Slovenci smo narod, ki zelo rad pleše. »Ples je v nas samih. Gre za naš odnos do glasbe, ritma, gibanja in ne potrebujemo prav veliko, da lahko dodamo piko na i. Zagotovo so vsi ustvarjalci slovenskega plesa prispevali svoje, da nam je uspelo ta naravni občutek ter željo in potrebo človeka pripeljati do plesnih dvoran,« je za današnji TFL Glasnik povedala naša tokratna gostja v rubriki Pogovor Silvestra Perčič, vodja plesne šole Kazina.
Gospodarske družbe so za obstoj na trgu prisiljene racionalizirati svoje poslovanje. To počnejo z združevanjem, oblikovanjem optimalnih delovnih sredin z malo režije, selitvijo delovno intenzivne proizvodnje v države s ceneno delovno silo in razvojem novih proizvodov z visoko dodano vrednostjo. Zaradi navedenih procesov ustanavljajo številne odvisne družbe v državi in v tujini. Tako nastajajo velike mednarodne družbe – koncerni. Med opisanimi poslovnimi subjekti seveda poteka poslovanje. Za obračunavanje takšnega poslovanja se oblikujejo cene, ki jih poznamo pod pojmom prenosne oziroma transferne cene. Transferne cene so lahko močan inštrument uravnavanja rezultatov poslovanja in posledično tudi davčne osnove posameznega poslovnega subjekta, zato so pod drobnogledom davčnih uprav po vsem svetu. Današnjo Temo tedna smo namenili definiciji poslovanja med povezanimi osebami skladno z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb in osnovnim pojmom transfernih cen.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Ga. Silvestra Perčič, ples je vaše življenje in ste mu zvesti vso kariero. Danes ste vodja plesne šole Kazina, članica Plesne zveze Slovenije, učite, predavate o plesu, verjetno sem še kaj pozabila. Na kaj od vsega ste najbolj ponosni?
Silvestra Perčič:
Ko gre za plesno dejavnost – ne glede na to, česa se lotevamo – uspevamo biti med najboljšimi. Pri tem ne gre le za rezultate na svetovnih prvenstvih, gre za celo vrsto dejavnosti. Naše osnovno poslanstvo je, da učimo ljudi plesati in jih navdušujemo za ples, delamo pa zelo veliko tudi za plesno rekreacijo. Učimo plesati otroke, osnovnošolce, dijake, študente, v zadnjem času tudi seniorje. Ljudi navdušujemo za ples, ples jim postaja način življenja, gibanja, rekreacije. Ne glede na to, v katerem plesnem studiu se najdejo. To je najuspešnejše področje naše dejavnosti: v 20 letih smo naučili plesati približno 40.000 Ljubljančank in Ljubljančanov.
Svojevrsten uspeh je, ko se človek vrača v plesno dvorano z željo, da bi še plesal, se družil, uspeh pa je tudi, ko starši, ki smo jih nekoč učili plesati, pripeljejo svoje otroke ali celo stari starši svoje vnuke. Pri nas se že srečujejo generacije in to je eden od kazalcev, da delamo dobro.
Zadnje čase se veliko govori o rezultatih slovenskih plesalcev na svetovnih in evropskih prvenstvih, saj gre od leta 1996 dalje za svojevrsten prodor slovenskih plesalcev. Od takrat ne mine leto, da ne bi prejeli kakšnega zlatega odličja, in to ob dejstvu, da je konkurenca na svetu čedalje večja, udeleženih je čedalje več držav. So tekmovanja, ko se naenkrat zbere tri ali štiri tisoč plesalcev. Slovenija se še premalo zaveda potenciala, ki ga ima v slovenskih plesalcih.
TFL Glasnik:
Zanimivo je, da je ples v Sloveniji tako zelo priljubljen. Zakaj je tako? Gre za vpliv šol in vseh vas ali je to preprosto v ljudeh in med ljudmi?
Silvestra Perčič:
Ples je v nas samih. Gre za naš odnos do glasbe, ritma, gibanja in ne potrebujemo prav veliko, da lahko dodamo piko na i. Zagotovo so vsi ustvarjalci slovenskega plesa prispevali svoje, da nam je uspelo ta naravni občutek ter željo in potrebo človeka pripeljati do plesnih dvoran. To ni naključje: delo je bilo dovolj odgovorno in sistematično – predvsem se je delalo zelo dobro.
