»Zakaj se mi zdi, da se je v družbi in v stroki pojavil strah, da postajata umik in tišina večji vrednoti od poguma in resnice? Družba, ki to dovoli, postane zaprta, zatre vse kreativne potenciale, zapre usta in postane nedemokratična. V takem stanju je nemogoče vzpodbuditi pozitivno in srečno okolje, ponovno vzpostaviti vrednote, ki bi morale biti večne, a smo jih začasno izgubili.« O trenutni družbeni situaciji in s spomini na pretekle pogovore in sogovornike v TFL Glasniku, s katerimi je vodila pogovore, je za današnjji TFL Glasnik razmišljala Zlata Tavčar, direktorica družbe Tax-Fin-Lex. Vabljeni k branju!
V prejšnji številki TFL Glasnika smo obravnavali letno poročilo za leto 2011 za pravne osebe, z vidika vsebine, rokov in načina javne objave. V današnji številki se bomo posvetili poslovnemu poročilu, ki je del letnega poročila. Poslovno poročilo je namenjeno celoviti predstavitvi poslovanja družbe. Poslovno poročilo mora biti pošten prikaz poslovanja, ki vsebuje uravnoteženo in celovito analizo razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega finančnega položaja. Poslovno poročilo morajo obvezno sestaviti le družbe, ki so zavezane k reviziji.
Zlata Tavčar je univ. dipl. ekonomistka, direktorica družbe Tax-Fin-Lex ter avtorica pogovorov s sogovorniki TFL Glasnika.
Zakaj se mi zdi, da se je v družbi in v stroki pojavil strah, da postajata umik in tišina večji vrednoti od poguma in resnice? Družba, ki to dovoli, postane zaprta, zatre vse kreativne potenciale, zapre usta in postane nedemokratična. V takem stanju je nemogoče vzpodbuditi pozitivno in srečno okolje, ponovno vzpostaviti vrednote, ki bi morale biti večne, a smo jih začasno izgubili.
Nikoli se ne sme zgoditi, da prevlada strah pred resnico, da izgubimo pogum, da bi branili poštenost, red, zakonitost in delo ter da se podredimo tistemu, kar je trenutno v modi, a sami vemo, da ni prav. Potrebujemo Don Kihote, potrebujemo te samosvoje in uporne strokovnjake, ki so predani ne le stroki, pač pa tudi lastnim prepričanjem. Gorje družbi, ki jim zapre usta.
Dosedanji pogovori
Vsi dosedanji sogovorniki v TFL Glasniku so vsak zase Don Kihoti. Pogumni, posebni, strokovni, ugledni. To Slovenija potrebuje. Uživam v pogovorih z njimi, vsi so zelo skrbno izbrani, želim, da imajo svoje sporočilo in domišljam si, da znam iz njih izvleči tisto pozitivno, morda tisto, kar so drugi v cilju iskanja napak prezrli. Kriterij izbora je preprost: ugled v svoji stroki, pogum, rezultati, poštenost in srčnost, pa seveda individualnost, ki zagotovo naredi vsako uspešno in ugledno osebnost posebno.
Ljudje in njihovo zadovoljstvo
Vsi so pustili neko sled, težko je reči kateri od pogovorov je bil najboljši, najstrokovnejši in še kaj takega. V bistvu je pomembno, kaj se te v resnici dotakne. Ko začutiš vso to resnico, edino zveličavno. Pogovor z Anito Ogulin mi je zagotovo daleč najbolj segel do srca in spraševal moj razum kaj ta država sploh počne za svoje državljane. Gospa si v popolnoma neuglednih in premajhnih prostorih z nekaj sodelavci prizadeva zbirati denar za otroke, ki živijo v nemogočih razmerah, država sistemsko ne prispeva praktično ničesar. A ravno ona dela ljudi boljše, jih pripravlja za to, da bodo tej družbi kaj vrnili nazaj, če bodo srečni. Sredi najinega pogovora ji zazvoni telefon, prosi, če lahko odgovori, sama pa sem nehote priča novemu primeru. Mamica treh majhnih otrok je naredila samomor. Cel teden nisem prišla k sebi ob tej novici.
O kvaliteti našega življenja kot potrošnikov, kar smo dejansko vsi, podobno mačehovsko država sistemsko ne financira ničesar, zato je dolgoletno prizadevanje Brede Kutin toliko bolj občudovanja vredno. Rezultati so zavidljivi na evropski ravni, Slovenci smo ozaveščeni potrošniki.
Stroka
Seveda ne morem mimo naše stroke, davkov, financ in prava, kjer Slovenija premore strokovnjake, med katerimi so se nekateri žal vrnili na samostojno pot, a bi lahko tej državi dali bistveno več. Res je, da so posebni individualisti, občutljivi, a to so ravno lastnosti vseh iskrenih, poštenih in delovnih ljudi. Ivan Simič kot zagotovo najuspešnejši direktor davčne uprave, ki vedno postreže s konkretnimi predlogi, rešitvami in številkami ter jasno vizijo. Jožko Peterlin kot eden redkih finančnikov s konkretnim znanjem in rešitvami v poslovnih financah, Branko Mayr, ki je generacijam poslovnežev na enostaven način razložil računovodstvo in bilance ter sedaj ponuja forenzično računovodstvo v pomoč upnikom v stečajih. Naslednji teden bo objavljen razgovor z Mirom Cerarjem, ki je eden redkih pravnikov, ki etiko in moralo postavlja pred pravno stroko, saj ju razume, kot temelj vrednot.
Javne institucije
Poguma in pokončne drže doslej ni manjkala tudi v javni upravi, kjer ugledni posamezniki stroko postavljajo na torzo političnih trenj in s svojo pokončno držo in upornostjo postavljajo standard delovanja javne uprave. Kar reče Igor Šoltes in »njegovo« računsko sodišče se vedno prebere in ima odmev, Nataša Pirc Musar je v borbi za varstvo zasebnosti na eni strani in pravico do transparentnosti javnih podatkov na drugi strani borka, ki jo vedno slišimo in spoštujemo, Jurij Žurej pa je iz Urada za varstvo intelektualne lastnine naredil omembe vredno institucijo, o intelektualni lastnini in patentih v Sloveniji se govori, s svojo trmasto, pokončno in vztrajno držo stopil na žulj marsikomu in če bo zaradi teh lastnosti žrtvovan pred strokovnostjo, bo stroka spet slavila poraz.
Podjetniki
Podjetniki so seveda so najbolj izdelani Don Kihoti v vseh svojih lastnostih. Vsi imajo skupne najmanj tri lastnosti: vsi so dobri prodajalci, vsi so usmerjeni v razvoj in vsi gredo na tuje trge. Uroš Merc, ki poleg mladosti, izobraženosti, uspešnosti in pravi ideji, zna biti tudi pravi promotor podjetništva, Tone Stanovnik, skromen, a ravno zato očarljiv, že dvajset let uspešen v informacijskem podjetništvu ter Edi Kraus, skromen in zato že spet očarljiv, že dvajset let uspešen saj je znal pripeljati italijanski kapital v Slovenijo. In Alenka Žnidaršič Kranjc, ki s svojim pogumom in ostrino pusti sled pri vsakomur, njen podjetniški uspeh pa je tako velik in stabilen, da bi si želeli njenega intenzivnejšega spogledovanja s politiko.
Prihodnji pogovori
Naj mi ne zamerijo vsi neomenjeni sogovorniki, vsi so pustili pečat, pozitivno misel in pokončno držo.
Bolj me skrbi za naprej. Za podjetnike me skrbi najmanj. Tisti pravi imajo že v svojih genih zapisano kako naprej. Vedo sicer, da potrebujejo neko pametno okolje za svoje delovanje, a ključna je njihova energija, ideja in predvsem ekipa ljudi. Vsako leto se na podelitvi nagrad GZS za posebne gospodarske in podjetniške dosežke zgodi isto: vsi nagrajenci se vedno zahvalijo v največji meri ravno svojim sodelavcem. Logično.
Za stroko verjamem, da bo uporna in zvesta sama sebi. Še zlasti, če si bo zagotovila neodvisni položaj.
Najbolj pa me skrbita javna uprava in skrb za ljudi. Če bo skrb za ljudi prepuščena entuziazmu nekaj ljudi brez urejenega financiranja s strani države, se nam kot družbi slabo piše. Tu ne more biti varčevanja. Gre za ljudi in kvaliteto življenja in naroda, ki se jo ustvarja na dolgi rok. Za javno upravo pa si želimo stroko, ki je v dolgoletnih izkušnjah dokazala, da zna vzpostaviti ekipo ljudi in dostojno zastopa interese državljanov. In resnica v njej mora biti daleč pred strahom.
Poslovno poročilo obravnava Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 91/2011) v 70. členu, ki določa, da mora poslovno poročilo vsebovati vsaj pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe, vključno z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki jim je družba izpostavljena. Obvezno ga morajo sestaviti družbe, ki so zavezane k reviziji - velike in srednje kapitalske družbe, dvojne družbe in tiste majhne kapitalske družbe, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na borzi.
Družbe, ki so v lasti države in jih upravlja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (v nadaljevanju AUKN), morajo pri pripravi letnih poročil in seveda tudi poslovnega poročila, poleg ZGD-1 upoštevati tudi priporočila, ki jih je na svojih spletnih straneh objavila AUKN. Priporočila zahtevajo več razkritij kot ZGD-1, to pa predvsem zaradi zagotovitve večje preglednosti poslovanja v družbah, ki so v lasti države.
Poslovno poročilo je po svoji vsebini tako kompleksno, da morajo pri sestavi sodelovati zaposleni z več področij poslovanja, vključena pa mora biti tudi uprava (vodstvo). Le pravilna sestava sodelujočih pri pripravi poslovnega poročila lahko zagotovi kvalitetno celovito predstavitev družbe. Vsekakor pa morajo pri pripravi sodelovati zaposleni, ki znajo tudi v poslovnem poročilu obdržati tako imenovano »rdečo nit«, ki se bo vlekla skozi vse letno poročilo. To pomeni, da trditve v celoviti analizi poslovanja ne smejo biti v nasprotju s trditvami v računovodskem poročilu, predvsem v pojasnilih k računovodskim izkazom.
Skladno z definicijo poslovnega poročila iz 2. odstavka 70. člena ZGD-1, mora biti poslovno poročilo pošten prikaz, ki vsebuje uravnoteženo in celovito analizo razvoja in izidov poslovanja družbe in njenega finančnega položaja. Analiza poslovanja mora vsebovati vse ključne računovodske, finančne in druge kazalce, kazalnike in druge pokazatelje, ki vključujejo tudi informacije, povezane z varstvom okolja in delavci. Kot že rečeno, se mora analiza sklicevati na računovodske izkaze in na pojasnila k njim.
Poslovno poročilo mora vsebovati tudi:
- pomembnejše poslovne dogodke, ki so nastopili po koncu poslovnega leta,
- pričakovani razvoj družbe,
- aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja in
- obstoj podružnic družbe.
Zelo pomembno področje, ki mora biti predstavljeno v poslovnem poročilu, je poročanje o tveganjih. Ustrezna identifikacija tveganj in negotovosti, ki jim je podjetje izpostavljeno, cilji in ukrepi za obvladovanje tveganj, so pomemben dejavnik za pravilno presojo premoženja, obveznosti, finančnega položaja ter poslovnega izida.
Obvladovanje tveganj v družbi mora temeljiti na sistematično postavljenih notranjih kontrolah v delovanju posameznih procesov v družbi, spremljanju delovanja notranjih kontrol in ocenjevanju odmikov realiziranih rezultatov družbe od postavljenih normativov. Na osnovi kvalitete oziroma tveganosti odmikov, ki so lahko pozitivni ali negativni, se določi stopnja tveganja, ki ga posamezno tveganje predstavlja. Delovanje notranjih kontrol pa preverja tudi notranja revizija, ki odkriva nepravilnosti v delovanju notranjih kontrol, pomanjkanju notranjih kontrol ali morebitnemu izigravanju postavljenih normativov. O svojem delu pripravi pisno poročilo in poda priporočila za izboljšanje sistema. V poslovnem poročilu je potrebno predstaviti tudi izsledke notranje revizije.
Na žalost ne kaže, da bi se gospodarsko okolje v letu 2012 kaj bistveno izboljšalo, zato bi bilo prav, da tudi v poslovnem poročilu za leto 2011 družbe pozornost posvetijo uresničevanju protikriznih ukrepov v preteklem letu in načrtom za leto 2012. Poslovodstvo bi moralo to tematiko vključiti v analizo poslovanja podjetja in v poglavje, ki se nanaša na pričakovani razvoj družbe. Računovodski del letnega poročila mora razkriti presojo poslovodstva glede računovodskih usmeritev in ocen. Zelo pomembna je ocena negotovosti poslovanja v prihodnosti, na katerih temeljijo tudi morebitne oslabitve sredstev (finančne naložbe, opredmetena osnovna sredstva, zaloge,…). Če je podjetje prezadolženo, ima likvidnostne težave in/ali posluje z izgubo, mora poslovodstvo v poslovnem delu letnega poročila posvetiti posebno pozornost analizi možnosti za nadaljnje poslovanje.
Družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu, morajo v svoje poslovno poročilo vključiti tudi izjavo o upravljanju družbe, v kateri navedejo, da spoštujejo veljavni kodeks upravljanja družbe ter kje je besedilo kodeksa javno dostopno. Če družba pri svojem ravnanju odstopa od določil v kodeksu, mora v letnem poročilu navesti katerih delov kodeksa o upravljanju družbe ne upošteva in razloge za to.
Družbe, katerih vrednostni papirji kotirajo na organiziranem trgu morajo, poleg že napisanega predstaviti tudi:
- podatke o delovanju skupščine družbe in njenih ključnih pristojnosti ter opis pravic delničarjev in načinu njihovega uveljavljanja in
- podatke o sestavi in delovanju organov vodenja ali nadzora ter njihovih komisij.
Poslovno poročilo družb, ki so zavezane k uporabi zakona, ki ureja prevzeme, mora vsebovati tudi podatke po stanju na zadnji dan poslovnega leta z vsemi potrebnimi pojasnili o:
- strukturi osnovnega kapitala družbe,
- vseh omejitvah prenosa delnic,
- pomembnem neposrednem in posrednem imetništvu vrednostnih papirjev družbe v smislu doseganja kvalificiranega deleža, skladno z določili zakona o prevzemih,
- vsakem imetniku vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo posebne kontrolne pravice,
- delniški shemi za delavce, če jo družba ima,
- vseh omejitvah glasovalnih pravic,
- vseh družbi znanih dogovorih med delničarji, ki lahko povzročijo omejitev prenosa vrednostnih papirjev in glasovalnih pravic,
- pravilih družbe o imenovanju ter zamenjavi članov vodenja ali nadzora ter spremembah statuta,
- pooblastilih članov poslovodstva, predvsem pooblastilih za izdajo ali nakup lasnih delnic,
- vseh pomembnih dogovorih, katerih stranka je družba, ki pričnejo učinkovati, se spremenijo ali prenehajo na podlagi spremembe kontrole v družbi, ki je posledica ponudbe, kot jo določa zakon o prevzemih in učinke takšnih dogovorov,
- vseh dogovorih med družbo in člani njenega organa vodenja ali nadzora ali delavci, ki predvidevajo nadomestilo v primeru, da le-ti zaradi ponudbe, kot jo določa zakon o prevzemih odstopijo, so odpuščeni brez utemeljenega razloga ali njihovo delovno razmerje preneha.
Poslovnega poročila ZGD-1 in računovodski standardi ne predpisujejo podrobno. Obliko in vsebino lahko družbe določijo same. Pri tem pa morajo paziti, da vsebuje vse pomembne podatke in da so bralcu predstavljena pomembna dejstva na tak način, da je možno razumeti temeljne značilnosti poslovanja družbe in možnosti za njeno delovanje v prihodnosti.
Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se na podlagi 7. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) (Uradni list RS, št. 10/10 – UPB2 in 85/10) šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršna koli uporaba blaga za druge namene kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV. Izjema je brezplačno dajanje poslovnih vzorcev in daril manjših vrednosti. Na podlagi drugega odstavka 7. člena ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, namreč ne šteje:
- brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v taki obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;
- dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 evrov.
Kot navaja davčni zavezanec kupec v okviru propagandne akcije pridobi popust, ki ga lahko izkoristi pri naslednji dobavi. Pri naslednji dobavi davčni zavezanec znesek na računu zmanjša za vrednost popusta, tako da DDV obračuna od dejansko prejetega plačila. V teh akcijah se lahko zgodi, da kupec »unovči« popust ob nakupu blaga, katerega vrednost je enaka vrednosti popusta. Če je vrednost blaga enaka (ali manjša) od vrednosti popusta, kupec za blago ne plača nič. Takšno dobavo blaga (pri katerih znaša popust 100 % cene) je treba obravnavati kot dobavo brez plačila, ki je predmet obdavčitve z DDV v skladu s prvim odstavkom 7. člena ZDDV-1. Ta določa, da se brezplačna odtujitev blaga šteje za dobavo blaga, opravljeno za plačilo. Davčni zavezanec obračuna DDV od osnove, ki je enaka nabavni vrednosti tega blaga. Izjema je brezplačno dajanje poslovnih vzorcev in daril manjših vrednosti.
Nastanek pravice do odbitka vstopnega DDV je opredeljen v 62. členu Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ki določa, da pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (ta pa nastane, ko je blago dobavljeno oziroma storitve opravljene). Poleg tega pogoja morajo biti za odbitek vstopnega DDV izpolnjeni tudi naslednji pogoji:
- nabavljeno blago oziroma storitve bodo uporabljene za namene obdavčenih transakcij,
- zavezanec je za njemu dobavljeno blago oziroma storitve prejel račun, ki je izdan v skladu z določbami 81. do 84. člena ZDDV-1,
- vstopni DDV je odbit v obdobju, ko je DDV obračunan oziroma najpozneje konec leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV,
- ter tudi, da je zavezanec odbiti DDV plačal oziroma ga bo plačal.
V ZDDV-1 je opredeljen tudi popravek odbitega vstopnega DDV. Davčni zavezanec mora popraviti prvotni odbitek, če je odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen oziroma če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV. S spremembo dejavnikov je mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek DDV na začetku uporabe osnovnega sredstva, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na začetno stanje.
Posebej je opredeljen popravek odbitka DDV za osnovna sredstva. Pri nepremičninah, ki so evidentirane kot osnovno sredstvo, se popravek odbitka vstopnega DDV razporedi na obdobje 20 let (v primeru opreme na 5 let) in se vsako leto popravi v višini 1/20 zaračunanega DDV (za opremo 1/5). Obdobje popravka začne teči z začetkom uporabe osnovnega sredstva – nepremičnine, kot začetek uporabe pa se šteje davčno obdobje, v katerem je izvršen oziroma ni izvršen odbitek DDV. Tako se šteje, da je obdobje popravka začelo teči na dan, ko je zavezanec v svojem knjigovodstvu ugotovil znesek pravice do odbitka vstopnega DDV oziroma ugotovil, da te pravice nima.
Kontroling razumemo kot upravljalni proces načrtovanja in uresničevanja ciljev, ki se lahko do popolnosti uresniči le v celovitem in vzajemnem sodelovanju menedžerja in kontrolorja. Ključni cilj kontrolinga je zagotavljanje dolgoročnega ekonomskega poslovanja (preživetja) podjetja in je opredeljen z 10 ključnimi elementi. Prvih pet se nanaša na filozofijo kontrolinga in skrb za dolgoročno ekonomsko preživetje podjetja:
- skrb za trajno rast vrednosti,
- konstantno upravljanje s stroški,
- zadovoljiti se s simptomi ni dovolj, odpraviti moramo vzroke,
- izkoristiti priložnosti in konkurenčne prednosti in
- v ospredju sta akcija in učinkovito sodelovanje ljudi z jasnimi cilji.
Drugih pet se nanaša na aktivno vlogo kontrolorja in njegov efektiven prevzem iniciative:
- kontrolor prevzema del odgovornosti,
- je enakovreden poslovni partner, ne nergač,
- je sposoben videti ljudi za številkami,
- predstavlja vrednote podjetja, zato deluje za dobro podjetja in ne posameznih lokalnih interesov,
- je celovita osebnost in strokovnjak.
Fiskalno pravilo je posebno pravilo, ki določa zgornjo mejo odhodkov državnega proračuna za obdobje štirih let (prvi dve leti sta fiksni, drugi dve pa indikativni). To pravilo omogoča srednjeročno doseganje uravnoteženega javnofinančnega salda. Glavni cilj fiskalne politike je določitev ustreznega obsega in strukture javne porabe in zagotavljanje njene učinkovitosti. Da bi lažje dosegli zastavljeni cilj zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, namerava Slovenija v javnofinančno politiko vpeljati fiskalno pravilo. V procesu konsolidacije javnih financ je smiselna uvedba fiskalnega pravila, kar kažejo tudi primeri dobre prakse drugih držav, ki nakazujejo, da je treba fiskalno pravilo oblikovati, tako da so ključni parametri prilagojeni specifičnim razmeram v državi.
Potrebna pa bo tudi racionalizacija javnofinančnih odhodkov, ki se bodo prerazporejali na prioritetne razvojne programe. Domače financiranje odhodkov se bo v večji meri skušalo nadomestiti s financiranjem s sredstvi EU. Posledice gospodarske in finančne krize se izrazito kažejo v javnih financah: zaradi upada gospodarske aktivnosti je prišlo do izrazitega zmanjšanja prihodkov na eni strani, na drugi pa zaradi sredstev za brezposelne, subvencij, ipd. do povečanja javnofinančnih odhodkov. S tem sta se proračunski primanjkljaj in javni dolg povečala nad dovoljene vrednosti. Slovenija mora kot članica evrskega območja upoštevati pravila Pakta stabilnosti in rasti ter ukrepati, tako da bo do leta 2013 primanjkljaj znašal manj kot 3 odstotke bruto družbenega proizvoda.
Evropska komisija želi izboljšati položaj podjetij iz EU na globalnem trgu javnih naročil. Med glavnimi novostmi, ki jih prinaša predstavljeni predlog uredbe, je možnost omejevanja dostopa do javnih naročil v EU za podjetja iz držav, kjer je ureditev tega področja diskriminatorna do evropskih podjetij.
V Bruslju poudarjajo, da je glavni cilj pobude evropskim podjetjem omogočiti večjo prisotnost na trgih javnega naročanja v drugih delih sveta in jim zagotoviti enakopraven dostop do njih.
Predlog uredbe vsebuje tudi ukrepe, ki naj bi zagotovili, da se vsa podjetja, evropska in neevropska, obravnavajo enako, ko se potegujejo za posle na trgu javnih naročil v EU.
Med ključnimi novostmi uredbe je ta, da bo lahko komisija v primeru ponavljajoče se in resne diskriminacije proti evropskim ponudnikom v nečlanicah EU omejila dostop na trg EU podjetjem iz te države. Šlo bo na primer za izločitev ponudb ali določitev denarne kazni. Na tak način naj bi se okrepila recipročnost na trgu javnega naročanja.
Komisija bo lahko po novem naročnikom iz EU odobrila tudi možnost, da pri naročilih v vrednosti nad pet milijonov evrov izločijo ponudbe, ki vključujejo velik del tujega blaga in storitev, če ta naročila niso pokrita z obstoječimi mednarodnimi sporazumi.
Predlog izboljšuje tudi preglednost pri neobičajno nizkih ponudbah v okviru boja proti nelojalni konkurenci ponudnikov iz držav zunaj unije na notranjem trgu.
V Bruslju zagotavljajo, da je predlog v polni skladnosti z zavezami, ki jih je EU sprejela v okviru Svetovne trgovinske organizacije.
"V EU ne bi smeli biti več naivni in bi morali stremeti k pravičnosti ter recipročnosti v svetovni trgovini. Odprti smo za poslovanje in želimo se odpreti še bolj, a le, če bodo evropska podjetja lahko enakopravno tekmovala s tekmeci iz drugih držav," je poudaril evropski komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier.
Ocenil je, da evropsko gospodarstvo zaradi omejitev pri dostopu do javnih naročil drugod po svetu izgubi 12 milijard evrov na leto. Pri tem Kitajska, Indija, Brazilija in Rusija evropskim podjetjem sploh ne omogočajo, da bi tekmovala za donosna javna naročila.
Javna naročila po podatkih komisije vplivajo na precejšen delež svetovnih trgovskih tokov in znašajo približno 1000 milijard evrov na leto. V EU javna naročila predstavljajo do 19 odstotkov bruto domačega proizvoda in so pomemben vzvod za spodbujanje rasti.
V svetovnem merilu je po ocenah komisije le četrtina svetovnega trga javnih naročil odprta za mednarodno konkurenco, omejitve pa vplivajo na sektorje, v katerih je EU zelo konkurenčna, kot so gradbeništvo, javni promet, medicinska oprema, energetika in farmacija.
Vir: STA
Ustavno sodišče je razveljavilo del novele insolvenčnega zakona iz junija 2009, po kateri se mora za odmero nagrade upraviteljem v stečajih, začetih pred oktobrom 2008, tudi za dejanja, ki jih je upravitelj opravil pred uveljavitvijo novele, uporabljati pravilnik, ki je začel veljati po uveljavitvi novele zakona.
Kot je objavilo ustavno sodišče, je zaradi ugotovljene protiustavnosti razveljavilo 34. člen novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je začela veljati 13. junija 2009, v delu, v katerem zahteva uporabo pravilnika o tarifah za odmero nagrade upraviteljem tudi za opravila, opravljena pred njeno uveljavitvijo.
Sodišča morajo sedaj v stečajnih postopkih, začetih pred 1. oktobrom 2008, za odmero nagrade upraviteljem, ko so ti opravila opravili pred uveljavitvijo novele 13. junija 2009, uporabljati določila prej veljavne odredbe o merilih za določanje nagrad in sklepov o uskladitvi zneskov nagrad.
Novela namreč po mnenju ustavnega sodišča z določilom, da se pravilnik uporablja pri določanju nagrad tudi za opravila, opravljena pred njeno uveljavitvijo, ni v skladu z ustavo. Novela bi namreč morala v zakonskih določbah opredeliti celotno vsebino, ki naj učinkuje retroaktivno, ne pa da pooblastilo za retroaktivno učinkovanje v določenem delu prepusti podzakonskemu predpisu, je zapisano v sklepu.
Ustavno sodišče je o zakonu presojalo na podlagi ustavne pritožbe upravitelja Dušana Taljata. Ta se je v zvezi z odmerjeno nagrado v stečaju družbe Mizar na sklep Okrožnega sodišča v Novi Gorici pritožil na Višje sodišče v Kopru, ki pa je pritrdilo okrožnemu sodišču. Taljat je trdil, da je zaradi uporabe omenjenega pravilnika namesto odredbe prejel okoli 28.000 evrov neto nižjo nagrado.
Ustavno sodišče odločbe sicer ni sprejelo soglasno. Za tak sklep se je izreklo šest članov ustavnega sodišča, dva sta bila proti.
Vir: STA
- Odlok o Svetu za nacionalno varnost, objavljeno v Uradnem listu RS št. 23/2012 z dne 26.3.2012, veljati začne 3.4.2012
- Odlok o začasni razglasitvi Arheološkega najdišča Vodnikov trg v Ljubljani za kulturni spomenik državnega pomena, objavljeno v Uradnem listu RS št. 22/2012 z dne 23.3.2012, velja od 24.3.2012
- Poslovnik Sodnega sveta, objavljeno v Uradnem listu RS št. 22/2012 z dne 23.3.2012, velja od 15.3.2012
- Pravilnik o pogojih za uvrščanje na sezname aktivnih preizkušenih imetnikov strokovnega naziva iz člena 9/II-7. ZRev-2, objavljeno v Uradnem listu RS št. 21/2012 z dne 19.3.2012, velja od 27.3.2012
- Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 22/2012 z dne 23.3.2012, velja od 24.3.2012
- Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012 (ZIPRS1112), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 22/2012 z dne 23.3.2012, velja od 24.3.2012
- Merila za uvrstitev v register strokovnjakov, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 22/2012 z dne 23.3.2012, velja od 24.3.2012
- Sklep o organizacijskih zahtevah za vodenje centralnega registra in upravljanje poravnalnega sistema, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 22/2012 z dne 23.3.2012, velja od 24.3.2012
- Pravilnik o priznanju dodatnega izobraževanja za podaljšanje veljavnosti dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 21/2012 z dne 19.3.2012, velja od 27.3.2012
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu MARCU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 11 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
- Zadnja spremembe in dopolnitve je prinesla novela F, ki velja od 20.3.2012 in ima za cilj zagotovitev racionalne organiziranosti državne uprave. Spremembe in dopolnitve ZDU-1 so povezane z novelo Zakona o vladi RS (ZVRS-F), ki bo zagotavljala operativnost vlade, združevala sorodna in povezana delovna področja v resorje, omogočila racionalizacijo poslovanja državne uprave z združevanjem nekaterih delovnih področij ministrstev ter izboljšala koordinacijo, ustvarila večjo sinergijo in omogočila boljšo izrabo kadrovskih in drugih virov.
- Rednih novel (spremembe in dopolnitve zakona) je bilo 6 (novela A, B, C, D, E in F);
- Državni zbor je pripravil (le) štiri uradna prečiščena besedila (UPB) Zakona o državni upravi (ZDU-1-UPB1, ZDU-1-UPB2, ZDU-1-UPB3, ZDU-1-UPB4).
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 52-2526/2002, stran 5272.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 21.3.2012 - 27.3.2012 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 1 novost | 18 novosti | 1 novost | ||
V tem obdobju posebej izpostavljamo:
- Vlada je na 5. redni seja Odbora za gospodarstvo dne 20.3.2012 obravnavala predlog Uredbe o odpadnih oljih, ki bo nadomestila Uredbo o odstranjevanju odpadnih olj (Uradni list RS, št. 25/08). Uredba določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadnih olj in ravnanja z njimi ter zmanjševanje vplivov uporabe virov in izboljšanje njene učinkovitosti v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 21.3.2012 - 27.3.2012 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 13 novosti | 16 novosti | 6 novosti | 7 novosti | 21 novosti | 3 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 1 novost | |||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 7 novosti | 2 novosti | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 7 novosti | 6 novosti | 1 novost | 4 novosti | 7 novosti | 2 novosti | |
| 5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 13 novosti | 5 novosti | 2 novosti | 12 novosti | 11 novosti | |
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 8 novosti | 18 novosti | 2 novosti | 23 novosti | 2 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 8 novosti | 1 novost | 5 novosti | 25 novosti | 1 novost | ||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 3 novosti | 1 novost | 2 novosti | 3 novosti | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 1 novost | |||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 1 novost | 7 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 33 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.