Številka 30, letnik VI
6. november 2012

Facebook Twitter
TFL Glasnik

»Edina možnost, da se stvari premaknejo naprej, je v tem, da najdemo dovolj veliko kritično maso ljudi, ki lahko vzpostavijo svoj ceh svobodno in samostojno mislečih. Tega v klasičnih strankah nisem zasledil«, je kot odgovor na vprašanje, ali se spogleduje tudi s politiko, odgovoril dr. Robert Golob, predsednik uprave Gen-i, ki ga danes gostimo v rubriki Pogovor. »Moje mesto je v gospodarstvu«, je še dodal, s čimer se je potrebno strinjati, saj je ravno družba Gen-i s svojim prihodom na trg plina povzročila občutno znižanje tega energenta.

V prejšnji številki TFL Glasnika smo predstavili storitev kompiliranja po Mednarodnem standardu sorodnih storitev 4410 – Posli kompiliranja računovodskih informacij. Danes se bomo posvetili pravilom izvedbe posla. Zelo pomembno je, da se ob prevzemu posla v posebni listini o sprejetju posla jasno zapiše, da je bil posel sprejet in se natančno opredeli namen in področje posla, obseg računovodjevih nalog in oblika poročil, ki bodo izdana. Le na ta način ne pride do nesporazumov med izvajalcem in naročnikom posla kompiliranja.

Vabljeni k branju!

Dr. Robert Golob: Navzgor fiksirana cena plina do konca leta 2014

Robert Golob

TFL Glasnik:
Pri komaj 45 letih ste nekdanji odlični študent elektrotehnike danes direktor podjetja Gen-i, univerzitetni profesor, delali ste kot državni sekretar za energetiko, bili pogajalec z EU in nazadnje ste povzročili zrušitev monopola dobaviteljev plina v državi.
Na kaj ste pri vsem tem najbolj ponosni?

Robert Golob:
V življenju se držim načela: želim si zanimivih izzivov. In zanimivi izzivi so tudi, da dokažeš stvari, ki so na videz nemogoče ali dane same po sebi, v resnici pa niti približno niso takšne, ker bi takšne morale biti, temveč zato, ker ljudje, ki jih upravljajo, tako govorijo. Glede na to, da sem v svojem profesionalnem delovanju od znotraj spoznal tako poslovni svet kot javno upravo pa tudi univerzo in raziskovalni sektor, si upam trditi, da to velja za večino področij, ki nas obkrožajo. Nič ni slabo ali dobro samo po sebi. Vse je odvisno od ljudi.

Sam pa se želim dokazovati tudi tako, da je mogoče z drugačnostjo bistveno prispevati k boljšim pogojem življenja za širšo družbo. To je tak zelo vznemirljiv izziv, ker z njim dokazujem tudi, da lahko posameznik z močno voljo bistveno vpliva na naše okolje. Ni odgovorno, da dvignemo roke in rečemo: vsi so barabe, ničesar ni mogoče narediti, temveč raje zavihajmo rokave, ker je mogoče delati tudi drugače, in to naredimo.

 

TFL Glasnik:
Nam lahko razložite, kje je nastala ta huda razlika v ceni plina? Kako ste vi dosegli takšno ceno, čeprav verjamem, da ne delate brez nekega normalnega dobička?

Robert Golob:
Vsega se lotimo izključno na podlagi poslovne logike. Torej delamo z normalnimi tržnimi maržami. Kar pa zadeva plin, je bila situacija zares neverjetna. Razlika med cenami, po katerih je v Evropi mogoče nabaviti plin, in med prodajnimi cenami v Sloveniji je kontinuirano rasla z leti – ali z meseci, če hočete. In to od leta 2008 dalje. To pomeni, da so slovenski monopolisti dobesedno izkoristili naraščanje cen na svetovnem trgu in zraven dodali svojo maržo, ki je prav tako naraščala. Zlasti v zadnjih 12 mesecih – pri nas je zrasla za 30 odstotkov, na evropskih trgovalnih vozliščih pa nič. To govori o popolnem neravnovesju na trgu, ki je bilo tako veliko, da so ga zaznali tudi vsi večji porabniki plina. Na začetku nas kot dobavitelja elektrike to niti ni zanimalo, vendar so bili naši odjemalci – največkrat so veliki porabniki elektrike tudi veliki porabniki plina ­- tako vztrajni, da smo to začeli spremljati. Bolj smo analizirali, hujše je bilo: razlika v ceni je bila skorajda fantastičnih 80 odstotkov! Nakup je bil mogoč po 0,32 EUR/Sm3, večina slovenskih kupcev pa je plačevala po 0,52 EUR/Sm3.

Ko vidiš takšno maržo, ti pa pri elektriki delaš z maržo dva do tri odstotke, si rečeš: zakaj ne bi infrastrukture, ki jo že imamo, uporabili še za ta segment. Trenutek je bil pravi, izkoristili smo ga in vstopili na trg. Cene v Sloveniji so danes skorajda 40 odstotkov nižje kot pred našim vstopom. V življenju ne dobiš veliko takih priložnosti. Nam je to po 'Poceni elektrika' že druga akcija v zadnjih letih. Videli bomo, katera bo naslednja.

Robert Golob

 

TFL Glasnik:
Kako ste lahko vstopili na trg, saj ste s tem posegli v svojevrstne elite?

Robert Golob:
Kaj mislite, da smo se s tem kaj obremenjevali? Tako je izziv samo še večji. Predvsem je neverjetno to, kako zelo se da motivirati svojo ekipo takrat, ko se vsi zavedamo, da delamo v korist navadnih ljudi.

