaj naj bi spremenili življenje. Ko dosežemo kritično maso ljudi, se zavali snežna kepa in postane določeno vedenje edino sprejemljivo. Ključno vlogo pri samem ozaveščenju odigravajo šole in vrtci. Otroci so danes v mnogih primerih veliko bolj ozaveščeni kot njihovi starši. Pri vzgoji nas, starejših, pa ključno vlogo odigravate mediji, ki s poročanjem o akcijah, kot je Očistimo Slovenijo, spreminjate zavest, kaj je v naši družbi sprejemljivo in kaj ne, kaj lahko naredimo, če vidimo kršitve. Res pa je, da obstaja tudi majhen del ljudi, ki niso dojemljivi za ozaveščanje in bodo svoje vedenje spremenili le, če jih udarimo po žepu. Denar pa je seveda dober motivator za vse nas. Finančne vzpodbude, kot je npr. ta, da plačaš le težo mešanih odpadkov, ne pa ločeno zbranih ali pa da plastične vrečke niso na voljo brezplačno, so odlične za to, da se ljudje odločijo za ločevanje oz. za to, da prinesejo svojo vrečko - in to storijo veliko hitreje, kot pa, če bi jih le ozaveščali.

 

TFL Glasnik:
Ob letošnji akciji je javnost zbodel tudi podatek, da se izmed 211 slovenskih občin v akcijo niso vključili v občinah Šmartno ob Paki, Šmartno pri Litiji, Dornava in Žirovnica. Medtem ko Ekologi brez meja pravijo, da v občinah pač niso prepoznali skupnega cilja, župani pravijo drugače. Alojz Podgoršek, župan občine Šmartno ob Paki, pojasnjuje, da bodo pri njih čistili teden dni kasneje, saj so imeli ob zadnji vseslovenski akciji slabe izkušnje. »Pri nas smeti pobira isti koncesionar kot v Velenju in Šoštanju, toda imata ti mesti prednost. Pri nas so kupi smeti čakali naloženi še teden dni, saj koncesionar preprosto ni imel kapacitet, da bi smeti odpeljal pravočasno,« je povedal župan. Letos so se tem težavam izognili tako, da so svojo čistilno akcijo pač prestavili.

Kasneje, in sicer ob dnevu Zemlje, 22. aprila, bodo čistili tudi v Žirovnici, pravi župan Leopold Pogačar. »Tako je že 12 let, ljudje so navajeni in tako bomo naredili tudi letos,« je povedal. »Resnično podpiram prostovoljstvo, tudi akcijo Očistimo Slovenijo, a za nas to pomeni ogromno dodatne birokracije, ki je resnično ne potrebujemo. Sedaj pa se naše ravnanje razume v smislu 'če nisi z nami, si proti nam', a sploh ne gre za to,« je dodal.

V Dornavi in Šmartnem ob Litiji so svojo okolico čistili 24. marca, a se preprosto niso pridružili vseslovenski in svetovni pobudi. Pravijo, da so nazadnje imeli pri tem težave. Ljudje so od doma navlekli cele kupe kosovnih odpadkov, ki so jih morali potem odvažati, čistilna akcija pa ni namenjena temu. Menijo, da ob njihovi lokalni organiziranosti take incidente lažje preprečijo.

V Šmartnem pri Litiji trenutno nimajo urejenega odlagališča, svoje odpadke odvažajo v Logatec. Po drugi strani pa se pri njih v Rakovniku skladiščijo industrijski odpadki. Ob tem so se domislili, kako priti v medije: »S tem ko se ne vključujemo v vseslovensko pobudo, tudi opozarjamo nase in na ta problem, ki ga država ne rešuje,« pravi župan Milan Izlakar.

 

TFL Glasnik:
Kakšni so vajini nadaljnji načrti na področju ekologije v naslednjih dveh letih?

Petra Matos:
Sedaj si moramo predvsem spočiti, saj smo zelo utrujeni, potem pa naprej. V društvu bomo še naprej delovali predvsem na projektih, ki bodo ozaveščali o tem, da je najboljši odpadek tisti, ki ne nastane. Eden najinih glavnih načrtov pa je tudi ustanovitev ekovasi, v kateri bi lahko ljudje izkusili trajnostni način bivanja. Ekovasi poznajo po celem svetu in tudi v vseh sosednjih državah, pri nas pa še ni nobene prave. Življenje v eni od ekovasi naju je zelo spremenilo in s somišljeniki bi dala rada takšno izkušnjo tudi Sloveniji.


