Naš današnji gost v rubriki Pogovor je Igor E. Bergant, novinar TV Slovenija in voditelj Odmevov, ki pravi: »Dober novinar rad opravlja svoje delo,« in doda, da je sicer pomembno, da rad delaš, ni pa delo najpomembnejše za osebno srečo.
Distribucijska in agencijska pogodba sta dva zelo pomembna instrumenta v mednarodnem poslovanju in sta pogosto uporabljeni ter obravnavani v mednarodnem pogodbenem pravu. Pogodbi sta v pravnem pogledu podobni, čeprav obstoja med njima bistvena razlika. V pravnem članku bo odvetnica Petja Plauštajner predstavila ureditev distribucijske pogodbe v slovenskem pravnem redu, torej katera pravila urejajo situacije, ko je iz distribucijskega razmerja vidno, da je treba uporabiti slovenski pravni red.
V današnji številki TFL Glasnika namenjamo temo tedna določbam ZDDPO-2, ki se nanašajo na določitev nepridobitnih organizacij – zavezank za obračun.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Igor E. Bergant, ste novinar, ki mu je bil poklic položen v zibelko, vendar ste za to garali tudi sami. S TV Slovenija ste povezani že zelo dolgo, saj vas poznamo po izjemnih komentarjih v športnem delu sporeda, po široki razgledanosti in kot ljubitelja statistike. Navsezadnje ste tudi sami izvrsten športnik. Zanima me, na kaj ste najbolj ponosni.
Igor E. Bergant:
Bolj sem ponosen na stvari, ki so zasebnega značaja in javnosti niti ne zanimajo. Služba je le del, ki v življenju niti ni najpomembnejši. Pomembno je, da v življenju rad delaš in da od tega, kar rad delaš, lahko živiš. Ni pa to najpomembnejše za osebno srečo. V življenju sem imel srečo, da sem zrasel v okolju, ki mi je dalo možnost marsikaj videti, spoznati zelo veliko ljudi in dobiti možnost samozavestnega pogleda na svet s svojimi očmi. Živim srečno družinsko življenje. Drugo, kot je denimo služba, so stvari, pri katerih lahko sam veliko pripomoreš k temu, da si zadovoljen, ni pa to odločilno.
TFL Glasnik:
Kot sogovornika sem vas izbrala ravno zaradi vaše široke razgledanosti in znanja – govorite več tujih jezikov, na vsako stvar se poglobljeno pripravite. Zato bi vas vprašala, kaj je za vas dober novinar.
Igor E. Bergant:
Dober novinar je predvsem nekdo, ki to rad počne, saj gre za precej problematičen poklic, ki v bistvu traja ves čas. Ne moreš biti novinar od osmih do petih in se potem doma popolnoma odklopiti. To je za ljudi, ki živijo z novinarji, včasih težko, težko je razumeti, včasih je težko prenesti. Osnova je predvsem neka obrtna sposobnost za to, kar si: da znaš pisati, da znaš govoriti, seveda moraš znati zelo dobro poslušati in, kot rečeno, te mora stvar tudi zanimati. Seveda moraš razmišljati o tem, kako to sporočiti na način, ki bo ljudem razumljiv, in da bodo od tega nekaj imeli. Da boš ljudem pomagal odpreti obzorja, da jim boš pomagal pri ustvarjanju lastnega mnenja.
Nekaj časa sem delal v športnem novinarstvu, ki ima v svoji naravi, ker je šport pač nekakšna oblika razvedrila, tudi elemente zabave za ljudi. Če se ljudje ob športnih prenosih ne bi tudi zabavali, potem to ne bi bilo posebno smiselno. Pomembno je, da se ves čas zavedaš, da delaš za ljudi in ne zase.
TFL Glasnik:
Pa se vsi novinarji tega tudi zares zavedajo? Kakšno je stanje po vašem mnenju?