 

TFL Glasnik:
Čakajte, vi ste torej kar prišli …

Robert Golob:
Velika, velikanska prednost Gen-i je njegova lastniška struktura. Pol je državni, pol je zasebni kapital. Zaradi takšne sheme ima uprava zelo veliko avtonomijo in pri svojem poslu se ne obremenjuje s temi elitizmi, političnimi in drugimi zgodbami. Držimo se svoje poti, ki je naravnana izrazito v korist podjetja Gen-i in naših odjemalcev. Vse drugo nas ne zanima dosti. Seveda gre to marsikomu v nos, ampak smo takšni in za zdaj nam gre zelo dobro.

Robert Golob

 

TFL Glasnik:
Kaj pa potrošniki, so se vam zahvalili za cenejši plin, ogrevanje bo to zimo cenejše vsaj 20 odstotkov?

Robert Golob:
Zame je največja zahvala, da potrošniki prestopijo k nam. Biti verbalno hvaležen nekomu, ki ti je naredil uslugo, a potem ničesar ne narediti v zameno, zame ni zahvala. Tudi sicer mi beseda zahvala ali kakšne politične točke ne pomenijo nič. Tisto, po čemer merimo hvaležnost, je ugotovitev, kdo je zamenjal dobavitelja. Za take se potrudimo, da jih ne bomo nikoli razočarali.

 

TFL Glasnik:
Kako pa se boste potrudili? Koliko časa boste lahko zadržali takšne cene?

Robert Golob:
Po naših ocenah se cene tri do pet let ne bi smele dvigovati. Tudi zaradi razmer na svetovnem trgu utegnejo cene zemeljskega plina v Evropi padati, zato nismo hoteli fiksirati cen. Ker vidimo, da to ljudi vendarle muči, vam povem najnovejšo novico (pogovor je nastal 17. oktobra 2012, op. p.): ceno bomo navzgor zamejili ali pa fiksirali do 1. januarja 2015. Ob primernih razmerah na trgu bomo cene lahko tudi dodatno spustili in ob tej novici že znižujemo ceno za november.

Robert Golob

 

TFL Glasnik:
Kakšen tržni delež že imate in kakšnega še načrtujete?

Robert Golob:
Pri gospodinjstvih imamo v Sloveniji 15 odstotkov, realno je pričakovati, da bomo prišli tam do 25 ali 30 odstotkov tržnega deleža. Odvisno od potrošnikov. Veste, marsikdo je zadovoljen že, če vidi nižji račun, in reče: super, Golob nam je spustil cene, ker pa ni bistvene razlike, bomo ostali kar tu. To je tisto, kar zavira razvoj Slovenije – Slovenci smo preveč konformistični.

 

TFL Glasnik:
Kako premagujete to inertnost ljudi? Naj vas vprašam drugače: ali vam monopolisti nagajajo?

Zelo se trudijo, v bistvu pa procesa ni več mogoče ustaviti. Izmišljujejo si najrazličnejše prepreke, odjemalce strašijo z najrazličnejšim, stvari zavlačujejo in ti denimo kakšen odgovor pošljejo v papirnati obliki namesto v elektronski, potem moraš podatke pretipkavati.

 

TFL Glasnik:
Vi se ne daste?

Robert Golob:
Seveda se ne damo! Pomembno je, da ne pričakujemo, da bomo živeli od hvaležnosti. Ljudi lahko dejansko premakneš le, če dokažeš, da si mnogo boljši. To je prvi korak, ko pa človek pride k nam, se ne bojimo več, naša storitev je toliko boljša in toliko bolj prijazna.

 

Robert Golob

TFL Glasnik:
V čem ste bolj prijazni?

Robert Golob:
Pri elektriki smo bili denimo prvi, ki smo vpeljali klicni center z brezplačno številko za kakršno koli vprašanje, ki je bil na voljo 12 ur na dan, tudi ob koncih tedna. Prej so stranke morale hoditi okoli in na okenca, zdaj zadostuje telefonski klic. To je zelo pomembna storitev, ker dobimo zelo širok spekter odjemalcev. Potem telefonska oddaja stanja števca ali oddaja prek spleta, kar pomeni, da si lahko vsak uravnava svoj račun. Zato smo bili po ocenah odjemalcev tri leta zapored najbolj prijazen dobavitelj.

Ne obljubljamo stvari, ki ne držijo, naše poslovanje nima 'drobnega tiska'.

 

TFL Glasnik:
Mladi ste še, kaj bo vaš naslednji korak? Malo se spogledujete s politiko, zato me zanima, ali se vidite v njej?

Robert Golob:
Moja življenjska pot se s politiko tako ali drugače prepleta praktično od dneva, ko sem leta 1998 začel voditi pogajanja z EU. Bežati od tega nima smisla, saj je energetika povsod po svetu zelo tesno povezana s politiko. To samo po sebi ni ne pozitivno ne negativno, je dejstvo, ki ga vzameš v zakup. Rad bi poudaril, da delamo v Sloveniji politiki zelo slabo uslugo s tem, da jo enačimo s strankarskimi politiziranji. Zato tudi sam vse do lanskega leta nisem želel vstopiti v nobeno stranko. Zelo aktiven sem bil v lokalni politiki, ker verjamem, da mora vsak človek prispevati najprej v lokalnem okolju. Zato sem predsednik svoje krajevne skupnosti, v mestnem svetu imam svojo Listo Roberta Goloba in podobno. Na državni ravni sem lani prvič prepoznal stranko, ki ni bila obremenjena s prepiri o preteklosti, zato sem vstopil v Pozitivno Slovenijo. Danes sem sicer podpredsednik Pozitivne Slovenije, vendar nimam prav nikakršnih aspiracij, da bi se aktiviral v državni politiki za polni delovni čas. Moje mesto je v gospodarstvu.

Prav nasmeji me, ko naša konkurenca ugotavlja, da vse, kar zdaj počnemo, počnemo zaradi politike. Če bi bilo to tako preprosto, potem bi lahko vsak slovenski politik naredil kaj koristnega. In kako lep svet bi bil to.

 

Robert Golob

TFL Glasnik:
To bi bila politika po vaši meri. Pa vi vidite takšno Slovenijo?

Robert Golob:
Ključ je vedno v ljudeh. A žal v Sloveniji vedno trčimo ob nomenklature, ki so bistven problem vsega. Vse delujejo bolj kot ne po sistemu negativne kadrovske selekcije. Zato je edina možnost, da se stvari premaknejo naprej, v tem, da najdemo dovolj veliko kritično maso ljudi, ki lahko vzpostavijo svoj ceh svobodno in samostojno mislečih. Tega v obstoječih strankah nisem zasledil.

Ne preveč malikovati samo gospodarstva in gospodarstvenikov. To je le ena, sicer pomembna podstat družbe, ni pa le gospodarstvo ključno. Hočem povedati, da imamo takšne ljudi v javnem sektorju, tudi v zdravstvu, tudi v sociali, vendar ti ljudje delujejo sami zase in so običajno samo glas vpijočega v puščavi, ves sistem pa deluje proti njim. Sami ga ne bodo nikoli premaknili. Zato sem vstopil v Pozitivno Slovenijo – zaradi pozitivne naravnanosti sem enostavno prepoznal, da želi ta združba ljudi nekaj pozitivnega, vsi drugi se ukvarjajo s preteklostjo, negativnostjo, črnenjem.

Imamo pozitivne ljudi, najti jih je treba in jim omogočiti, da opravijo svoj del naloge. To je največji izziv za naprej. Če želiš obrniti duha nacije, tega ne boš storil samo z gospodarstvom – v vladi so od dvanajstih resorjev le trije za gospodarstvo.

 

Robert Golob

TFL Glasnik:
To je že nekakšen odgovor na zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Robert Golob:
Meni je ključno, da se mora vsak začeti zavedati lastne odgovornosti do širšega okolja. To je ta trenutek seveda zelo daleč od realnosti in stanja duha, ki pravi, da lahko vsi počnejo, kar hočejo, nikomur se nič ne zgodi, zato lahko tudi jaz počnem, kar hočem. To popolnoma zavračam. Imam denimo soseda, za katerega vem, da je baraba, in kričim, da je baraba, čez mesec dni ali čez leto dni si rečem: bom tudi jaz. Na takšen način vsi postanemo barabe – ta trend, predvsem v naših glavah, je treba obrniti. Seveda se je lažje zgledovati po slabih zgledih. Pri pozitivnih zgledih je pot na začetku trnova, traja bistveno dlje, a na koncu prinese neverjetne rezultate.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar

Izvedba storitve kompiliranja računovodskih informacij

Mednarodni standard sorodnih storitev 4410 – Posli kompiliranja računovodskih informacij (v nadaljevanju MSS) nalaga računovodji, da mora z naročnikom skleniti jasen sporazum o določbah o poslu. Lahko gre za pogodbo ali pa za listino o sprejetju posla. Zadeve, ki morajo biti upoštevane so:

  • vrsta posla, tudi dejstvo, da ne bo opravljena niti revizija, niti preiskava ter zato ne bo izdano nikakršno zagotovilo,
  • dejstvo, da se ni mogoče zanašati, da bo posel odkril napake, nezakonita dejanja ali druge nepravilnosti, na primer prevare ali poneverbe,
  • vrsta informacij, ki naj bi jih dal naročnik,
  • dejstvo, da je za točnost in popolnost računovodji danih informacij ter za popolnost in točnost kompiliranih informacij odgovorno poslovodstvo,
  • računovodski temelj, ki bo upoštevan pri kompiliranju računovodskih informacij, ter razkritje tega temelja in vsakršnih odmikov od tega,
  • nameravana uporaba in razpečava informacij, ko bodo kompilirane in
  • oblika poročila o kompiliranih računovodskih informacijah, ki naj bi bilo predloženo, če bo z njim povezano ime računovodje.

Računovodja kompilator se mora, z namenom čim boljše izvedbe posla, že pred začetkom kompiliranja seznaniti s čim več dejstvi povezanimi z naročnikom. Kar precej informacij o naročniku je javno dostopnih in kompilator se z njimi vsekakor lahko seznani. Pomembno je kakšno dejavnost opravlja bodoči naročnik, kakšna je njegova organiziranost, pa tudi računovodski izkazi iz preteklih obdobij. Spoznati je potrebno naročnika in poslovno okolje v katerem deluje. Večino pomembnih informacij pa kompilator pridobi s poizvedovanjem pri osebju naročnika. Zelo pomembno je, da se seznani z računovodskimi usmeritvami, ki se uporabljajo pri sestavitvi računovodskih izkazov naročnika. Skladno z določbami MSS 4410 pa se od računovodje praviloma ne zahteva naj:

  • poizveduje pri poslovodstvu ali so predložene informacije zanesljive in popolne,
  • presodi notranje kontrole,
  • preveri vse zadeve ali
  • preveri vsa pojasnila.

Če računovodja pri svojem delu ugotovi, da so informacije, ki so mu bile predložene napačne, nepopolne ali kako drugače neustrezne, mora resno razmisliti o nadaljnjih postopkih. Od poslovodstva mora zahtevati dodatne informacije, morda tudi popravke. V kolikor poslovodstvo noče predložiti zahtevanega, se mora računovodja umakniti iz posla kompiliranja ter o razlogih za to obvestiti naročnika.

Računovodja mora delo pri izvedbi kompiliranja računovodskih izkazov skrbno načrtovati. Med izvajanjem kompiliranja pa je dolžan dokumentirati zadeve pomembne pri pridobivanju dokazov, da je bil posel opravljen skladno z MSS 4410.

Računovodja mora s strani poslovodstva pridobiti potrditev poslovodstva, da je odgovorno za ustrezno predstavitev računovodskih informacij ter da jih je odobrilo.

Po končanem poslu kompiliranja mora računovodja sestaviti poročilo, ki skladno z MSS 4410 obsega sledeče podatke:

  • naslov,
  • naslovnika,
  • izjavo, da je bil posel opravljen v skladu z MSS, ki se nanaša na posle kompiliranja, ali s standardi ali pravili v državi,
  • po potrebi izjavo, da računovodja ni neodvisen od naročnika,
  • opredelitev računovodskih informacij s pojasnilom, da temeljijo na informacijah, ki jih je dalo poslovodstvo,
  • izjavo, da je za računovodske informacije, ki jih je kompiliral računovodja odgovorno poslovodstvo,
  • izjavo, da ni bila opravljena niti revizija niti preiskava in da zato o računovodskih informacijah ni izraženo nikakršno zagotovilo,
  • po potrebi odstavek, ki opozarja na pomembne odmike od opredeljenega okvira računovodskega poročanja,
  • datum poročila,
  • računovodjev naslov in
  • računovodjev podpis.

Računovodske informacije, ki so kompilirane, morajo imeti oznako »nerevidirane«, »kompilirane brez revizije ali preiskave« ali »glejte poročilo o kompiliranju« na vsaki strani ali na začetku celotnih računovodskih izkazov.

Kot smo zapisali že zadnjič, je namen kompiliranja zagotoviti bolj kakovostne informacije za odločanje v primerih, ko organizacije niso dolžne revidirati računovodskih izkazov. Slovenske banke so že izrazile prepričanje, da bi kompilirani računovodski izkazi dvignili zaupanje v podatke in informacije, ki jih zagotavljajo računovodski izkazi.

Z uvajanjem kompiliranja se v Sloveniji ukvarja sekcija preizkušenih računovodij pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Pripravljajo se navodila za izvedbo postopkov, izobraževanje, objava poročil o kompiliranju in drugo. Pričakuje se, da bodo prva poročila o kompiliranju izdana za računovodske izkaze za leto 2012.

Dobiček komanditne družbe (v nadaljevanju: k.d.), ki se pripiše kapitalskemu deležu komplementarja ali komanditista ali se izplača komanditistu, se obdavči kot dividenda skladno s tretjim odstavkom 90. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF in 75/12).

Pojasnilo glede obdavčitve družbenikov družbe z neomejeno odgovornostjo s številko 4210-151/2010, z dne 16. 12. 2010, ki je objavljeno na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije, se lahko smiselno uporabi tudi za obdavčitev dohodkov (dividend) družbenikov komanditne družbe, ki so komplementarji, v primeru komanditistov pa le v primeru in obsegu, v katerem se njihov delež dobička družbe pripiše njihovemu kapitalskemu deležu (tj. praviloma v primeru, ko komanditist svojega v družbeni pogodbi določenega vložka še ni v celoti vplačal, ali je bil njegov kapitalski delež zmanjšan zaradi pretekle izgube in se posledično dobiček, ki mu pripada skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah – ZGD (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami) najprej nameni za pokritje razlike do zneska njegovega v družbeni pogodbi določenega vložka).

V primeru, ko se komanditistu njegov delež pri dobičku izplača in se torej ne pripiše njegovemu kapitalskemu deležu, se to izplačilo obdavči kot dividenda po tretjem odstavku 90. člena ZDoh-2.

Pri izplačilu dobička k.d. komanditistu se šteje, da je dohodek dosežen, ko je ta izplačan.

Pri tem velja opozoriti, da dohodek iz naslova pripisa dobička kapitalskemu deležu komplementarja in izplačilo dobička komanditistu, nista dosežena sočasno. Šteje se, da je pripis dobička k deležu komplementarja v skladu z določbo tretjega odstavka 90. člena ZDoh-2 dosežen ob pripisu, to je ko je potrjeno oziroma sprejeto letno poročilo. Dobiček, ki se komanditistu lahko izplača (npr. ko komanditist svoj vložek dejansko plača ali ko pripisani deleži na dobičku dosežejo njegov, v pogodbi določeni vložek) pa je dosežen na dan izplačila.

V avgustu smo zasledili prve zahteve po javni objavi davčnih dolžnikov oziroma, kot jih je imenoval eden izmed ministrov – davčnih goljufov. Objavo so zahtevali mediji, sindikati, politiki in še mnogi drugi. V septembru se te zahteve le še stopnjujejo in ministrstvo za finance je pohitelo s pripravo ustreznih sprememb zakona o davčnem postopku, vlada pa je to objavo vključila v svoj tretji program ukrepov za spodbujanje gospodarstva, o čemer lahko več preberete v tej številki DENARJA. Torej, prve objave davčnih dolžnikov lahko pričakujemo že takoj po novem letu.

Ob vsem tem je najbolj zaskrbljujoče, da del politike, kaj šele javnosti, ne razlikuje med davčnimi goljufi in davčnimi dolžniki, čeprav je ta razlika več kot očitna. Politike do neke mere še razumem, saj je njihova naloga, da na čim hitrejši način prepričajo javnost in predvsem medije, da je objava davčnih dolžnikov oziroma davčnih goljufov, kot jih imenujejo, nujno potrebna. Toda ali bodo na seznamu davčnih dolžnikov res objavljeni tudi davčni goljufi?

Menim, da le redki. Na seznamu davčnih dolžnikov se bodo v glavnem znašli tisti davkoplačevalci, ki redno in v rokih oddajo davčne obračune, redno in v rokih vlagajo davčne napovedi in redno ter pravočasno prevzemajo davčne odločbe. Njihova edina in največja težava je, da zaradi vedno globlje recesije nimajo dovolj denarnih sredstev za plačilo davka. Bodisi zaradi tega, ker jim njihovi kupci ne plačujejo izdanih računov ali ker država ni uredila finančne nediscipline.

Dejstvo je, da davčni goljufi praviloma imajo plačane vse davčne obveznosti, saj v svojih davčnih obračunih ali davčnih napovedih prikažejo del prihodkov. Drugi del prihodkov, tako imenovane utajene prihodke, pa ne prijavijo. Toda to je že druga zgodba.

Postopki javnega naročanja so ena izmed najpomembnejših dejavnosti v občini (v javnem sektorju nasploh), predvsem zaradi porabe proračunskega denarja, ki izhaja iz predmetov javnega naročanja. Naložbam se v občinskih proračunih lahko nameni več kot dobra tretjina celotnih proračunskih sredstev ali tudi več. To je področje, o katerem vsaka občina načeloma povsem samostojno odloča – ne gre za neposredno izpolnjevanje zakonskih zahtev (tako kot recimo zagotavljanje plač vzgojiteljem). Zato pri tem prihaja do različnih interesov in mnenj, kaj bi moralo imeti prednost, vsekakor pa je pomembna razmejitev pristojnosti med občinskim svetom, ki odloča, in županom, ki izvršuje.

Večina naložb v javno infrastrukturo se v Sloveniji financira iz javnih sredstev, torej iz državnega ali občinskih proračunov. Kot alternativne metode financiranja proračunskih sredstev pa je v tem trenutku mogoče opredeliti zlasti:

·         zasebni kapital, ki ga je mogoče vključiti v projekt v okviru instituta javno-zasebnega partnerstva (tak način poslovnega sodelovanja javnega in zasebnega sektorja običajno ne predvideva prehoda javnega premoženja v zasebne roke). Z vidika uporabnika oziroma občanov so to zgrajene šole, vrtci, rekreacijska središča, ceste, železnice, ki pomembno vplivajo na kakovost bivanja posameznika; prihod zasebnega sektorja v javno sfero lahko velikokrat prinese inovativnost),

·         sredstva strukturnih skladov EU: Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), Evropskega socialnega sklada (pri tem lahko vsekakor dodam, da je pravilna izvedba javnih naročil prvi pogoj za uspešno črpanje sredstev iz evropskih skladov; zakaj bom podrobneje navedla spodaj),

·         sredstva investicijske banke, pri čemer ta aktivno podpira tudi projekte javno-zasebnih partnerstev, saj je recimo na področju transporta od leta 1980 namenila približno 30 milijard evrov v posojilih za projekte javno-zasebnih partnerstev in je glavni financer omrežja TEN-T (Trans-European Transport Networks),

·         sredstva iz naslova projekta TEN-T, pri čemer so viri financiranja poleg teh sredstev tudi nepovratna sredstva proračuna TEN-T, projekti TEN-T pa lahko pridobijo sredstva tudi na podlagi programa za raziskave in razvoj, ki je lahko preusmerjen na TEN-T na področje razvoja.

Ne glede na navedeno, pa so v primerih, ko se javno naročilo izvede na podlagi pridobljenih sredstev iz evropskih strukturnih skladov, po opravljeni finančni in vsebinski kontroli ter pregledu izvedenega javnega naročila še vedno največkrat ugotovljene naslednje kršitve, katerih posledica je potem vračanje dodeljenih sredstev, predvsem ker javno naročilo ni bilo objavljeno na portalu javnih naročil EU (v skladu z določili direktive), izogibanje pravilnemu postopku zaradi razdelitve v več naročil, nestrokovnosti ocenjevalne komisije, prisotnosti funkcionarjev pri odpiranju ponudb, izločitev z nepopolno utemeljitvijo, izločitev zaradi prenizke cene brez poziva ponudnikom za obrazložitev, nejasne zahteve naročnika za obrazložitev, nerazumevanje pogojev in kriterijev, neposredno sklepanje pogodb, diskriminatorni kriteriji, nepravilno obravnavanje pritožb.

V zadnjem mesecu dni je S&P500 zrasel za 2,0 odstotka, nemški DAX pa za 5,3 odstotka. Indeksi rastejo, čeprav so večinoma že presežene ciljne cene strategov tujih investicijskih hiš, da celovite rešitve za evrsko območje še vedno ni in da svetovno gospodarstvo še naprej peša. Posledično je smiselno biti pri vlaganju na teh nivojih zelo previden, saj je več prostora za upad kot pa nadaljnjo rast delniških tečajev. Toda vse le ni tako črno. ECB je napovedal, da bo aktivneje posegel na sekundarnem trgu državnih obveznic, če bodo za to izpolnjeni pogoji. Ameriški trg nepremičnin končno kaže prve znake okrevanja.

Navsezadnje pa so prebiti tudi nekateri tehnični nivoji, kar nakazuje, da imajo delniški trgi še naprej pozitiven moment gibanja. Naša investicijska strategija je tako za zadnje mesece bolj previdna oziroma defenziva, pri čemer pa se nam zdi sicer defenzivna panoga nujnih potrošnih dobrin predraga, zato je bolj smiselno vlagati v farmacijo. Na drugi strani pa nam je všeč tehnologija, postala pa nam je všeč tudi energetska panoga, saj so cene nafte zrasle, rafinerijske marže pa so prav tako na visokih nivojih.

Domači kapitalski trg je v zadnjem mesecu dni tudi zrasel, toda le za dober odstotek in pol, obenem pa je letošnja donosnost še vedno negativna. Za nami so polletni rezultati slovenskih podjetij. Izredno dobre rezultate so pokazale zavarovalnice. Zavarovalnici Triglav je tako čisti dobiček zrasel za slabih 24 odstotkov, in to kljub upadu premij in nekaterim odpisom bančnih delnic. Glavno vprašanje pa je, kaj bo zavarovalnica naredila z deležem v Abanki, katere izguba se poglablja. Še bolj je zrasel dobiček Pozavarovalnice Sava, in sicer za 119 odstotkov. Razlogov za rast je več, med drugim zelo spodbudna 6,7 odstotna rast premij in boljši rezultat iz vlaganja. Toda tudi tu se pojavlja vprašanje glede naložbe v Zavarovalnici Maribor, katere 51-odstotni delež prodaja NKBM. Rezultati obeh so nad našimi pričakovanji. To velja tudi za Telekom Slovenije, vendar pa so na drugi strani razočarali z napovedjo dobička do konca leta. Obeta se namreč nekaj odpisov in močnejša cenovna konkurenca. Petrol še naprej dosega zelo lepo količinsko rast prodaje, kar 9-odstotna je glede na predhodno leto, vendar pa so bili obenem višji tudi stroški, zato je bil dobiček v višini 22 milijonov evrov rahlo pod našimi pričakovanji. Močno pa je razočaral najboljši sosed, saj je slednji v polletju zabeležil 16,5 milijona evrov čiste izgube. Slabe makroekonomske razmere, intenzivna konkurenca in nezadostno obvladovanje stroškov so prispevali k takemu izidu. Razočaralo je tudi Gorenje, ki je v težkih ekonomskih razmerah ustvaril le 2,2 milijona evrov dobička.

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je kot zadnje od parlamentarnih delovnih teles obravnavalo predlog proračuna za prihodnji dve leti, v katerih si je vlada za cilj zastavila znižanje primanjkljaja. Če bodo vsi predlogi vlade blokirani, ne preostane drugega kot zaostritev fiskalne politike, je dejal finančni minister Janez Šušteršič.

Proračunski primanjkljaj naj bi se prihodnje leto znižal na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2014 pa še dodatno na 2,5 odstotka BDP. "To je manjše znižanje kot tisto, o katerem smo govorili ob rebalansu, glavni razlog pa so gospodarske razmere," je pojasnil Šušteršič.

Vlada je v predloga vgradila tako spodbude za gospodarstvo kot ukrepe za povečevanje prihodkov, je nadaljeval Šušteršič. S tem se odhodki znižujejo za 450 milijonov evrov, po drugi strani pa je vlada našla za 300 milijonov evrov dodatnih prihodkov. "S tega stališča je predlog uravnotežen," je dejal.

Šušteršič je zavrnil očitke, da so obravnavani proračunski dokumenti nerealni. Očitki o nerealnosti deloma temeljijo na ukrepih, ki še niso sprejeti, a to ni nič neobičajnega, je dejal ter opozoril, da vladi v primeru, da bodo vsi njeni predlogi blokirani, ne bo preostalo drugega, kot da zaostri delovanje na fiskalnem področju, denimo pri investicijah.

Brez izvedbe načrtovanih ukrepov ne moremo pričakovati, da se bo trend padanja gospodarske rasti obrnil, je soglašal direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle. Razmere na mednarodnih finančnih trgih so se v zadnjih mesecih močno zaostrile, pri čemer obstajajo velike razlike med posameznimi državami. Tiste, ki so odlašale z reformami, plačujejo višjo ceno zadolževanja, je dejal.

Vasle je predstavil napovedi, po katerih se bo obseg BDP Slovenije letos znižal za dva odstotka. Prihodnje leto se bo zniževanje nadaljevalo, v letu 2014 pa si lahko obetamo skromno gospodarsko rast. Pozitivno bo h gospodarski rasti prispeval le izvoz, vsi ostali dejavniki bodo beležili negativen predznak, je še dejal Vasle.

V poslanski skupini SD predloga proračunov ne bodo podprli, je napovedala Andreja Črnak Meglič. Matevž Frangež (SD) pa je dodal, da je vlada poslala v DZ neverodostojne dokumente: medtem ko si je za cilj zastavila odpravo primanjkljaja, pa ni jasno, kako bo to dosegla.

V SD sicer soglašajo z nujnostjo javnofinančne konsolidacije, pri čemer pa mora ta temeljiti na ravnovesju med sredstvi za razvoj, socialno varnostjo in varčevanjem. A vlada breme krize prenaša na srednji in nižji sloj, bolj premožne pa obremenjuje minimalno, je opozoril Frangež.

Po besedah Bojana Starmana (SDS) danes ne bi imeli nobenih težav, če bi v preteklosti bolj pametno gospodarili. Sicer pa je predlog proračunov treba podpreti, je menil in ugotovil, da so krčenja porabe razmeroma poštena na vseh področjih.

