»En človek ne more spremeniti sveta, lahko pa začne spremembo,« je misel, ki jo je mladim podjetnikom na obisku v Sloveniji na srce položil ameriški podjetnik Jeff Hoffman. Njegovi nasveti, kako ustvariti prebojno podjetje, so podprti s kariero serijskega podjetnika, ki je svoj prvi uspešen startup prodal še pred 30-im rojstnim dnevom. Najbolj uspešno podjetje, ki ga je ustanovil, razvil in kasneje prodal, je Priceline, trenutno pa ustanovitelj in partner v podjetju ColorJar.

»Ko so me včasih vprašali, kaj počnem v življenju, sem odgovarjal, da je moje delo zagon podjetij. Danes odgovorim, da se ukvarjam z zagonom podjetnikov,« pravi sogovornik, ki je večino preteklega leta potoval po svetu in podobno kot ob obisku Slovenije, govoril o ustvarjanju prebojnih podjetij. Le z uspešno podjetniško kulturo lahko ustvarimo tudi prebojno družbo, je prepričan. Kako torej zgraditi prebojno družbo?

TFL Glasnik:
Kako definirate prebojno družbo?

Jeff Hoffman:
Začne se z odnosom. To so ljudje, ki imajo velike cilje, ki želijo spremeniti stvari in se tega dejansko tudi lotijo. Preboj se zgodi na več nivojih. Prvi je, kako naj lansiram idejo, za katero mislim, da bo revolucionarna, drugi pa, kako se prebijem s točke, na kateri sem obtičal, na naslednjo raven. Prvi je torej, ko nekaj zaženeš, lansiraš. Lahko imam idejo, ki lahko spremeni svet, a je le ideja. Iz nje moram ustvariti posel. Drugi preboj se zgodi na točki, ko ta posel že doseže neko rast, in pride do točke, ko se zdi, da ne more več rasti. Recimo, da podjetje, številke so izmišljene, v prvem letu ustvari 100.000 evrov, nato pride do 250.000 in 500.000 evrov in nekega dne doseže milijon evrov letno. Naslednje leto spet doseže milijon in leto za tem tudi - ne more se prebiti na naslednjo raven. Naloge so v vsaki fazi drugačne, v obeh primerih pa ima preboj veliko opraviti z odnosom, naravnanostjo, fokusom, pristopom.

TFL Glasnik:
Torej je prebojna družba za vas precej podobna prebojnemu podjetju?

Jeff Hoffman:
Da. Gre za odnos, odprtost, sodelovanje. Poznate izraz plima dvigne vse čolne? Če se dvigne plima, imajo vsi koristi od tega. To je ena najbolj pomembnih stvari. Naj dam za primer Silicijevo dolino. Tam nisem živel niti en dan in mislim, da ni treba živeti tam, da bi bili uspešni. Vendar se lahko učimo stvari, ki jih tam počnejo. Razlog, da je Silicijeva dolina prebojna družba, je, da so spoznali naslednje: midva, razen če imava točno enak posel, kar pa verjetno nimava, oba poskušava prispevati družbi. So stvari, ki jih jaz znam in vi ne, in obratno. Zakaj si torej ne pomagava? V nekaterih družbah ljudje rečejo, ne bom ji pomagal, ker bo uspela. Če ne poskušate prevzeti mojih strank, zakaj me to skrbi? Če vam gre dobro, je to boljše zame, za državo. V prebojnih družbah ljudje spoznajo, da več kot imamo zmagovalcev, bolje je za vse in veliko bolj sodelujejo, okolje je veliko bolj odprto. Mislim, da je to eden ključnih elementov in nekaj, kar v Silicijevi dolini počnejo dobro.

Naj vam povem zgodbo. V Silicijevi dolini sem zaključeval dan poln sestankov, podobno kot sedaj tu, in ostala so štiri podjetja, ki so se želela sestati z mano, čas pa sem imel samo še ob večerji. Tega, kar sem storil, večinoma ne bi mogel, ker ljudje hočejo čas zase. Štirje različni ljudje ne bi želeli sedeti na sestanku skupaj, ker nihče ne želi pred drugimi govoriti, kaj počne. Vendar sem vsem štirim poslal obvestilo, da vem, da bi vsi radi sestanek, imam pa samo še čas ob večerji. Če želijo, se lahko skupaj srečamo tam. Vsi so bili takoj za. V večini drugih mest se to ne bi zgodilo. Tako so sedeli na večerji in namesto da bi govorili, da ne želijo, da nekdo drug sliši njihovo idejo, so bili zadovoljni, ker jih je poslušalo več ljudi. Čeprav je vsak od njih meni pripovedoval svojo idejo, je drug rekel - veš kaj, ne delam v tvojem poslu ampak poznam nekoga, ki bi ti lahko pomagal. Vsi so poskušali pomagati drug drugemu. Ko sem sedel z njimi, sem si mislil - to je razlog, da so prebojna družba, ker je njihov odnos »bodimo vsi zmagovalci«, namesto da bi tekmovali drug proti drugemu in skrivali stvari drug pred drugim. Ta odnos je precej osupljiv.

TFL Glasnik:
V letu 2012 ste bili na svetovni turneji in obiskali države na vseh kontinentih. Ste videli prebojne družbe?

Jeff Hoffman:
Ne bi še izjavil navdušenega ja, sem pa po vsem svetu videl zametke. Bil sem v Berlinu, ko so rušili berlinski zid. Navdušen sem bil, ko so mi povedali, kaj je spremenilo njihov svet. Na vprašanje, kaj se je zgodilo, so odgovarjali – imamo več kot dva televizijska kanala. Prej nismo vedeli, da živimo slabše kot ostali svet. Ko smo se z njim povezali, smo se vprašali, zakaj to prenašamo. Enaka stvar se dogaja sedaj s svetom družbenih medijev. Ljudje po vsem svetu si pravijo – čakaj, ljudje v tisti državi to počnejo? Zakaj tega ne moremo tudi mi? Ljudje vidijo, da se v državah s slabšimi pogoji, manj viri učijo o podjetništvu, delajo stvari. Potem nimajo več izgovorov. Hkrati pa lahko preučujejo primere, preberejo zgodbe, gledajo video na Youtubu, se morda celo povežejo z osebo preko elektronske pošte ali Linkedina. Napredek se dogaja, ker ljudje vidijo, kaj se dogaja drugod po svetu. Delimo si enaka orodja in izkušnje in mislim, da bomo videli veliko več prebojnih družb. Zgodile pa se bodo od spodaj navzgor. Prebojna družba ne bo nekaj, kar bi naredila vlada.

TFL Glasnik:
Bo vsaka država našla svoj način, kako postati prebojna družba?

Jeff Hoffman:
Deloma da, deloma ne. S tem mislim, da se bodo države učile iz dobrih praks, gledale druge družbe, ki so prebojne, in se vprašale, kaj počnejo. Učile se bodo od njih, hkrati pa bodo morale model tudi deloma prilagoditi. V smislu večina, 80 odstotkov tega deluje tudi pri nas, spremeniti pa moramo nekatere stvari.

TFL Glasnik:
Bili ste prijetno presenečeni nad odzivom slovenskih startup podjetnikov, saj so se mnogi obrnili na vas takoj po tem, ko je bila vest, da pridete v Slovenijo objavljena, torej več mesecev pred vašim prihodom. Je to dober znak, ko je govora o prebojni družbi?

Jeff Hoffman:
Da. Poučen sem bil in veliko slišim o tem od kar sem tu, da je zgodovinsko slovenski način razmišljanja – počakajmo, da država to uredi. Če je to tvoja dediščina, ni naravno, da si agresivno praviš, ne bom čakal, nekaj bom storil. Čeprav je bilo veliko ljudi vzgojenih na ta način, pravijo, to je preteklost, ni pa nujno, da je tudi prihodnost. Zato so se začeli spraševati, kako lahko nadzorujejo svojo prihodnost. Včeraj sem od veliko navdušenih podjetnikov slišal, da bodo preprosto to storili. Bil sem zelo navdušen nad sliko prihodnosti. Potrebujemo več tega.

TFL Glasnik:
Pravite, da moramo ustvariti svoje junake. Kakšne junake imate v mislih?

Jeff Hoffman:
S tem mislim, da ljudje danes vidijo vlado in korupcijo, medtem ko je nižje na ulici nekdo, ki je naredil nekaj izjemnega, pa je odraščal tu, se ukvarjal z enakimi ovirami kot vsi in jih premagal. Če bi brali zgodbe o teh ljudeh, bi si mislili – uau, možno je. Obiskal sem podjetje Sandija Češka in ko smo hodili po hodniku mi je govoril, težko je tu začeti posel, naj ti pokažem naslednje štiri stvari, ki jih bom lansiral. Začel sem se smejati. Ko je vprašal zakaj se smejim, sem povedal, da v istem stavku pravi, da je težko in da vseeno najde način. Bistvo je, da ljudje premagujejo ovire, ustvarjajo vrednost. Ko več ljudi to vidi, si misli, pa saj je tak kot jaz, tudi jaz lahko to počnem.

TFL Glasnik:
Kje vidite vlogo države v procesu nastajanja prebojne družbe?

Jeff Hoffman:
Vlada mora prepoznati, da je pot, po kateri hodi startup, drugačna, kot pot velikega podjetja in nekatere stvari morajo biti drugače urejene. Pogovarjali smo se o financah, o dejstvu, da so pravila za pridobitev kredita enaka za velika podjetja in male startupe. Prebojne družbe so ustvarile bančne zakone in regulacijo, kjer gredo startupi skozi drugačen proces. Govorili smo tudi kako delovna zakonodaja vpliva na startupe. Vlada bi se morala vprašati, kako ti sistemi delujejo danes in kako jih lahko spremenimo, ker niso dobri za startupe. V nekaterih državah je registriranje podjetja zapleten proces, oblikovan za velika podjetja. Kasneje so ugotovili, da mlada podjetja tega preprosto ne zmorejo. Zato so ustvarili pot, da lahko podjetje registrirajo hitreje. Take stvari mora početi država.

TFL Glasnik:
Podjetja morajo inovirati, sicer propadejo. Smo kot družba pozabili inovirati? Smo se pozabili spraševati, zakaj so stvari take, kot so?

Jeff Hoffman:
Ko vsak dan znova pridete na delo na isto mesto, greste mimo istih stvari in jih več ne vidite. Ne sprašujete se več. Veliko stvari v družbi je takih in razlog za to je – ker je vedno bilo tako. Tudi tu so mi nekateri ljudje rekli, da je bilo vedno tako. A ni treba, da je tako. Ljudje si pravijo, da je vedno bilo tako in morda bo nekega dne nekdo to spremenil. Vendar ta nekdo ne obstaja. Preboj se zgodi, ko si rečeš, počakaj, morda bom jaz spremenil to. Če vsi govorijo nekdo bo to spremenil, nihče ne stori ničesar. Pomembno je, da se ljudje sprašujejo, zakaj je nekaj tako in ali mora biti tako še naprej. Kaj pa če to spremenim? Neverjetna stvar pri tem je, da ko spremenimo stvari, ljudje ugotovijo ne le, da sveta ni bilo konec, da se država ni sesedla, ampak da v resnici deluje bolje. Potrebna je le dovolj pogumna oseba, da vodi.

TFL Glasnik:
Za mnoge ljudi je stanje, kakršno je, čisto dobro.

Jeff Hoffman:
Da. Smešno je, da pravite tako. Mislim, da sem v videu, ki ste ga gledali, povedal tri najbolj nevarne besede v podjetju: »Dobro nam gre«. Na prosojnici so bili logotipi več podjetij in dejal sem, naj nam oni povedo, kako jim je; le da ne morejo, ker ne obstajajo več. Ko ljudje rečejo, da je nekaj čisto dobro in se nič ne spremeni, ta vlak prej ali slej iztiri.

TFL Glasnik:
Torej ne smemo biti zadovoljni s tem, da nam je čisto dobro?

Jeff Hoffman:
Res je. To je osebna odločitev, ampak govorimo o podjetnikih in prebojni družbi. V taki družbi dovolj dobro ni dovolj dobro. Če te zanima le dovolj dobro, večino življenja preživiš, ne da bi ti bilo mar. Če hočeš biti prebojen, si moraš želeti več. Če ne zase, stori to za svoje otroke.

TFL Glasnik:
Je pomembno, kdo vodi spremembe?

Jeff Hoffman:
Ne. Resnično ne. Nekoč sem gledal video, ne spominjam se imena govornika, govoril pa je, da pravi vodja ni tisti, ki začne stvar, je prva oseba, ki se mu pridruži. V trenutku, ko nekdo vstane, da bi počel nekaj, kar še nihče pred njim ni, so vse oči uprte vanj. Če se nihče drug ne premakne, je ta oseba morda nora. Če še nekdo vstane in reče, to je dobra ideja, pridružil se ti bom, prebije led in priključijo se tudi drugi. Prvi sledilec je pravzaprav pogumnejši kot oseba, ki se je tega lotila prva, ker je on tisti, ki pravi, da je to, kar počne prva oseba, dobro in ga podpira.

TFL Glasnik:
Sodelujete v National Advisory Council for Innovation and Entrepreneurship, svetovalnem telesu Obamove administracije. Lahko pojasnite, kakšna je vloga tega organa?

Jeff Hoffman:
Povedal bom, kakšen je njen rezultat. Prva stvar, ki sem jo naredil za Obamovo administracijo je, da sem po revoluciji odšel v Egipt, da bi tamkajšnje prebivalce učil podjetništva. Država je pravkar preživela revolucijo in ne vedo, kakšna bo njihova prihodnost. Moja naloga je bila, da jim povem, da nihče ne ve, kakšna bo njihova prihodnost, torej imajo dve možnosti. Lahko le sedijo in čakajo, da jo nekdo oblikuje zanje, ali pa jo oblikujejo sami. Ena od poti za to je podjetništvo, da ustvarijo svoja podjetja, industrije, delovna mesta, namesto da čakajo na državo. Delovali smo tudi kot mentorji, poskušali smo pripraviti ljudi v lokalnem okolju, da pomagajo novim podjetnikom. Tako kot tu smo imeli večerjo z domačimi investitorji in mentorji, ki jim govorimo, da je to njihovo okolje, njihova država in naj se ukvarjajo z mladimi podjetniki.

Pogovarjala se je: Martina Budal