Pogovarjala se je: Zlata Tavčar

Sprememba Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 in Predlog sprememb Zakona o davku na dodano vrednost

V okviru davčne reforme, ki jo je predvidela nova vlada, je minister za finance sprejel Pravilnik o spremembah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, (v nadaljevanju Pravilnik), objavljen v Uradnem listu RS, št. 24/2012, dne 30.3.2012. Pravilnik je začel veljati dan po objavi, torej 31.3.2012 in odpravlja nesmiselno omejitev poslovanja z gotovino v višini 50 EUR. Mejni znesek za poslovanje z gotovino, ki ga določa 7. točka 23 a. člena Pravilnika, je spremenjen tako, da je možno gotovinsko plačilo kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov in odpadkov, ki jih lahko prodajajo fizične osebe, ter izdelkov domače in umetnostne obrti do višine 125 EUR. Meja za plačevanje dobavljenega blaga in opravljenih storitev v gotovini, je ponovno dvignjena na 420 EUR. Šele za posamično plačilo, ki presega 420 EUR je obvezno nakazilo na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost. To pravilo velja v primeru, da je izplačevalec pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost.

Povišanje mejnih zneskov za poslovanje z gotovino je nedvomno prineslo olajšanje davčnim zavezancem. Naj spomnimo, da je največ razburjenja in vprašanj povzročila sprememba, ki se je nanašala na tako drastično znižanje poslovanja z gotovino med poslovnimi subjekti, saj je bilo pod vprašajem tudi izplačevanje povračil potnih stroškov, nakup goriva in vinjet za službena vozila, kar večkrat poravna zaposleni, kasneje pa zahteva povračilo teh stroškov. Seveda je vedno možna uporaba službenih plačilnih kartic, ki nekaj stane. Poostriti pa je potrebno tudi notranji nadzor nad uporabo službenih kartic.

Vlada Republike Slovenije je 30.3.2012 dala v obravnavo Državnemu zboru Predlog Zakona o spremembah Zakona o davku na dodano vrednost, po skrajšanem postopku. Skrajšan postopek je predviden, ker gre za manj zahtevne popravke zakona. Predlog zakona črta 66 a. člen ZDDV-1, ki je predpisoval pogoje za uveljavljanje vstopnega DDV v odvisnosti od plačila obveznosti, oziroma prijave v sistem obveznega večstranskega pobota po določilih Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (ZpreZP) (Uradni list RS, št. 18/2011).

Predlog zakona ukinja tudi administrativne obveznosti zavezancev glede:

  • spremljanja davčne obveznosti in dobitka DDV na podlagi računov, ki niso pravočasno plačani niti niso prijavljeni v obvezni pobot po ZpreZP,
  • poročanja DURS o spremembah davčnih obveznosti in naknadnem uveljavljanju odbitka DDV in
  • zagotavljanja knjigovodskih podatkov o ne uveljavljanju odbitka DDV, povečanju ali zmanjšanju odbitka DDV.

Ukinitev 66 a. člena pomeni tudi likvidnostno izboljšanje položaja davčnih zavezancev zaradi odprave povečevanja davčne obveznosti za znesek DDV, ki je bil vsebovan v nepravočasno plačanih računih.

Naj spomnimo, da je bil temeljni cilj omejevanja pravice do odbitka DDV pri neplačanih računih, zajeziti plačilno nedisciplino. Istočasno je bil sprejet tudi ZpreZP, ki je zavezoval dolžnike k prijavljanju neplačanih obveznosti v obvezni večstranski pobot. Prijava obveznosti v obvezni večstranski pobot je bila nagrajena s pravico do odbitka vstopnega DDV.

Evropska komisija je zavzela stališče, da Republika Slovenija z ukinitvijo oziroma omejevanjem pravice do odbitka DDV v primerih, ko davčni zavezanec, identificiran za DDV v Sloveniji, ne poravna svojih obveznosti v roku, določenem z ZpreZP, ni izpolnila svojih obveznosti iz 167. člena Direktive Sveta 2006/112/ES. Določba 66 a. člena ZDDV-1, namreč krši načelo nevtralnosti. Republika Slovenija je zato 28.2.2012 prejela s strani Evropske komisije Uradni opomin – Kršitev št 2011/4182.

Direktiva Sveta 2006/112/ES v 167. členu določa, da pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV, torej praviloma ob izdaji računa oziroma ob opravljeni dobavi, razen v primeru uporabe posebne sheme, ki dopušča obračun DDV šele ob plačilu računa, s tem pa tudi pravica do uveljavitve odbitka DDV nastane šele ob plačilu računa.

Osnovno načelo davka na dodano vrednost je, da DDV obračuna zavezanec, ki dobavi blago ali opravi storitev. V zadnjem času se vedno pogosteje in v vedno širšem obsegu odstopa od tega izhodišča ter obveznost obračuna in plačila DDV v razmerjih z mednarodnim elementom pod določenimi pogoji prenaša na prejemnika predvsem iz treh razlogov: zaradi razbremenitve obveznosti identifikacije dobavitelja in postopka vračila DDV v drugi državi ter zaradi preprečevanja davčnih utaj.

V ZDDV-1 to področje urejajo trije sklopi pravil: pravila, ki določajo osebo, ki je dolžna plačati DDV, pravila, ki določajo obveznost identifikacije in kot izhodišče pravila za določanje kraja obdavčitve dobav blaga in storitev. V njihovem medsebojnem razmerju velja, da se vprašanje obračuna in plačila DDV postavi šele takrat, kadar se šteje, da je transakcija opravljena v Sloveniji. Šele, če je kraj obdavčitve v Sloveniji, se torej uporabi slovenski zakon. Če je plačnik DDV po zakonu oseba, ki v Sloveniji nima ne sedeža ne poslovne enote ne DDV-številke, jo je najverjetneje potrebno vključiti v slovenski sistem DDV na podlagi identifikacije. Za zavezance, ki imajo v Sloveniji sedež dejavnosti ali poslovno enoto, se domneva, da imajo tukaj tudi DDV-številko - ti bodo torej šteli za domače zavezance. Poleg njih med domače zavezance spadajo seveda tudi tisti, ki nimajo DDV-številke, le da se jih zaradi njihovega posebnega statusa obravnava drugače.

Davčni zavezanec ima po prvem odstavku 63. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11 in 78/11) pravico, da odbije DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri nabavah blaga oziroma storitev, če je to blago oziroma storitve uporabil oziroma jih bo uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij.
Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti. Z zastaranjem preneha pravica do sodnega varstva, sama obveznost pa ne preneha. Pravica zahtevati prisilno izpolnitev preneha zaradi poteka določenega časa in zaradi pasivnosti upravičenca.

ZDDV-1 v 68. členu določa, da mora davčni zavezanec prvotni odbitek DDV popraviti, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen. Popravek mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen. Sem spadajo tudi primeri nezmožnosti poplačila, ko se popravi davčna osnova v skladu z 39. členom ZDDV-1. Med te dejavnike pa ne spadajo primeri, ko obveznost davčnega zavezanca zastara, če se davčna osnova pri tem ni spremenila. 

V primeru zastaranja obveznosti do dobaviteljev ni treba popravljati odbitka DDV, če se davčna osnova pri tem ni spremenila.

Državna revizijska komisija je že v več svojih sklepih zapisala (glej sklep št. 018-342/2011-8 z dne 21. 11. 2011), da je ocenjena vrednost tista vrednost, ki jo mora naročnik v skladu s prvim odstavkom 14. člena ZJN-2 izračunati, upoštevaje celotno skupno vrednost plačil brez davka na dodano vrednost, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in katerim koli povečanjem vrednosti pogodbe zaradi izbire pravilnega postopka javnega naročanja.

Ocenjena vrednost se določi, tako da je njena višina primerljiva s cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila, če je dostopen na trgu in ni prilagojen posebnim potrebam naročnika. Pri tem mora v skladu s sedmim odstavkom 14. člena ZJN-2 v primeru javnih naročil za storitve, ki so dostopne na trgu, ali naročil, ki bodo predmet ponovne oddaje v določenem obdobju, izračun ocenjene vrednosti temeljiti na:

a) dejanski celotni vrednosti istovrstnih zaporednih naročil, oddanih v zadnjih 12 mesecih ali koledarskem letu, upoštevaje spremembe količine ali vrednosti, ki bi nastale v 12 mesecih po prvotnem naročilu, ali

b) celotni ocenjeni vrednosti zaporednih naročil, oddanih v 12 mesecih po prvi dobavi ali med koledarskim letom, če le-to ni daljše od 12 mesecev. Pri ocenjeni vrednosti gre torej za vrednost, ki je odraz pregleda trga (ta se opravi pred izvedbo javnega naročanja), pri čemer jo naročnik mora določiti in pri tem upoštevati pravila javnega naročanja (2. točka prvega odstavka 70. člena ZJN-2, v povezavi s 14. členom ZJN-2).

Pomembnost pravilne ocene vrednosti predmeta javnega naročila je razvidna tudi iz kazenskih določb ZJN-2 (109. člen), ki z globo od 5.000 do 350.000 evrov sankcionirajo naročnika, če odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka (razen če zakon to dopušča) oziroma če izbere način določitve vrednosti, da bi se zaradi nižje ocenjene vrednosti izognil postopku oddaje javnega naročila. Hkrati je pogodba o izvedbi javnega naročila, ki je sklenjena v nasprotju s postopki oddaje in ravnanji, ki so predpisani v ZJN-2, s katerim naročnik razdeli vrednost naročila na manjše dele, da bi se izognil oddaji naročila po tem zakonu, določena kot nična.

Pod računovodsko napako mednarodni standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), oziroma mednarodni računovodski standard (v nadaljevanju MRS) MRS 8 opredeljuje opustitev postavk ali napačno navedbo v računovodskih izkazih za eno ali več preteklih obdobij kot posledica matematičnih pomot, spregledov, napak pri uporabi računovodskih usmeritev, napačnega navajanja dejstev ali prevar.

Pri tem je pomembno, da se bistvene napake iz preteklih obdobij preračunajo in upoštevajo v prvih računovodskih izkazih, ki bodo izdani potem, ko je podjetje odkrilo napako. Napake se popravijo tako, da se:

  • preračunajo primerjalni zneski iz predstavljenega preteklega obdobja ali preteklih obdobij, ko so se napake pojavile,
  • preračunajo začetni saldi sredstev, dolgov in kapitala za prvo predstavljeno preteklo obdobje, če se je napaka pojavila pred prvim predstavljenim preteklim obdobjem.

Če učinkov napake za nazaj ni mogoče določiti, jih je potrebno upoštevati v obdobju, ko je prišlo do odkritja napak. Vsekakor pa je potrebno takšno dejstvo ustrezno razkriti.

Predlog rebalansa, ki ga je vlada poslala v DZ, predvideva tudi občutno krčenje investicij. Načrtovani investicijski odhodki proračuna so tako predvideni pri 253,3 milijona evrov, kar je za 69,2 milijona oziroma 22 odstotkov manj kot lani. Se pa v primerjavi z lani po drugi strani realno nekoliko zvišujejo investicijski transferi občinam.

Načrtovani investicijski odhodki so sicer po rebalansu za 420,6 milijona evrov oziroma 62 odstotkov nižji kot v veljavnem proračunu. V okviru investicijskih odhodkov so zajeti na primer nakup osnovnih sredstev, novogradnje in rekonstrukcije, vzdrževanje in obnova objektov ter izdelava študij in investicijskih projektov. Večji del (42 odstotkov) predstavljajo novogradnje in rekonstrukcije. 

Večina investicijskih odhodkov (52 odstotkov) po področjih odpade na prometno infrastrukturo, predvsem na železnice, 11 odstotkov je predvidenih za okoljsko infrastrukturo in upravljanje z naravnimi viri, 10 odstotkov za upravljanje sistemov javne uprave, kot sta davčna in carinska uprava, 10 odstotkov pa za nacionalno varnost. 

Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, se v primerjavi z lani znižujejo za 67,8 milijona evrov oziroma 32,6 odstotka na dobrih 140 milijonov evrov. V primerjavi z veljavnim proračunom pa je to za 63,1 milijona evrov oziroma za 31,1 odstotka nižji znesek. 

Glavnina znižanja odpade na transfere zasebnim podjetjem, temu pa sledijo transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam, izvajalcem javnih storitev, ki niso proračunski uporabniki, preostalo pa odpade na transfere javnim podjetjem in družbam v državni ali občinski lasti ter transfere posameznikom in zasebnikom. 

Največji del oziroma okoli 37 odstotkov teh investicijskih transferov odpade na ukrepe za podjetništvo in konkurenčnost, spodbujanje tujih naložb in razvoj turizma, dobro tretjino pa predstavljajo transferi za kmetijstvo, gozdarstvo in razvoj podeželja. Malo manj kot 11 odstotkov gre za znanost in raziskave. 

Investicijski transferi proračunskim uporabnikom, med katerimi skoraj 70 odstotkov predstavljajo občine, pa so s 345,7 milijona evrov za 40,3 odstotka nižji kot v veljavnem proračunu, a za skoraj 12 odstotkov oziroma 53,5 milijona evrov višji od lanske realizacije. 

Investicijski transferi občinam so sicer z dobrimi 239 milijoni evrov realno nekoliko višji kot lani, a za več kot 50 odstotkov nižji od veljavnega proračuna. Podobno je pri transferih javnim zavodom, ki po predlogu rebalansa znašajo dobrih 106 milijonov evrov, za skoraj 70 odstotkov glede na lani in več kot 90 odstotkov glede na veljavni proračun pa se znižujejo transferi javnim skladom in agencijam. 

Da bi se kljub padcu investicij vsaj delno ohranila investicijska dejavnost države, je področje koriščenja sredstev EU tudi ob varčevanju prednostno, zato se sredstva za slovensko soudeležbo pri projektih, financiranih z evropskimi sredstvi, zagotavljajo tudi iz proračunske rezerve, ki je zato s 108 milijoni evrov več kot štirikrat višja od povprečja zadnjih petih let. 

Zakon o izvrševanju proračuna pa bo poleg tega dovoljeval tudi povečanje sredstev za soudeležbo v primeru višjih proračunskih prihodkov. 

Predlog rebalansa sicer načrtuje za 888,6 milijona evrov prihodkov iz bruseljske blagajne, kar je 76,8 milijona evrov več kot lani, a 161,8 milijona evrov manj kot v veljavnem proračunu. 

Pogled na B bilanco proračuna oziroma na račun državnih terjatev in naložb kaže na občutno znižanje sredstev za povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb države. 

Lanska realizacija je bila rekordnih 479 milijona evrov, pri čemer je večina odpadla na dokapitalizacijo NLB in Adrie Airways ter na odplačilo obveznosti Slovenskim železnicam. Ti lanski enkratni izdatki so tudi občutno zvišali proračunski primanjkljaj. 

Letos so ta sredstva predvidena le pri 140 milijonih evrov, pa še to večinoma odpade na dve tranši v začetni kapital stalnega mehanizma za stabilnost evra (skoraj 137 milijonov evrov). Takšno znižanje je v skladu z zagotovilom vlade, da država ne bo sodelovala pri letošnji dokapitalizaciji NLB. 

Vir: STA

Strokovna skupina pri ustavni komisiji DZ je načeloma podprla predlog za vnos fiskalnega pravila v ustavo, a ob tem opozorila, da je vladni predlog v določenih delih neustrezen. Skupina zato predlaga, da se ga v določenih delih spremeni in dopolni, želi pa, da se predlog spremembe ustave obravnava vzporedno s predlogom izvedbenega zakona.

Strokovna skupina za spremembo 148. člena ustave se je tako po besedah koordinatorja skupine Mira Cerarja izrekla v prid možnosti ustavne spremembe, ki bi uveljavila fiskalno pravilo, hkrati pa je za ustavno komisijo DZ pripravila nekatera stališča, ki naj bi jih ta upoštevala pri nadaljnjem delu. 

Strokovna skupina ob tem meni, da je vladni predlog spremenjenega 148. člena ustave v nekaterih delih neustrezen, zato ga je treba v nadaljnjem postopku v DZ delno spremeniti oziroma dopolniti. 

Skupina ustavni komisiji predlaga sprejem naslednjih stališč. Kot prvo predlaga, da se ustavni člen spremeni tako, da je v njem določeno tudi to, da morajo biti vsi prejemki in izdatki za financiranje javne porabe zajeti v proračunih širše države. 

Predlaga tudi, da se določi, da morajo biti javne finance uravnotežene na način, ki zagotavlja, da država za svoje delovanje ne povečuje svoje zadolženosti oziroma na dolgi rok znižuje javni dolg. To naj se uredi tudi v izvedbenem zakonu, pri čemer naj se prouči možnost odstopanja od tega načela v izjemnih okoliščinah. 

Pri pripravi končnega predloga spremembe ustave naj ustavna komisija po predlogu strokovne skupine prouči tudi vse ostale pomembne vidike za ureditev fiskalnega pravila v ustavi in njegovo nadaljnje izvajanje. 

Strokovna skupina je po Cerarjevih besedah tudi opozorila, da ji je bil odmerjen prekratek čas, da bi lahko podrobnejše rešitve natančneje proučila. V naslednji fazi, ki bo morala biti po Cerarjevi oceni daljša, bo morala stroka proučiti številne možne izpeljave fiskalnega pravila, tudi na zakonski ravni. 

Zato skupina predlaga, da bi se v nadaljevanju vzporedno obravnavalo predlog za ustavno spremembo in izvedbeni zakon, ki ga vlada še ni sprejela. Skupina namreč ugotavlja, da je spremembo ustave za vnos fiskalnega pravila nemogoče obravnavati in ustrezno oblikovati brez hkratne razprave in poznavanja nadaljnjih vsebinskih in drugih opredelitev, ki jih bo urejal zakon. 

Na vprašanje, ali se s spremembo ustave mudi zato, da bi se zaustavilo morebiten referendum o varčevalnih ukrepih, je Cerar odgovoril, da so nekatere javne izjave poslancev tudi javnosti sporočile, da je eden od razlogov, zakaj se tako mudi, tudi možnost, da bi se omejilo referendumsko odločanje o fiskalnih zakonih. 

Pri tem je zagotovil, da se strokovna skupina ne bo pustila spraviti v časovno stisko, saj je pri svojem delu avtonomna in si bo za proučitev teh vprašanj vzela toliko časa, kolikor bo treba. 

Strokovna skupna tudi meni, da osnovni namen fiskalnega pravila ne sme biti izogibanje referendumu, temveč uravnoteženje javnih financ in makroekonomska stabilnost ter dolgoročna blaginja Slovenije. 

S fiskalnim pravilom naj bi tako prekinili prakso prenašanje bremena dolgov na naše potomce. Pri tem bo vsakokratna ekonomska politika še vedno lahko povečevala javnofinančno porabo, a bo morala za to najti vire in bremena skozi zadolževanje ne bo smela prenašati na naslednje generacije. Ob odločitvi za zmanjšanje davčnih bremen pa bo morala ekonomska politika ustrezno skrčiti porabo. 

"Stroka tukaj ne more pristajati na roke, še posebej ne na kratke. Politika si jih sicer lahko organizacijsko zastavi, a si bo stroka morala vzeti toliko časa, da bo zadeve celovito proučila," je povedal in pojasnil, da politika razmišlja bolj v tednih, stroka pa si "ne postavlja takih vnaprejšnjih omejitev". 

Skupina je proučila tudi predloge, da bi uveljavili t.i. zlato pravilo zadolževanja, ki bi dovoljevalo zadolževanje države za investicije. Ocenila je, da bi bila tovrstna rešitev z vidika dolgoročne vzdržnosti javnih financ slabša. Ob tem pravijo, da fiskalno pravilo ne preprečuje, da se veliki investicijski projekti vključijo med prioritete javne porabe. 

Strokovno skupino poleg Cerarja sestavljata še ustavna pravnika Lojze Ude in Tone Jerovšek, iz ekonomske stroke pa so v njej Žiga Andoljšek, nekdanja državna sekretarka na finančnem ministrstvu Helena Kamnar, Igor Masten, vrhovni državni revizor Jorg Kristijan Petrovič in Tine Stanovnik. 

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi/novi čistopisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu APRILU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.

Nekaj dejstev o zakonu:

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 4.4.2012 - 10.4.2012 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 1 novost 2 novosti

V tem obdobju posebej izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 4.4.2012 - 10.4.2012 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 10 novosti 1 novost 4 novosti 14 novosti 8 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 3 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 1 novost
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 2 novosti 1 novost 4 novosti 6 novosti 3 novosti
5. JAVNE FINANCE 9 novosti 2 novosti 18 novosti 13 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 1 novost 6 novosti 1 novost 5 novosti 1 novost
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 3 novosti 1 novost 5 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 3 novosti 1 novost 4 novosti 3 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 2 novosti 9 novosti
11. OBČINE 69 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.