TFL Glasnik:
Katere zvrsti plesa so najbolj priljubljene?
Silvestra Perčič:
V bistvu ponujamo vse od standardnih in latinskoameriških plesov do hiphopa. Je pa tako, ko se v glasbi in življenju pojavijo različni trendi, temu sledijo tudi plesi. Kar je spet odvisno od generacije do generacije. Naša generacija pogreša kakšne plese v paru, skozi katere iščejo druženje s prijatelji, mlajši nekako ne vedo, kako se je treba držati v paru in zelo uživajo v hiphopu.
TFL Glasnik:
Ples je kajpada družabna reč, zato me zanima, ali pripravljate kaj večjega, da bi se starejša ali srednja generacija začela spet družiti? Zadnjič sem zasledila idejo o plesnih dogodkih na ljubljanskem gradu.
Silvestra Perčič:
Res je. Gre za koncept, ki sem ga zasnovala prav jaz, bil je uspešen in sem vesela, da se je to zgodilo. Upam, da bo ta oblika zaživela. Gre za to, da ne glede na to, kako dobro delamo v plesnih šolah, so te družabne aktivnosti v povojnem času zamrle. Malo zato, ker ni bilo ustreznih prostorov in ustreznega posluha, malo zato, ker je vse naravnano na dobiček. Na začetku pač ne moreš vsega pokrivati, zato ni nikomur uspelo zdržat pri tej ponudbi.
TFL Glasnik:
Če želi biti Ljubljana meščanska, mora imeti nekaj tega. Pa se vseeno vrniva še k mednarodnim dosežkom, zaradi katerih je Slovenija na tem področju svetovna velesila v vseh zvrsteh plesa. Mar je v Sloveniji res tak potencial?
Silvestra Perčič:
Zagotovo je velik delež v vseh nas, ki smo opravili svoje poslanstvo, levji deleže vsega pa je v Plesni zvezi Slovenije z njeno organizacijsko zasnovo. Pomembno je tudi združenje plesnih vaditeljev, ki organizira šolanje plesnih kadrov. Ti potem generirajo programe in tako imamo stalno skrb za nadgradnjo. Pri tem ne gre zgolj za tehnično znanje, temveč za celo vrsto pomembnih dejavnikov.
TFL Glasnik:
Na začetku sem vas nekoliko predstavila, a vendarle: kdo je Silvestra Perčič? Katere so lastnosti, ki so potrebne za uspehe, kakršne žanjete danes?
Silvestra Perčič:
Priznati moram, da včasih prekipevam od energije. Mogoče je v nas vseh vendarle volja do življenja oziroma ljubezen do poklica, ki ga opravljam. Če delaš z veseljem in srcem, se to nekje pozna. Seveda se pojavljajo vprašanja, ali bi lahko nekaj naredil drugače, ali bi lahko nekaj naredil bolje. Energija, ki obstaja, pa je tudi zaradi ekipe ljudi, s katerimi delam. Moram reči, da smo nekateri skupaj več kot 20 let, kar je prineslo medsebojno spoznavanje in zaupanje.
TFL Glasnik:
Kaj pa načrti? Kaj nam še pripravljate?
Silvestra Perčič:
Lotili smo se rekreacije in uspeli. Lotili smo se tekmovanja in uspeli, udeležujemo se številnih plesnih festivalov. Ob tem bi dodala nekaj, kar se mi zdi, da je v Sloveniji premalo znano. Naši plesalci delajo veliko, tudi avdicije na plesnih akademijah v tujini, tudi to mi pomeni neki uspeh. Najnovejša novica pa je, da je skupina naših fantov posnela video pod vodstvom koreografa Miha Matevžiča in ta video je na Youtubu že presegel dva milijona ogledov in pol. Hočem povedati, da so tudi to številke, za katere Slovenija ne ve. Pripravljamo nekaj plesnih predstav, oziroma so že pripravljene in je čas, da jih ljudje vidijo.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Priporočamo tudi ogled naslednjih posnetkov na spletu:
- Pod vodstvom Mihe Matevžiča, kazininega učitelja in koreografa, ki že dve leti deluje v Londonu je nastal v Ljubljani na Gerbičevi posnetek, ki ima že preko 2.500.000 ogledov.
- Najnovejši posnetek Kazine, ki je zunaj že prava uspešnica
- Svetovna mladinska prvaka 2012: Matic in Sabina, v koreografijah Mitje Popovskega
- Svetovni mladinski prvaki 2012: formacija Kazine
- Svetovna mladinska viceprvakinja 2012: Arnika Matko Juvančič
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 94/2012) (v nadaljevanju ZDDPO-2), definira povezane osebe v 16. členu, kadar gre za mednarodno poslovanje in v 17. členu, kadar gre za poslovanje med rezidenti Republike Slovenije. Bistveno za določitev povezanih oseb je posredno ali neposredno lastništvo najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru oziroma glasovalnih pravic ali obvladovanje na osnovi pogodbe na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami (v nadaljevanju obvladovanje).
Povezave med zavezancem rezidentom ali nerezidentom in tujo pravno osebo ali tujo osebo brez pravne osebnosti, ki ni zavezanec, se lahko pojavijo v sledečih oblikah:
- zavezanec obvladuje tujo osebo,
- tuja oseba obvladuje zavezanca,
- ista oseba hkrati obvladuje zavezanca in tujo osebo, ali dva zavezanca,
- fizična oseba ali njihovi družinski člani obvladujejo zavezanca in tujo osebo ali dva rezidenta.
Za povezani osebi med rezidenti se štejeta:
- dva rezidenta, kadar en rezident obvladuje drugega rezidenta,
- rezident in fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če ista fizična oseba ali njeni družinski člani obvladujejo rezidenta.
Družinske člane ZDDPO-2 opredeljuje takole:
»Za družinske člane se po tem členu šteje zakonec ali oseba, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza, ali partner oziroma partnerica (v nadaljnjem besedilu: partner), s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok, posvojenec in pastorek ali otrok osebe, s katero fizična oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza ali otrok partnerja, s katerim fizična oseba živi v registrirani istospolni partnerski skupnosti, po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, ter starši in posvojitelji fizične osebe.«
Definiciji v 16. in 17. členu se v bistvu ne razlikujeta.
Pri poslovanju med povezanimi osebami se uporabljajo prenosne (transferne) cene. Uporabljajo se tako za blago in storitve, kot tudi za opredmetena in neopredmetena dolgoročna sredstva, plačila za rabo premoženjskih pravic (licenčnin) in drugo.
Transferne cene so močan inštrument uravnavanja uspešnosti poslovanja mednarodne družbe kot celote, pa tudi njenih posameznih delov. Delovanje posameznih delov, ki so sicer samostojne gospodarske družbe v katerikoli državi, je strogo podrejeno skupnemu cilju, maksimiranju dobička družbe kot celote. Politika oblikovanja transfernih cen je pomemben del poslovne politike, s pomočjo katere mednarodna podjetja poskušajo doseči optimizacijo poslovanja, tudi z optimizacijo davčnih obveznosti.
Transferne cene so torej administrativne cene, ki jih v končni fazi določa poslovodstvo gospodarske družbe oziroma mednarodnega podjetja (koncerna). Določene so lahko povsem administrativno s strani vodstva ali pa nastanejo na podlagi pogajanj med družbami v skupini. Za pravilno ugotavljanje poslovnega izida delov gospodarske družbe oziroma povezanih družb bi morale biti prenosne cene enake ali vsaj primerljive s tistimi, ki se oblikujejo na prostem, odprtem trgu.
Podobno dikcijo zasledimo tudi v ZDDPO-2, ki v 16. členu določa kako se ugotavljajo davčno priznani prihodki in odhodki pri poslovanju med povezanimi osebami. Če so prihodki ugotovljeni prenizko, jih je v davčnem obračunu potrebno korigirati na višino, ki bi bila dosežena z uporabo primerljivih tržnih cen. V primeru odhodkov je situacija podobna. Če so odhodki izkazani previsoko, jih je potrebno v davčnem obračunu znižati na višino, ugotovljeno z uporabo primerljivih tržnih cen.