Igor E. Bergant:
Dejal bi, da velika večina ljudi pride v novinarstvo z dobrimi nameni. Seveda so med novinarji tudi razlike. Eni svojo obrt obvladajo bolje, drugi slabše, nekateri morda izgubijo stik z realnostjo, nekateri nimajo potrebne distance, niti do samega sebe. Na televiziji je zelo pogosto problem, da se ljudje zaljubijo sami vase, in to je zelo močna in trajna ljubezen. Kritično distanco je treba razvijati, ne le do stvari okoli sebe, pač pa tudi do samega sebe. Prvi pogoj je, da si samokritičen, drugi pogoj pa, da ves čas razmišljaš, kaj bi lahko naredil bolje. Pri mnogih je tako, pri nekaterih pa ne.
TFL Glasnik:
Bili ste tudi urednik. Kakšen je odnos oziroma koliko lahko urednik vpliva na novinarja?
Igor E. Bergant:
Sorazmerno kratek čas, štiri ali pet let, sem bil urednik. Ugotovil sem, da preprosto nisem za to. Urednik, vsaj na televiziji, je nekdo, ki mora opravljati tudi menedžerske posle. Menedžment ljudi, menedžment časa ... V tem se preprosto ne vidim.
TFL Glasnik:
Kaj pa zdaj obrnjena vloga, nad seboj imate urednika in ste v informativnem programu?
Igor E. Bergant:
Urednik je pač nekdo, ki mora stvari urediti tako, da lahko drugi delamo najbolje, kot znamo. Kot voditelj informativne oddaje sem seveda odgovoren za svojo podobo, za to, kar poveš, in na koncu dneva mora biti z urednikom tudi vsaj minimalno strinjanje. Ne v vsem. Za vsebino prispevkov ne morem biti odgovoren, moja naloga je, da to povežem v neko celoto. Čeprav si takšen, kakršen si - na delu si pač individualist - moraš biti tudi timski igralec. Če tega ni, ne moreš biti dovolj dober. Urednika moraš spoštovati, ker ima drugačno odgovornost, tega se je treba zavedati, zelo jasno pa moraš razumeti tudi svojo vlogo.
TFL Glasnik:
Vprašanje je bilo bolj v smeri objektivnega poročanja. Se vi vedno strinjate – kaj če je vaša resnica drugačna od urednikove ali lastnikove?
Igor E. Bergant:
Življenje je včasih prezapleteno, da bi govorili le o eni in edini resnici. Pri nekih dejanjih, ki so zelo očitna, se ni težko opredeliti. Večinoma se v naši oddaji ukvarjamo s problemi, ki lahko imajo več pogledov. Mislim, da mora biti vsak toliko moža ali žene, da je za vsem tem, kar pove, predvsem v tistem delu, ki ga sam ustvarja, to so napovedi, zvest tistemu, kar verjame. A profesionalnost vendarle zahteva tudi večjo odprtost do drugih argumentov. Morda objektivnost niti ni prava beseda. Recimo, da vodim pogovor z nekom, s komer sem o neki stvari morda istega mnenja ... A pogovor moram vendarle voditi tako, da sem do gledalcev fer. To se mi zdi prava beseda. Se pravi, da sogovornika soočam tudi z nasprotnimi argumenti. Kot sem že rekel, gledalci naj si s pomočjo tudi mojih vprašanj sami ustvarijo mnenje o določenem problemu. To je moja služba. Načeloma ne smem zastopati nekih svojih stališč in moram znati uporabljati argumente, ki niso vedno moji. Kot kompliment razumem ocene, da skozi moja vprašanja ne veje tisto, kar si jaz osebno mislim.
V Sloveniji je glede tega kar velik problem – so ljudje, ki tako rekoč vse spremljajo popolnoma opredeljeno, in novinarje, tudi mene, na podlagi dezinformacij uvrščajo v nekakšen ideološki predal. Zaradi lastne izključujoče neobjektivnosti marsikoga gledajo skozi nekakšno prizmo, ki povsem popači podobe, tudi naše. Dejal bi, da je to v Sloveniji zelo razširjena praksa, ki je moteča in razdiralna, vendar je ne kot novinar ne kot zasebnik ne morem spremeniti. Edini odgovor na to je vztrajanje pri profesionalnosti v službi ter pri strpnosti in potrpežljivosti nasploh.
Da je omenjeno predalčkanje pri nas tako notornično, veliko pove o današnji Sloveniji in premnogih naših ljudeh, ki tako razmišljajo, hkrati pa ne pove ničesar o meni.
TFL Glasnik:
Je informativni program tisto, kar ste želeli? Kako se počutite in ali razmišljate o čem drugem?
Igor E. Bergant:
Ta trenutek se počutim zelo dobro, to sem si na neki način vedno želel delati. Vendar o tem, dokler po nekakšnem naključju nisem dobil te priložnosti, nisem govoril z nikomer. Med delom v športu, zlasti ko smo se dogodkov začeli lotevati nekoliko širše, je v meni dozorevalo spoznanje, da bi šel v informativni program. Priložnost, da bi vodil Odmeve, je prišla res nepričakovano, kar je nekatere zmotilo, saj sem res preskočil bregove, kar pri nas ni bilo običajno. A je v tujini zelo normalno. Zato nisem imel slabe vesti. Rasel sem ob avstrijski televiziji in tam so imeli voditelja večernih poročil Roberta Hochnerja, ki mi je bil zelo všeč in me je v tej vlogi tudi zaznamoval. Imel je svojski slog, a je žal že pokojni – tako kot vsi moji novinarski vzorniki: moj oče je bil drugi, tretji pa zunanjepolitični novinar Dela Andrej Novak.
S tem, kar delam, sem zadovoljen, nisem pa še zadovoljen sam s seboj, saj moram svoje sposobnosti še bolj razviti. Samega sebe sem v nekaterih pogledih presenetil. Kaj bo nekoč, je zelo težko reči, dvomim, da bi se Odmevov hitro naveličal, sčasoma pa se verjetno ne bom branil niti drugih ali drugačnih izzivov.
TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Igor E. Bergant:
Ga nimam, si ga morajo kar sami napisati in izmisliti. Če te zanima več stvari, sčasoma vse več tudi veš. Zato imaš vse več vprašanj in se posledično tudi zavedaš, da je vse več tistega, česar ne veš. Zato si občasno lahko tudi malce zbegan. Po drugi strani vendarle bolje razumeš nekatera bistva stvari. A pustimo to. Morda je naš skupni problem predvsem v tem, da se je v duhovnem pogledu Slovenija precej sprovincionalizirala, in to prav v zadnjem desetletju, odkar smo člani EU. Namesto da bi se še bolj samozavestno odprli svetu, smo se začeli miselno zapirati. Potem ko smo si toliko časa prizadevali za mesto v tem elitnem klubu najbolj razvitih držav, ki sicer ni idealen, smo se začeli ukvarjati sami s seboj in se najedati z neizživetimi travmami. Na odprta zgodovinska vprašanja je treba civilizirano iskati odgovore, jih seveda tudi pravno razčistiti, vendar to ne sme biti ovira, da ne bi vseh potencialov družbe usmerili v prihodnost in svet.
To je nekaj, kar me skrbi in kar skušam spremeniti s svojim delom. Menim, da premalo poročamo o tem, kar se dogaja okoli nas. Pa mi rečejo, ja, to ljudi ne zanima, ljudi zanima to, kar je doma. Pri iskanju odgovorov na domača vprašanja si lahko učinkovito pomagamo z rešitvami iz tujine, vključno z nekaterimi našimi dilemami, ki so jih kje drugje že zdavnaj razrešili. Menim, da je napačno, da pri marsičem izumljamo mlačno vodo in jo začinjamo z našimi dodatki. Seveda naših težav ne bo nihče rešil namesto nas, a naloga vseh, zlasti medijev, je, da reševanje tudi na podlagi izkušenj drugih čim bolj olajšamo.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Barbara Reya
piše: odvetnica Petja Plauštajner, zaposlena pri Odvetniški pisarni PLAUSTAJNER&PLAUSTAJNER
Distribucijska in agencijska pogodba sta dva zelo pomembna instrumenta v mednarodnem poslovanju in sta pogosto uporabljeni ter obravnavani v mednarodnem pogodbenem pravu. Pogodbi sta v pravnem pogledu podobni, čeprav obstoja med njima bistvena razlika. Ta je v tem, da trgovski agent posluje po striktnih navodilih principala, t. j. lastnika blaga. Slednji zato določa vse pogoje prodaje blaga na teritoriju, ki ga obvladuje agent, kar zlasti velja za ceno. Distributer je sam kupec principalovega blaga, torej postane njegov lastnik in sam določa njegovo prodajno ceno ter druge prodajne pogoje.
Medtem ko je agencijska pogodba zakonsko urejena v večini pravnih redov, predvsem na območju Evropske unije, pa tega ni mogoče reči za distribucijsko pogodbo. Glede slednje ter njene ureditve v zakonodajah, tudi slovenski, lahko govorimo o t. i. pravni praznini. To dejstvo pa niti ni skrb vzbujajoče, saj pravno praznino dopolnjuje sodna praksa in tudi praksa institucionalnih arbitraž ob analogni uporabi pravil, ki urejajo agencijsko pogodbo.
V tem članku bom predstavila ureditev distribucijske pogodbe v slovenskem pravnem redu, torej katera pravila urejajo situacije, ko je iz distribucijskega razmerja vidno, da je treba uporabiti slovenski pravni red.
Obligacijski zakonik ne ureja distribucijske pogodbe, ampak le pogodbo o trgovskem zastopanju (agencijsko pogodbo) in v 807. členu ponuja njeno definicijo.1 Če agent (trgovski zastopnik) zastopa svojega principala (naročitelja), tako da tretje osebe z njim sklepajo pogodbe v zameno za prejem provizije, je na drugi strani distributer povsem samostojen in močno neodvisen od svojega principala, ki je v večini primerov proizvajalec nekega blaga. Distributer torej kupuje izdelke, blago in na trgu ne nastopa v imenu svojega principala, temveč nastopa v svojem imenu, za svoj račun in na svoj riziko. Distributer torej kupuje blago pri proizvajalcu in ga prodaja direktno svojim strankam. V nasprotju z modelom zastopanja v distribucijskem razmerju ni nobene pogodbe med proizvajalcem in kupcem, ampak jo nadomesti razmerje med kupcem in distributerjem. Za svoje delo pa distributer ne prejema provizije od svojega principala, temveč namesto tega nabavni ceni izdelkov doda ustrezno maržo. Distributer torej povsem samostojno vodi in organizira prodajo kupljenih izdelkov in blaga svojega »principala«. Ob takšnem modelu ima principal sicer manj kontrole nad distributerjem kot v modelu trgovskega zastopnika, vendar istočasno z distribucijsko pogodbo na distributerja prenese ves rizik prodaje blaga. Vedeti moramo, da principal v obeh primerih (agencija, distribucija) pogojuje obstoj pogodbenega razmerja z obsegom prodaje blaga. Nedoseganje postavljenih količinskih standardov običajno vodi le k temu, da principal lahko odstopi od pogodbe. V obeh primerih je za razmerje tudi pomembno ali agentovo oz. distributerjevo razmerje s principalom temelji na t. i. ekskluzivnem razmerju, ker je v teh primerih njuna pozicija do principala močnejša.
Distribucijsko razmerje se načeloma uredi s pogodbo. Ob upoštevanju splošnih obligacijskih načel je pri oblikovanju distribucijskega razmerja in pogodbe treba izhajati iz temeljne pravice pogodbenih strank, da svobodno sklepajo pogodbe. Kljub temu distribucijske pogodbe vključujejo nekatere specifičnosti, ki jih gre pripisati izključno tovrstnim poslom. Poleg tega, da stranki dogovorita, katere proizvode bo prodajal distributer, da bo distributer nastopal v svojem imenu in za svoj račun, da dogovorita cene in plačilne pogoje, je za distribucijo značilno tudi to, da stranki vključita klavzulo o ekskluzivnosti, določita teritorij distribucije, ter najpomembnejše – v distribucijsko pogodbo je treba vključiti tudi klavzulo o trajanju pogodbe. