Številka 36, letnik VI
18. december 2012
Facebook Twitter
TFL Glasnik

Pred vami je zadnja številka TFL Glasnika, ki smo ga za vas pripravili pred prazniki. Naj vam ob koncu leta zaželimo lepe praznike, obilo poslovnih in osebnih uspehov in seveda, da bi bilo prihodnje leto za vse nas (še) boljše, kot je bilo sedanje. Vrnemo se po praznikih, 8. januarja, z obljubo, da se bomo tudi v prihodnjem letu trudili pripravljati strokovne vsebine in iskati zanimive, uspešne, pokončne in karakterne sogovornike za našo rubriko Pogovor, ki jih v Sloveniji gotovo ne manjka.

S tokratno Temo tedna želimo vse uporabnike spomniti na spremembo oziroma poenotenje kontnega okvira za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, ki ga je ob upoštevanju strokovnih rešitev posebne delovne skupine sprejel Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo konec avgusta 2012. Enotni kontni okvir se bo začel uporabljati s 1.1.2013. Verjamemo, da bo poenotenje dolgoročno prineslo pozitivne učinke tako za računovodje, še posebej za računovodske servise, kot tudi za revizorje. Začetek leta 2013 pa bo nedvomno, tudi zaradi spremembe kontnega okvira, še toliko bolj turbulentno za računovodje. No, pa saj smo že vsega navajeni. Nedvomno je pozitivno tudi to, da je bil novi kontni okvir objavljen pred začetkom veljavnosti in ne za nazaj.


Srečno 2013 in - vabljeni k branju!

Rubrika Pogovor: Vesele praznike in srečno 2013!

Voščilo

Gostje rubrike Pogovor v letu 2012

V letu, ki se počasi poslavlja, so bili v okviru rubrike Pogovor naši gostje naslednje osebnosti s področja stroke kot tudi javnega življenja:

Igor Plestenjak, Tone Stanovnik, Dr. Jurij Žurej, Mag. Iztok Lesjak, Anita Ogulin, Darko Končan, Breda Kutin, Dr. Jožko Peterlin, Mag. Ivan Simič, Dr. Branko Mayr, dr. Miro Cerar, Petra in Janez Matos, Dr. Špela Stres, Roman Završek, Mag. Alenka Krapež, Bojan Veselinovič, Barbara Hieng Samobor, Cvetana Rijavec, Karmen Dvorjak, mag. Dejan Turk, Dr. Marjan Senjur, Branko Masleša, Edita Cetinski Malnar, mag. Irena Prijović, Milan Lukić, Marjan Batagelj, Silvester Pečjak, Dr. Robert Golob, Mira Brezovar in Simon Mastnak.

Z novimi zanimivimi pogovori in sogovorniki bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Slovenija ima uspešne, pokončne in karakterne ljudi na vseh področjih, tako v gospodarstvu kot tudi v drugih segmentih in seveda ravno tako v javni upravi. Verjamemo, da bodo lahko vsi ti ugledni sogovorniki pripomogli k vračanju starih vrednot, kot so trdo delo, poštenost, pogum, in k postavljanju morda neke nove paradigme, ki jo ta dežela po popolnem očiščenju in katarzi potrebuje.

Vesele praznike in srečno 2013!

Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije

Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije (v nadaljevanju enotni kontni okvir), je Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo sprejel 29. avgusta 2012. Objavljen je bil v Uradnem list RS, št. 78/2012, uporabljati pa začne s 1.1.2013.

Uporaba predpisanega kontnega okvira je opredeljena v 3. odstavku 54. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/2006 do 57/2012) (v nadaljevanju ZGD-1) takole: »Vse družbe morajo pri vodenju poslovnih knjig upoštevati kontni okvir za glavno knjigo, ki ga sprejme Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljevanju SIR) v soglasju z ministroma, pristojnima za gospodarstvo in finance. Po prejemu soglasja mora Slovenski inštitut za revizijo kontni okvir objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije. Kontni okvir določi razrede kontov od 0 do 9 in skupine kontov od 00 do 99.«

Kontni okviri za zadruge, samostojne podjetnike, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije, je predpisan s področnimi računovodskimi standardi, ki ga pripravi in sprejme SIR.

Enotni kontni okvir je bil pripravljen na osnovi pripomb in predlogov preizkušenih računovodij in računovodij SlR. Poenoteni kontni okvir poenostavlja postopke pri sestavljanju računovodskih izkazov, kot tudi statističnih poročil in davčnih napovedi. Poenostavljeno in poenoteno bo računovodenje nasploh, kar omogoča racionalizacijo stroškov računovodenja. Še posebno pa je poenotenje pomembno za računovodske servise, ki vodijo evidence za različne naročnike.

Slovenski inštitut za revizijo je pripravil tudi priporočeni kontni načrt, ki za uporabo sicer ni obvezen, je pa njegova uporaba priporočena ravno zaradi poenotenja knjigovodenja in računovodenja. Priporočeni kontni načrt je objavljen na spletnih straneh SIR. Pred vsakim priporočenim kontom je oznaka, za katerega izmed uporabnikov se konto uporablja:

  • D – družbe,
  • Z – zadruge,
  • P – samostojni podjetniki posamezniki,
  • K – kmečka gospodinjstva,
  • N – nepridobitne organizacije ter
  • DI – društva in nepridobitne organizacije.

Konto se lahko uporablja za vse uporabnike ali pa le za nekatere.

Enotni kontni okvir in priporočeni kontni načrt temeljita na dosedaj veljavnem kontnem okviru in priporočenem kontnem načrtu za gospodarske družbe. Spremembe zato niso bistvene, razen tistih, ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve Slovenskih računovodskih standardov. Tu gre za računovodenje bioloških sredstev in pospravljenih kmetijskih pridelkov, pa tudi novemu načinu plačevanja davščin.

Ker so tudi dosedanji kontni okviri in kontni načrti za zadruge in samostojne podjetnike posameznike temeljili na kontnem okviru in kontnem načrtu za gospodarske družbe, v novem, poenotenem kontnem okviru in priporočenem kontnem načrtu zanje ni bistvenih novosti.

Naj bo dovolj za te predpraznične dni. Privoščite si zasluženi oddih, z novim kontnim okvirom in priporočenim kontnim načrtom pa se bomo podrobneje pozabavali naslednje leto.

Po veljavnem Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB7 s spremembami) so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v zakonu izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. Za dohodek po ZDoh-2 se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet. Za dohodek obdavčen z dohodnino velja tudi boniteta, ki je po ZDoh-2 določena kot vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Med bonitete je uvrščena tudi uporaba osebnega motornega vozila v privatne namene. Za ugotavljanje bonitete za uporabo osebnega vozila za privatne namene je pomembna predvsem zagotovitev (dodelitev) pravice do te uporabe, pri čemer se kot uporaba v privatne namene obravnava uporaba, ki ni službena pot.

Uporaba osebnega vozila v privatne namene se davčno obravnava kot ugodnost prejeta v naravi. Obdavčitev uporabe osebnih vozil in stroškov, povezanih z njihovo uporabo, se po sedaj veljavnem ZDoh-2 razlikuje glede na to:

  1. ali je navedena ugodnost zavezancu zagotovljena v zvezi z zaposlitvijo in se obdavči kot:
  2. ali je navedena ugodnost zagotovljena tretji osebi in se obdavči kot:
    • dohodek iz delovnega razmerja, ali
    • dohodek iz drugega pogodbenega razmerja,
    • drug dohodek.

Vrednotenje bonitet po ZDoh-2 v splošnem sledi primerljivi tržni ceni, ki vključuje tudi davke, za nekatere vrste bonitet pa se z zakonom posebej določi davčna osnova, tako kot je to določeno za uporabo osebnega vozila v privatne namene. Vrednost bonitete se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem te bonitete.

Vrednotenje bonitete za uporabo osebnega motornega vozila v privatne namene, ki je zagotovljena v zvezi z zaposlitvijo določa drugi odstavek 43. člena ZDoh-2. Če imata v posameznem koledarskem mesecu pravico do uporabe osebnega vozila dva delojemalca se, skladno z drugim odstavkom 43. člena ZDoh-2, za posameznega delojemalca ugotovi mesečna boniteta, v davčno osnovo pa se všteva sorazmerni delež mesečnega zneska, glede na število dni, ko mu je bila zagotovljena pravica do uporabe osebnega vozila v privatne namene. Podrobnejše pojasnilo v zvezi z vrednotenjem bonitet je objavljeno na spletnih straneh DURS.

Če se uporaba vozila zagotovi tretji osebi (glede na vaš dopis predpostavljamo, da družba s tretjo osebo nima sklenjene pogodbe o sodelovanju, zaposlitvi ipd.), se ta ugodnost davčno obravnava kot drug dohodek po 10. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2. Davčna osnova se določi skladno s prvim odstavkom 108. člena ZDoh-2, in sicer je enaka doseženemu dohodku. Pri tem je treba upoštevati četrti odstavek 15. člena ZDoh-2, po katerem se dohodek, prejet v naravi, določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno. Drugi odstavek 16. člena ZDoh-2 določa, da so metode za določanje primerljive tržne cene določene z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.

ZDDV-1 določa, da se pri transakcijah z nepremičninami, ki so oproščene plačila DDV, najemodajalec/prodajalec in najemnik/kupec lahko dogovorita za obdavčitev z DDV. Pogoj za obdavčitev je podpis skupne izjave, ki jo morata oba predložiti svojemu davčnemu uradu pred opravljeno transakcijo. Če eden od njiju ali celo oba zamudita s predložitvijo skupne izjave, najemnik/kupec nima pravice do odbitka vstopnega DDV. Pri prodaji nepremičnin gre lahko za zelo visoke zneske DDV, zato se upravičeno zastavlja vprašanje – ali je nepriznavanje pravice do odbitka DDV resnično ustrezen ukrep v primeru nepravočasne predložitve skupne izjave. Ali je v skladu z načelom sorazmernosti, da lahko zgolj»administrativna« napaka povzroči tako velike posledice?

Opcija obdavčitve z DDV na podlagi skupne izjave je bila v zakon vnesena s 1. oktobrom 2002. Čeprav je od tega minilo že deset let, se še danes v praksi (in to nemalokrat) dogaja, da davčni zavezanci niso dosledni glede izpolnjevanja pogojev za obdavčitev z DDV. S tem mislim predvsem na zamudo pri predložitvi skupne izjave. So primeri, ko kupec šele v davčnem inšpekcijskem postopku izve, da prodajalec ni pravočasno predložil skupne izjave ali je sploh ni predložil. To ima seveda za posledico nepriznavanje vstopnega DDV pri kupcu. Če je bil kupec zelo dosleden, je od prodajalca zahteval dokazilo o poslani izjavi ali je kar sam poslal skupno izjavo tudi za prodajalca in s tem zadovoljil zakonskim pogojem, sebi pa zagotovil pravico do odbitka vstopnega DDV.

S 1. julijem letos se skupne izjave pošiljajo elektronsko, zato upam, da tovrstnih neprijetnih presenečenj pri kupcih ne bo več ali vsaj občutno manj.

Kot že omenjeno, če katera koli od pogodbenih strank – kupec ali prodajalec zamudi s predložitvijo skupne izjave svojemu davčnemu uradu, kupec posledično izgubi pravico do odbitka vstopnega DDV, pa tudi če gre le za en dan zamude. Posledice zamude so lahko izredno velike, celo tako velike, da lahko kupca pripravijo do tega, da preneha s poslovanjem. Pa je res namen skupne izjave tak? Je njen namen res tako strog in tog? V predlogu k ZDDV-B, ki je uvedel opcijo obdavčitve z DDV, in s tem tudi skupno izjavo, ni zaslediti o tem kar koli zapisanega v nobeni od treh obravnav predloga ZDDV-B. Tako za razliko od nekaterih drugih primerov, za katere iz Poročevalca lahko razberemo namen sprejetja, v obravnavani zadevi ne najdemo odgovora.

V 42. členu ZJN-2 – osnovna sposobnost kandidata ali ponudnika – so določeni nujni pogoji, ki jih morajo kandidati oziroma ponudniki po zakonu izpolniti v postopkih javnega naročanja. Prvi odstavek določa skupek kaznivih dejanj, predvsem kaznivo dejanje hudodelskega združevanja, sprejemanje podkupnine pri volitvah, nedovoljeno sprejemanje daril, nedovoljeno dajanje daril, jemanje podkupnine, dajanje podkupnine, sprejemanje daril za nezakonito posredovanje in dajanje daril za nezakonito posredovanje, goljufijo, poslovno goljufijo pri pridobitvi ali ugodnosti in zatajitev finančnih obveznosti, ter pranje denarja. Sicer ta ni edini, ki ga morajo ponudniki v vseh postopkih nad okvirno ocenjeno vrednostjo, določeno za objavo na portalu javnih naročil, izpolnjevati.

Prav tako v 42. členu ZJN-2 daje naročniku možnost določiti, da bo iz postopka oddaje javnega naročila izločil kandidata ali ponudnika, če je ta storil veliko strokovno napako ali hujšo kršitev poklicnih pravil s področja predmeta javnega naročila, ki mu je bila dokazana s sredstvi, ki jih je naročnik lahko utemeljil.

Kaj pomeni pravni standard hude strokovne napake, ZJN-2 ne pojasnjuje, zato je razumeti, da je naročnik tisti, ki je dolžan v razpisni dokumentaciji ob upoštevanju specifičnosti predmeta javnega naročila natančneje določiti, v katerih primerih bo štel, da je bila storjena huda strokovna napaka, zlasti pa mora opredeliti, kaj bo vsebinsko štel kot t. i. negativno referenco ter na kakšen način mora biti izkazana. Ob konkretizaciji hude strokovne napake naročnik seveda ne sme preseči meja tega pravnega standarda. Določilo 42. člena ZJN-2 temelji na določilu drugega odstavka 45. člena Direktive 2004/18/EC, ki določa, da je lahko vsak gospodarski subjekt izločen iz postopka oddaje javnega naročila, »če je bil spoznan za krivega zaradi neprofesionalnega obnašanja, ki je bilo dokazano s sredstvi, ki jih naročniki lahko utemeljijo«. Navedeno določilo direktive dovoljuje, da naročnik iz postopka oddaje javnega naročila izloči ponudnika zaradi njegovega neprofesionalnega obnašanja v preteklosti, pri čemer mora iti za resno oziroma kritično napako. Tudi besedilo točke d) tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 določa, da je ponudnik lahko izločen (le) zaradi hude strokovne napake, kar pomeni, da ga ni dopustno izločiti zgolj zaradi ravnanja, ki je sicer lahko pojmovano kot nestrokovno, neprofesionalno ali neposlovno, vendar ga ni mogoče označiti za resnega oziroma kritičnega. O hudi strokovni napaki je mogoče govoriti zlasti v primeru, ko je ponudniku mogoče dokazati kršitve pravnih oziroma pogodbenih norm, katerih posledica je kazenska ali odškodninska odgovornost oziroma uveljavljanje civilnih sankcij. Ravnanja ponudnika, ki je po splošnem pojmovanju sicer neprofesionalno (npr. slaba kakovost izvedenih del), ni pa imelo resnejših pravnih in dejanskih posledic, ni mogoče označiti kot hudo strokovno napako.

Pripoznanje opredmetenih osnovnih sredstev se lahko odpravi tudi zaradi podaritve sredstva, uničenja ali popisnega primanjkljaja. Odprava pripoznanja se lahko izvede le na osnovi verodostojnih knjigovodskih listin, ki dokazujejo, da je obravnavani poslovni dogodek res nastal.

Odprava opredmetenih osnovnih sredstev je lahko posledica prodaje, podaritve, oddaje v finančni najem, uničenja in drugo. Ta prispevek obravnava podaritev, uničenje in popisni primanjkljaj opreme in drobnega inventarja. Da bi prišlo do podaritve, uničenja ali popisnega primanjkljaja pri nepremičninah je manj verjetno, zato nepremičnin v tem primeru ne obravnavamo. Se pa določila tega prispevka smiselno nanašajo tudi na nepremičnine.

Podaritev opreme oziroma drobnega inventarja

Poslovni dogodek podaritve opreme oziroma drobnega inventarja mora biti podkrepljen z ustrezno knjigovodsko listino ali več listinami, ki dokazujejo, da je do podaritve res prišlo in je bila oprema oziroma drobni inventar s strani obdarjenca res prevzet. Običajno podjetja podarijo opremo na osnovi prošnje za podaritev osebe ali ustanove, ki si na ta način želi pridobiti opremo ali drobni inventar. Lahko je iniciativa tudi na strani podjetja, ki menja še uporabno opremo oziroma drobni inventar. Prav je, da sklep o podaritvi sredstva sprejme ustrezen organ podjetja, prevzem pa pisno potrdi ustanova oziroma oseba, ki je opremo oziroma drobni inventar prevzela.

1. Popisni primanjkljaji opreme

Popisne primanjkljaje ugotovi popisna komisija v okviru rednega ali izrednega popisa premoženja. Redni letni popis se izvaja skladno z zahtevami Zakona o gospodarskih družbah in Slovenskih računovodskih standardov. Popis se lahko začne pred koncem leta, vendar morajo biti vsa gibanja do konca leta upoštevana pred ugotavljanjem popisnih razlik.

Popisni primanjkljaj se praviloma evidentira na osnovi zapisnika popisne komisije, ki mora biti pisno potrjen s strani ustreznega organa upravljanja v podjetju, ali pa na osnovi posebnega sklepa o odpravi popisnih razlik.

2. Uničenje opreme

Odpisi zaradi višje sile in drugo uničene opreme se evidentirajo med druge poslovne odhodke. Višja sila je dogodek, ki ga podjetje ne more predvideti in ne preprečiti. Od uničene opreme se ne obračunava DDV. Tudi vstopnega DDV ni potrebno popraviti ne glede na to, če je oprema uničena pred potekom 5 let.

Uničeno opremo lahko:

  • prodamo odpadu,
  • odpeljemo na odpad proti plačilu za odstranitev (računalniki, mobilni telefoni),

Uničena oprema pa je lahko tudi zavarovana pri zavarovalnici, od katere prejmemo odškodnino.

DZ je sprejel novelo zakona o bančništvu, s katero se bo vzpostavil režim za bolj učinkovito reševanje težav, s katerimi se v zaostrenih finančnih razmerah soočajo banke. Novelo, s katero se bo Banki Slovenije dalo večja pooblastila za ukrepanje v bankah, ki bi se znašle v težavah, je podprlo 75 poslancev, proti je bil le eden.

Z novelo zakona o bančništvu se bo okrepilo instrumente, ki jih ima Banka Slovenije na voljo za nadzor bank in ukrepanje. Ta bo lahko ukrepala že na podlagi svoje ocene, da neka banka ne obvladuje tveganj oz. jih ne obvladuje na pravi način. "Ključno je pravočasno in učinkovito ukrepanje že v fazi preprečevanja nastajanja tveganja v bančnem sistemu, in ne šele potem v sanaciji," je ob predstavitvi novele zakona povedal finančni minister Janez Šušteršič.

Banka Slovenije bo lahko v neki banki imenovala izrednega pooblaščenca, izredno upravo, ji prepovedala prodajo premoženja, zahtevala načrt reorganizacije banke ali odredila prisilno prodajo delnic banke v breme obstoječih delničarjev.

K dokapitalizaciji banke bo lahko pozvala ne samo lastnike, ampak tudi lastnike lastnikov, z namenom zagotovitve dodatnega kapitala banke pa bo lahko odredila sklic izredne skupščine v zelo kratkem roku. "To je pomembno tudi z vidika reševanja položaja v bankah v neposredni ali posredni državni lasti," je dejal Šušteršič.

Novela zakona prinaša izjemo glede zakona o prevzemih. Ko bo nekdo dokapitaliziral banko zaradi zahteve regulatorja, bo imel, če bo s tem presegel prevzemni prag, za objavo prevzema oz. izstop iz lastništva dve leti časa. V SD so želeli, da bi rok za objavo prevzema ali izstop iz lastništva, če se delež lastnika zaradi naložene dokapitalizacije zviša nad prevzemni prag, veljal pet let. Dopolnilo ni bilo deležno zadostne podpore.

Banka Slovenije bo lahko zahtevala tudi prenos premoženja in obveznosti neke banke na prevzemno družbo. A če zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki mu grozi referendum, ne bo uveljavljen, ta določba ne bo mogla stopiti v veljavo.

Poleg tega bo centralna banka dobila pooblastilo, da sama izda odločbo o odvzemu funkcije članu nadzornega sveta banke. Banke pa bodo za pridobitev kvalificiranih deležev v finančnih družbah potrebovale njeno dovoljenje.

Vir: STA

Generalni pravobranilec je ta ugotovil, da Slovenija, Poljska, Češka, Francija in Luksemburg niso izpolnile obveznosti iz železniške zakonodaje EU, zato Sodišču EU predlaga, naj na podlagi tožbe Evropske komisije ugotovi, da so države kršile pravo EU s tega področja. Mnenje pravobranilca za sodišče ni obvezujoče, a mu to običajno sledi.

Evropska komisija se je namreč junija predlani odločila, da bo proti Sloveniji in še 12 članicam EU zaradi neustreznega izvajanja evropske železniške zakonodaje vložila tožbo na Sodišču EU. Te države namreč po njenem mnenju kljub dosedanjim opozorilom še vedno ne izvajajo pravilno različnih delov prvega železniškega paketa, katerega cilj je odpreti trg konkurenci.

Države, za katere se je komisija odločila, da bo postopek proti njim zaradi neizvajanja evropske zakonodaje nadaljevala na sodišču, so bile poleg Slovenije še Avstrija, Češka, Nemčija, Grčija, Francija, Madžarska, Irska, Italija, Luksemburg, Poljska, Portugalska in Španija.

Generalni pravobranilec Niilo Jääskinen je že septembra podal mnenje, da Španija, Madžarska in Portugalska niso izpolnile svojih obveznosti po pravu EU, medtem ko je za Avstrijo in Nemčijo predlagal, da se tožbo Evropske komisije zavrne.

Tokrat pa je ocenil, da Slovenija, Poljska, Češka, Francija in Luksemburg niso izpolnile svojih obveznosti, zato sodišču predlaga, naj ugotovi, da so države kršile pravo EU s področja železniške zakonodaje. Za Slovenijo Jääskinen ugotavlja, da dejstvo, da Slovenske železnice delujejo na račun Agencije za železniški promet, ki ostane v celoti pristojna za sprejetje voznega reda in dodeljevanje posameznih vlakovnih poti, ne zadostuje za zagotovitev skladnosti tega sistema z zahtevami prava unije.

Slovenija po njegovi oceni ni sestavila niti načrta izvedbe za prevoznike v železniškem prometu in upravljavce infrastrukture, ki bi izpolnjeval zahteve evropske zakonodaje. Poleg tega generalni pravobranilec meni, da Slovenija za upravljavca železniške infrastrukture ni sprejela spodbud za zniževanje stroškov zagotavljanja infrastrukture in višine uporabnine za dostop do infrastrukture.

Njegov predlog za sodišče sicer ni zavezujoč, vendar praksa kaže, da sodišče v 80 odstotkih presodi v skladu z mnenjem generalnega pravobranilca. Odločitev sodišča je pričakovati v naslednjih mesecih. Če sodišče EU ugotovi, da obveznosti niso bile izpolnjene, mora članica v kar najkrajšem času sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe. Če Bruselj nato v drugem krogu oceni, da država še vedno ni sprejela potrebnih ukrepov za izpolnjevanje zakonodaje, lahko vloži novo tožbo, s katero zahteva tudi naložitev denarnih sankcij.

Če pa komisija ni bila obveščena o ukrepih za prenos evropske direktive, lahko sodišče na predlog Bruslja sankcije naloži že v prvi sodbi. DZ je sicer že konec leta 2010 sprejel novo železniško zakonodajo, ki naj bi odpravljala očitke Bruslja.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi/novi čistopisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu DECEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • od svojega nastanka do danes je doživel 9 sprememb in dopolnitev z novelami A, B, C, D, E , F, G, H in I. Poleg teh sprememb je na besedilo novele vplivala tudi sprememba ZPlaSS.
  • zadnje spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesla novela ZBan-1I, veljajo od 27.6.2012 dalje in med drugim omogočajo:
    • - povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom v obliki terjatev upnikov oziroma v obliki drugega premoženja v primerih finančnega prestrukturiranja bank oziroma sanacije bank;
    - opustitev splošnih omejitev glede višine povečanja osnovnega kapitala banke v primeru pogojnega povečevanja osnovnega kapitala oziroma poobliastila upravi za povečanje na podlagi odobrenega kapitala.
  • obetajo se skorajšnje nove spremembe in dopolnitve zakona, predlog novele ZBAN-1J je vložen v Državnem zboru, s katero so predlagane jasnejše opradelitve okoliščin, ki utemeljujejo prisotnost ukrepanja Banke Slovenije v okviru pristojnosti nadzora.
  • Državni zbor je pripravil "le" 1 uradno prečiščeno besedilo (UPB) Zakona o bančništvu (ZBan-1);
  • zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 131-5487/2006, stran 14417;
  • njegov predhodnik je Zakon o bančništvu (ZBan), ki je prenehal veljati s 1.1.2007.

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 12.12.2012 - 18.12.2012 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 13 novosti 4 novosti 8 novosti 3 novosti 13 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 2 novosti 1 novost 1 novost
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 5 novosti 2 novosti 2 novosti 2 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 3 novosti 10 novosti 6 novosti 10 novosti
5. JAVNE FINANCE 4 novosti 13 novosti 1 novost 7 novosti 8 novosti 17 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 24 novosti 69 novosti 3 novosti 13 novosti 4 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 25 novosti 16 novosti 2 novosti 2 novosti 16 novosti 2 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 4 novosti 3 novosti 11 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 3 novosti 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 10 novosti 8 novosti 7 novosti
11. OBČINE 77 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.