ZDDPO-2 v 16. členu določa, da se primerljive tržne cene določijo z eno izmed sledečih metod, ali pa z njihovo kombinacijo:
- metodo primerljivih prostih cen,
- metodo preprodajnih cen,
- metodo dodatka na strošek,
- metodo porazdelitve dobička, ali
- metodo stopnje čistega dobička.
Vse naštete metode so v skladu s smernicami OECD (Organization for Economic Cooperation and Development), vendar OECD dajejo prednost standardnim transakcijskim metodam pred metodami na podlagi dobička. Standardne transakcijske metode so naštete pod točkami od 1 do 3. Metodi pod točkama 4 in 5 pa temeljita na dobičku.
ZDDPO-2 v 19. členu obravnava še eno kategorijo prihodkov in odhodkov med povezanimi osebami in sicer obresti od posojil. Pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti od danih posojil najmanj v višini zadnje objavljene, v času odobritve posojila znane priznane obrestne mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dal posojilo po obrestni meri, ki je nižja od priznane obrestne mere posojilojemalcu – nepovezani osebi. Odhodki od obresti pa se priznajo največ do višine priznane obrestne mere, razen, če zavezanec dokaže, da bi v enakih ali primerljivih okoliščinah dobil posojilo po obrestni meri, ki je višja od priznane obrestne mere od posojilodajalca – nepovezane osebe.
Dokazovanje ustreznosti uporabljenih transfernih cen in obrestnih mer pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov je, v primeru poslovanja med zavezanci in tujimi pravnimi osebami ali tujimi osebami brez pravne osebnosti, obvezno. Če transferne cene ne ustrezajo, je potrebno prilagoditi davčno osnovo. Pri poslovanju med zavezanci pa prilagajanje davčne osnove ni potrebno, razen, če eden od rezidentov:
- izkazuje davčno izgubo iz preteklih obdobij,
- plačuje davek od dohodkov pravnih oseb po stopnji 0% oziroma po posebej določeni stopnji, ki je nižja od splošno veljavne davčne stopnje,
- je oproščen plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb.
Toliko za danes. V naslednji številki TFL Glasnika bomo na kratko opisali metode določanja prenosnih cen in okoliščine, ki jih je potrebno pri tem upoštevati.
Otroka, ki ima status študenta in je solastnik podjetja se lahko uveljavlja kot vzdrževanega družinskega člana, saj samo lastništvo podjetja ne pomeni opravljanja dejavnosti. Seveda pa morajo biti izpolnjeni tudi ostali pogoji po tretjem odstavku 115. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št, 13/11 – UPB7, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12 in 94/12).
Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se šteje tudi otrok do 26. leta starosti, če:
- neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji,
- ni zaposlen,
- ne opravlja dejavnosti, in
- nima lastnih dohodkov za preživljanje ali so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona.
Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu, razen družinske pokojnine, dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščene organizacije ali Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v skladu s predpisi s področja zaposlovanja, štipendije in dohodki otroka, oproščeni plačila dohodnine po 22. in 29. členu tega zakona.
Za vzdrževanega družinskega člana se šteje tudi otrok, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega stavka in je starejši od 26 let, če se vpiše na študij do 26. leta starosti, in sicer največ za dobo šestih let od dneva vpisa na dodiplomski študij in največ za dobo štirih let od dneva vpisa na podiplomski študij.
Kot zasnova, ki jo lahko najdemo že daleč nazaj v srednjem veku, je načelo največjih ugodnosti dovoljeno v velikem številu različnih okoliščin v zvezi z mednarodnim javnim pravom. Osnovno jedro zasnove je, da država (od tu naprej: država dolžnica) sprejme obveznost nediskriminacije subjektov druge države (od tu naprej: država upnica) proti subjektom tretje države (od tu naprej: država z največjimi ugodnostmi). Vendar pa ni podrobne opredelitve pojma niti samostojne zasnove niti obširnega načela največjih ugodnosti. Toliko bolj se upošteva kopica različnih določil, ki imajo skupno specifično pravno strukturo, vendar se razlikujejo v številnih podrobnostih. Te razlike so zelo pomembne za neposredno obdavčenje, saj nekatera pravila načela največjih ugodnosti, izrecno ali molče, izključujejo neposredno obdavčitev iz obravnavanja po načelu največjih ugodnosti, medtem ko druga določila pokrivajo obdavčitev kot eno od mnogih zadev, ali so v še večjem dosegu osredotočene na zadeve neposredne obdavčitve.
Druge razlike se lahko identificirajo glede na vprašanje, ali so ali niso določbe načela največjih ugodnosti lahko uporabljene kot ključ, ki dovoljuje regionalne integracije. Z ozirom na dejstvo, da so tradicionalne določbe načela največjih ugodnosti v mednarodnem javnem pravu služile kot vzor za razvoj zasnove načela največjih ugodnosti pod temeljnimi svoboščinami Evropske skupnosti (danes Evropske unije), bomo nakazali tudi nekaj osnovnih idej o maksimalnem obsegu določb načela največjih ugodnosti. Z drugimi besedami, ali takšne določbe uporabljajo samo, če nacionalno obravnavanje ne more biti zagotovljeno, ali če ima dolžnost zagotoviti obravnavanje po načelu največjih ugodnosti še dalj segajoče posledice v primerjavi z dolžnostjo zagotavljati nacionalno obravnavanje.
Določbe načela največjih ugodnosti (most-favoured-nation – MFN) so metapravila (pravila o pravilih). Bolj podrobno se nanašajo na določena ciljna pravila, to pomeni (1) običajna pravila o privzetem obravnavanju države dolžnice v odnosu do države upnice in (2) pravila, ki predvidevajo bolj preferenčno obravnavanje države dolžnice v odnosu do tretje države.
Tradicionalna pravila načela največjih ugodnosti vežejo državo gostiteljico neke osebe (ali namembno državo določenega blaga ali storitev). Z drugimi besedami, država gostiteljica je tista, ki deluje kot država dolžnica. Ta standardni dogovor se imenuje »prihajajoči primer« (inbound case).
Pravila načela največjih ugodnosti pa lahko vendarle obsegajo tudi primere, v katerih domača država neke osebe (ali država porekla nekega blaga ali storitev) deluje kot država dolžnica (outbond case).
Razen tega še omenimo, da večina določb načela največjih ugodnosti v mednarodnem javnem pravu (vključno z davčnimi sporazumi) niso omejena na ustanavljanje pogodbenih pravic med državami pogodbenicami. Če so določbe načela največjih ugodnosti dovolj jasne in določne, lahko pravice pridobijo neposredno iz določbe načela največjih ugodnosti tudi zasebni subjekti (posamezniki, podjetja, itd.). Ta zasebna upravičenost je pravni odsev pogodbenih obveznosti, ki jih je država upnica sprejela vis-a-vis državi upnici.
Mednarodni standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP) obravnavajo državne podpore in pomoči v okviru posebnega mednarodnega računovodskega standarda (v nadaljevanju MRS) MRS 20: Obračunavanje državnih podpor in razkrivanje državnih pomoči, ki se neposredno navezuje na MRS 37: Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva.
Slovenski računovodski standardi (SRS 2006) (Uradni list RS, št. 118/2005, 64/2012) (v nadaljevanju SRS) državnim pomočem in podporam ne namenjajo posebnega standarda, pač pa tako rezervacije kot državne pomoči obravnavajo v okviru standarda SRS 10: Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve.
O državni podpori govorimo, ko gre za prenos sredstev (denarnih ali nedenarnih) na podjetje, v zameno za upoštevanje nekaterih okoliščin v preteklosti in prihodnosti, ki se nanašajo na poslovanje podjetja.
Državne podpore se ne pripoznajo dokler ne obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo podjetje izpolnilo pogoje v zvezi z njimi in podpore prejelo.
Državne podpore se pripoznajo strogo dosledno kot prihodki v obdobjih, vzporedno s stroški, ki naj bi jih nadomestile (podpore povezane z amortizirljivimi sredstvi, se navadno pripoznavajo kot prihodki v obdobjih in zneskih, s katerih se obračuna tudi amortizacija teh sredstev), vendar neposredno ne povečujejo kapitala. Podpora, ki je pridobljena neposredno kot nadomestilo za že nastale odhodke ali izgubo ali kot takojšnja pomoč s katero niso povezani nobeni stroški, se pripozna kot prihodek v obdobju, ko je podpora pridobljena.
Zaloge so sredstva, ki so lahko:
- namenjena prodaji v rednem poslovanju,
- v postopku proizvajanja za tako prodajo,
- v obliki materialov, ki bodo porabljeni pri proizvajanju ali opravljanju storitev.
Mednarodni standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP) oziroma mednarodni računovodski standard (v nadaljevanju MRS) MRS 2, kot zalogo ne obravnava nedokončane proizvodnje po pogodbah o gradbenih delih, finančne instrumente in biološka sredstva.
Zaloge se vrednotijo po nižji vrednosti od izvirne vrednosti ali čiste iztržljive vrednosti po konzervativnem načelu, pri čemer prevrednotenje zaradi okrepitve ni več dovoljeno.
Kot čista iztržljiva vrednost se razume ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in prodaje.
Izvirna vrednost zalog je nabavna vrednost s stroški pretvarjanja in ostalimi stroški, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v sedanje stanje.
Poštena vrednost je znesek s katerim je mogoče zamenjati sredstvo ali poravnati dolg med dobro obveščenima in voljnima strankama v premišljenem poslu.
MRS 2 predpisuje uporabo ene od naslednji metod obračuna zalog:
- FIFO,
- Metoda tehtanih povprečnih cen.
Odhodki prodanih zalog se pripoznajo v obdobju v katerem so bili obračunani prihodki, tako se tudi delni odpis zalog do čiste iztržljive vrednosti pripozna v obdobju, ko se odpis pojavi, storno delnega odpisa zalog pa se pripozna v obdobju v katerem je prišlo do razveljavitve.
Predlog novele obrtnega zakona - matični odbor bo drugo branje opravil v sredo - je za Obrtno-podjetniško zbornico (OZS) še vedno nesprejemljiv. Prehodno obdobje za morebiten izstop iz zbornice je po njihovem mnenju prekratko, izpostavljajo pa tudi vprašanje reprezentativnosti in ogroženosti območnih zbornic.
Kot so zapisali v OZS, je prehodno obdobje treh mesecev občutno prekratko. Za reorganizacijo bi OZS potrebovala vsaj šestmesečno prehodno obdobje, so poudarili in dodali, da bi imeli člani šest mesecev po sprejemu novele obrtnega zakona tri mesece časa za odločitev za morebiten izstop iz OZS.
Ob tem je predsednik OZS Alojz Kovšca spomnil, da je imela tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) devet mesecev časa za reorganizacijo. "V času prehoda GZS iz obvezne v prostovoljno obliko članstva so bile politične in gospodarske razmere v državi bistveno ugodnejše," je poudaril. Če OZS ostane oseba javnega prava, se ji reprezentativnost podeli z zakonom, če bi postala oseba zasebnega prava, kot skuša to doseči GZS, bi ta lahko postala edina zastopnica, je pojasnil. "Brez reprezentativnosti je socialni dialog za obrtnike, ki zaposlujemo 126.000 ljudi, negotov," je znova poudaril Kovšca.
V OZS se sprašujejo, kako ohraniti pri življenju območne zbornice na obmejnih področjih, ki se bodo ob prehodu na prostovoljno članstvo soočile s hudimi likvidnostnimi težavami. Zbornični sistem namreč po pojasnilih OZS sestavlja 62 območnih zbornic, ki so nastajale zaradi potreb obrtnikov, te potrebe pa niso enake potrebam velikega gospodarstva. Sistem je velik in razvejan in članom zagotavlja specifično podporo, težave obrtnikov z obmejnih področij pa so zelo drugačne od tistih, ki živijo denimo v prestolnici.
Posledice prehoda na prostovoljno članstvo bodo obrtniki in mali podjetniki, člani OZS, najprej občutili na področju informiranja in zastopanja. Glede na število članov bodo namreč zastopani tudi njihovi interesi v posameznih obrtnih panogah.
Kot so poudarili, OZS ne bo mogla učinkovito izvajati aktivnosti na zakonodajnem področju, kar bo na koncu prizadelo prav obrtnike in male podjetnike. OZS hkrati opozarja tudi na pomen vzgoje in izobraževanja. Zbornici se nalagajo enake obveznosti in naloge kot doslej, ne upošteva pa se dejstva, da OZS v primeru prostovoljnega članstva temu finančno ne bo kos. "Trenutna politična, gospodarska in moralna kriza ter javna percepcija OZS onemogočajo poiskati ustrezno rešitev, ki bi bila v korist malim gospodarskim subjektom. In če ne deluje državni sistem, potem tudi zbornica ne more učinkovito zastopati interesov svojih članov," je kritičen Kovšca.
Kot je dodal predsednik zbornice, "preoblikovanje zbornice v zgolj tržni subjekt pomeni erozijo zborničnega sistema in napako države". "Če zbornico razumemo zgolj kot ustanovo, v katero nekdo vplača 10 evrov na mesec, je to popolnoma napačno razumevanje," je dodal.
Vir: STA
Načrtovana uvedba evropskega davka na finančne transakcije v enajstih članicah EU bi lahko prinesla 34 milijard evrov na leto, kažejo prvi izračuni Evropske komisije. Če bi bil uveden v celotni uniji, bi sicer prinesel 57 milijard evrov na leto. Bruselj bo predlog za uvedbo davka v enajsterici predvidoma razgrnil 14. februarja.
V osnutku dokumenta komisije za uvedbo davka v enajsterici sicer ostaja prvotni predlog, naj bo trgovanje z delnicami in obveznicami obdavčeno po stopnji 0,1 odstotka, z izvedenimi finančnimi proizvodi pa po stopnji 0,01 odstotka.
Ni pa še jasno, za kaj bodo članice porabile prihodek iz tega davka. Sprva, ko se je načrtovala njegova uvedba v celotni uniji, je bilo predvideno, da bi se del stekal v evropsko blagajno, del pa v nacionalne proračune. Omenjala se je tudi možnost, da bi z njim polnil načrtovani sklad za reševanje bančnih kriz.
Komisija bo predlog za omejeno uvedbo tega davka po pričakovanjih razgrnila slab mesec po tem, ko so finančni ministri EU prižgali zeleno luč za njegovo omejeno uvedbo.
Davek želi uvesti enajst članic - Slovenija, Francija, Nemčija, Avstrija, Belgija, Grčija, Italija, Portugalska, Španija, Slovaška in Estonija, namero o pristopu k pobudi pa je novembra lani nakazala tudi Nizozemska.
Evropski finančni davek že dolgo buri duhove v EU. Soglasja, ki je potrebno za vse evropske davčne odločitve, ni bilo mogoče doseči. Najodločneje mu nasprotujeta Velika Britanija, ki se boji bega vlagateljev iz londonskega Cityja, sicer največjega evropskega finančnega središča, in Švedska.
Edina možnost, ki je preostala, je omejena uvedba. Ta je mogoča v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja, ki ga dopušča pogodba EU v primerih, ko zahtevanega soglasja o neki obliki poglabljanja evropske integracije ni mogoče doseči, a skupina članic vseeno meni, da je to potrebno.
Prvi pogoj za zagon tega mehanizma je, da se za sodelovanje izreče najmanj devet članic unije. Drugi korak so podpora Evropske komisije, Evropskega parlamenta in vseh članic unije s kvalificirano večino. Naslednji korak pa je nov predlog komisije, ki se pričakuje prihodnji teden.
Če bo šlo vse po načrtih, bo to tretji primer okrepljenega sodelovanja v EU. Članice so se namreč doslej zanj odločile le dvakrat - na področju čezmejnih razvez in pri uvajanju enotnega evropskega patenta.
Vir: STA
- Uredba o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku, objavljeno v Uradnem listu RS št. 12/2013 z dne 7.2.2013, veljati začne 7.3.2013
- Rasti elementov cen socialno varstvenih storitev za leto 2013, objavljeno v Uradnem listu RS št. 12/2013 z dne 7.2.2013, veljati začne 1.3.2013
- Sklep o določitvi standarda povprečne plače ter stroškov in odhodkov storitev oskrbe institucionalnega varstva za osebe, starejše od 65 let ter za odrasle osebe s posebnimi potrebami v posebnih socialno varstvenih zavodih in enotah domov za starejše, ki ga je možno upoštevati v cenah storitev, objavljeno v Uradnem listu RS št. 12/2013 z dne 7.2.2013, veljati začne 1.3.2013
- Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže, objavljeno v Uradnem listu RS št. 12/2013 z dne 7.2.2013, veljati začne 9.3.2013
- Navodila družbam za upravljanje glede poročanja numeričnih podatkov o poslovanju investicijskih skladov, objavljeno v Uradnem listu RS št. 11/2013 z dne 4.2.2013, velja od 5.2.2013
- Uredba o kategorizaciji prog, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 12/2013 z dne 7.2.2013, velja od 8.2.2013
- Uredba o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 12/2013 z dne 7.2.2013, velja od 8.2.2013
- Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 12/2013 z dne 7.2.2013, velja od 8.2.2013
- Sklep o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 12/2013 z dne 7.2.2013, velja od 8.2.2013
- Kolektivna pogodba za gozdarstvo Slovenije, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 12/2013 z dne 7.2.2013, velja od 7.2.2013
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG-A), skrajšani postopek, EPA 992-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah predsednika republike (ZVPR-A), prva obravnava, EPA 980-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Državnem svetu (ZDSve-B), prva obravnava, EPA 979-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o poslancih (ZPos-F), prva obravnava, EPA 978-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ-C), prva obravnava, EPA 977-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor (ZVDZ-D), prva obravnava, EPA 988-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-S), prva obravnava, EPA 982-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi (ZLS-T), prva obravnava, EPA 987-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalnih volitvah (ZLV-J), prva obravnava, EPA 981-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-G), prva obravnava, EPA 983-VI
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu FEBRUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 1 spremembo in dopolnitev z novelo 1A, ki velja od 18.10.2011;
- V Državnem zboru je v drugi obravnavi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-1B), skrajšani postopek, EPA 935-VI, pri čemer gre za manj zahtevne spremembe zakona, ki so potrebne zaradi uskladitve zakona s pravom EU. Gre za prenos Direktive Komisije 2011/90/EU z dne 14. novembra 2011 o spremembi dela II Priloge I k Direktivi 2008/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa dodatne predpostavke za izračun letne efektivne obrestne mere. Prenos direktive bi sicer moral biti izveden že do 31.12.2012.
- Državni zbor še ni pripravil uradnega prečiščenega besedila (UPB) Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK-1);
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 59-3270/2010, stran 8877.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 6.2.2013 - 12.2.2013 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 2 novosti | 4 novosti | 2 novosti | |||
V tem tednu izpostavljamo:
- V Uradnem listu št. 12 z dne 7.2.2013 sta bila objavljeni:
- Odredba o določitvi programa osnovnega strokovnega usposabljanja in programa obdobnega strokovnega izpopolnjevanja varnostnega osebja, ki izvaja fizično varovanje jedrskih objektov, jedrskih ali radioaktivnih snovi ter prevozov jedrskih snovi ter
- Uzance pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže.
- V Uradnem listu EU št. 37 z dne 8.2.2013 je bila objavljena Direktiva Komisije 2013/2/EU z dne 7. februarja 2013 o spremembi Priloge I k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (1).
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 6.2.2013 - 12.2.2013 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 14 novosti | 7 novosti | 14 novosti | 1 novost | 12 novosti | 7 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 6 novosti | 1 novost | ||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 2 novosti | 1 novost | 3 novosti | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 7 novosti | ||
| 5. JAVNE FINANCE | 2 novosti | 7 novosti | 1 novost | 5 novosti | 6 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 9 novosti | 20 novosti | 1 novost | 12 novosti | 2 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 7 novosti | 8 novosti | 1 novost | 5 novosti | |||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 4 novosti | 1 novost | |||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 4 novosti | 1 novost | ||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 3 novosti | 1 novost | 2 novosti | ||||
| 11. OBČINE | 27 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.