Vir: STA

Po mesecu in pol pogajanj med socialnimi partnerji ostajajo odprta skoraj vsa ključna vprašanja pokojninske reforme, opozarja sindikalna stran. Zbližali so stališča o obdobju za izračun pokojninske osnove, nekoliko bližje so si glede poklicnih pokojnin, še vedno pa so razhajanja zaradi padanja pokojnin, načina usklajevanja in prehodnih obdobij.

Uskladitev pokojnin bi se po predlogu novega pokojninskega zakona izvedla enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Rast plač bi se upoštevala v 60 odstotkih, rast cen življenjskih potrebščin pa v 40 odstotkih.

V pokojninskem zakonu je treba po ocenah iz sindikalnih vrst tudi določiti varovanje najnižjih pokojninskih osnov oz. spodnji prag, pod katerega najnižje pokojninske osnove ne morejo pasti. Glede na to, da bodo najnižje pokojninske osnove padale, je določitev spodnjega praga nujna, poudarjajo.

Za blažji prehod žensk v novi sistem

Sindikati opozarjajo, da je predlagana reforma še zlasti neprijazna do žensk, ki so po veljavni reformi iz leta 1999 še vedno v prehodnem obdobju. V slednjem se zahtevana starost za ženske vsako leto podaljša za štiri mesece, zahtevana pokojninska doba pa za tri mesece. V letošnjem letu se bo pri 37 letih in devetih mesecih izteklo prehodno obdobje glede zahtevane pokojninske dobe, v letu 2013 pa je pri 57 letih in osmih mesecih predviden iztek prehodnega obdobja glede zahtevane starosti.

Po predlogu nove reforme pa ženska že v prvem letu predvidene uveljavitve, torej v letu 2013, dobi pravico do starostne pokojnine pri 63 letih in šestih mesecih. V letu 2014 dobi pravico do starostne pokojnine pri 64 letih in v letu 2015 pri 64 letih in šestih mesecih.

Za varstvo pričakovanih pravic za brezposelne

Sindikati opozarjajo na varstvo pričakovanih pravic za brezposelne delavce, ki so pred upokojitvijo. Po predlogu vlade se bodo lahko vsi, ki so bili 10. oktobra vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi plačila prispevkov do izpolnitve pogojev za upokojitev, ki jim jih plačuje zavod za zaposlovanje, in so v tem času dopolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko upokojili po veljavnem pokojninskem zakonu.

Toda med sindikati je slišati opozorila, da 10. oktober ni ustrezno izbran datum. Predlagajo, da bi bil presečni datum dan uveljavitve novega pokojninskega zakona.

Prav tako kot na pravice brezposelnih delavcev že od samega začetka opozarjajo na vprašanje tistih, ki so začeli delati pred 18. letom starosti. Starostna meja za izpolnitev pravice do starostne pokojnine naj se zniža za celoten čas dela pred dopolnjenim 18. letom starosti, predlagajo sindikati. Vlada zdaj namreč predlaga le šest mesecev za vsako leto, prebito v zavarovanju pred 18. letom starosti.

Po veljavnem zakonu iz leta 1999 se starostna meja zniža za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti, vendar pa ta ugodnost velja le za ženske, medtem ko moški v določbo niso vključeni.

Po opozorilih sindikatov bodo pokojnine nižje

Po predlaganem pokojninskem zakonu se spreminja tudi obdobje za izračun pokojninske osnove, ki bi vključevalo zaporednih 24 let zavarovanja, medtem ko je po veljavni ureditvi zajetih 18 let. Glede na to, da se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo vse plače oziroma zavarovalne osnove od leta 1970 naprej, se ne morejo šteti v nominalnih zneskih, temveč se po predlogu z valorizacijskimi količniki preračunajo na raven povprečnih plač in pokojnin v letu pred letom, v katerem se pravica do pokojnine uveljavi. Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister za delo v soglasju z ministrom za finance.

Valorizacijski količniki bi se vsako leto določili na novo. Po predlogu pokojninskega zakona bi se izračunali tako, da se povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za leto pred letom, za katerega so določeni količniki, pomnoži s količnikom 0,732. Dobljeni znesek se nato deli s povprečno plačo na zaposleno osebo, izplačano za posamezno koledarsko leto.

Po predlogu znaša odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe za moške 78 odstotkov, za ženske pa 82 odstotkov.

Izračunov, kaj bi pokojninska reforma pomenila za višino pokojnine posameznika, sindikati od vlade še niso dobili in jih pričakujejo čim prej. Po njihovih izračunih pa bi to prineslo od štiri do osem odstotkov nižje pokojnine, zato se zavzemajo za rešitve, ki bi to preprečile.

Medtem ko delodajalska stran že od začetka pogajanj 19. septembra opozarja zlasti na nujnost čim prejšnjega sprejetja pokojninskega zakona in je vsaj v javnosti s svojimi pričakovanji manj zahtevna, pa sindikati izpostavljajo več točk, ki jih je po njihovem prepričanju nujno treba rešiti.

Sindikati za varovalko pri usklajevanju pokojnin

Po zahtevah iz sindikalnih vrst naj se v predlog vrne varovalka, po kateri bi se pokojnine usklajevale najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Ta varovalka je iz predloga izginila brez pojasnil, opozarjajo.

Uskladitev pokojnin bi se po predlogu novega pokojninskega zakona izvedla enkrat letno na podlagi rasti povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenjskih potrebščin. Rast plač bi se upoštevala v 60 odstotkih, rast cen življenjskih potrebščin pa v 40 odstotkih.

V pokojninskem zakonu je treba po ocenah iz sindikalnih vrst tudi določiti varovanje najnižjih pokojninskih osnov oz. spodnji prag, pod katerega najnižje pokojninske osnove ne morejo pasti. Glede na to, da bodo najnižje pokojninske osnove padale, je določitev spodnjega praga nujna, poudarjajo.

Za blažji prehod žensk v novi sistem

Sindikati opozarjajo, da je predlagana reforma še zlasti neprijazna do žensk, ki so po veljavni reformi iz leta 1999 še vedno v prehodnem obdobju. V slednjem se zahtevana starost za ženske vsako leto podaljša za štiri mesece, zahtevana pokojninska doba pa za tri mesece. V letošnjem letu se bo pri 37 letih in devetih mesecih izteklo prehodno obdobje glede zahtevane pokojninske dobe, v letu 2013 pa je pri 57 letih in osmih mesecih predviden iztek prehodnega obdobja glede zahtevane starosti.

Po predlogu nove reforme pa ženska že v prvem letu predvidene uveljavitve, torej v letu 2013, dobi pravico do starostne pokojnine pri 63 letih in šestih mesecih. V letu 2014 dobi pravico do starostne pokojnine pri 64 letih in v letu 2015 pri 64 letih in šestih mesecih.

Za varstvo pričakovanih pravic za brezposelne

Sindikati opozarjajo na varstvo pričakovanih pravic za brezposelne delavce, ki so pred upokojitvijo. Po predlogu vlade se bodo lahko vsi, ki so bili 10. oktobra vključeni v obvezno zavarovanje na podlagi plačila prispevkov do izpolnitve pogojev za upokojitev, ki jim jih plačuje zavod za zaposlovanje, in so v tem času dopolnili pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, lahko upokojili po veljavnem pokojninskem zakonu.

Toda med sindikati je slišati opozorila, da 10. oktober ni ustrezno izbran datum. Predlagajo, da bi bil presečni datum dan uveljavitve novega pokojninskega zakona.

Prav tako kot na pravice brezposelnih delavcev že od samega začetka opozarjajo na vprašanje tistih, ki so začeli delati pred 18. letom starosti. Starostna meja za izpolnitev pravice do starostne pokojnine naj se zniža za celoten čas dela pred dopolnjenim 18. letom starosti, predlagajo sindikati. Vlada zdaj namreč predlaga le šest mesecev za vsako leto, prebito v zavarovanju pred 18. letom starosti.

Po veljavnem zakonu iz leta 1999 se starostna meja zniža za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti, vendar pa ta ugodnost velja le za ženske, medtem ko moški v določbo niso vključeni.

Po opozorilih sindikatov bodo pokojnine nižje

Po predlaganem pokojninskem zakonu se spreminja tudi obdobje za izračun pokojninske osnove, ki bi vključevalo zaporednih 24 let zavarovanja, medtem ko je po veljavni ureditvi zajetih 18 let. Glede na to, da se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo vse plače oziroma zavarovalne osnove od leta 1970 naprej, se ne morejo šteti v nominalnih zneskih, temveč se po predlogu z valorizacijskimi količniki preračunajo na raven povprečnih plač in pokojnin v letu pred letom, v katerem se pravica do pokojnine uveljavi. Valorizacijske količnike vsako leto objavi minister za delo v soglasju z ministrom za finance.

Valorizacijski količniki bi se vsako leto določili na novo. Po predlogu pokojninskega zakona bi se izračunali tako, da se povprečna plača na zaposleno osebo, izplačana za leto pred letom, za katerega so določeni količniki, pomnoži s količnikom 0,732. Dobljeni znesek se nato deli s povprečno plačo na zaposleno osebo, izplačano za posamezno koledarsko leto.

Po predlogu znaša odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe za moške 78 odstotkov, za ženske pa 82 odstotkov.

Izračunov, kaj bi pokojninska reforma pomenila za višino pokojnine posameznika, sindikati od vlade še niso dobili in jih pričakujejo čim prej. Po njihovih izračunih pa bi to prineslo od štiri do osem odstotkov nižje pokojnine, zato se zavzemajo za rešitve, ki bi to preprečile.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi/novi čistopisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

mesecu NOVEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • od svojega nastanka do danes je doživel 7 sprememb in dopolnitev z novelami 1A, 1B, 1C, 1D, 1E in 1F ter ZUJF;
  • zadnje spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesel ZUJF, veljajo in se uporabljajo od 31.5.2012 dalje;
  • obetajo se skorajšnje spremembe in dopolnitve zakona, predlog novele 1G in novele 1H sta že v Državnem zboru;
  • Državni zbor je pripravil "le" 2 uradni prečiščeni besedili (UPB) Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1);
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 117-5012/2006, stran 12241;
  • njegov pravni predhodnik je Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV), ki je prenehal veljati s 1.1.2007.
EKO-LEX, od 24.10.2012 - 6.11.2012 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 1 novost 4 novosti 7 novosti 1 novost

V tem obdobju izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 24.10.2012 - 6.11.2012 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 10 novosti 14 novosti 11 novosti 21 novosti 52 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 2 novosti 10 novosti 2 novosti 1 novost
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 6 novosti 9 novosti 5 novosti 6 novosti 26 novosti
5. JAVNE FINANCE 2 novosti 16 novosti 1 novost 1 novost 11 novosti 45 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 11 novosti 38 novosti 2 novosti 25 novosti 10 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 12 novosti 3 novosti 5 novosti 20 novosti 9 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 2 novosti 1 novost 3 novosti 18 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 4 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 7 novosti 5 novosti 23 novosti
11. OBČINE 125 novosti

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .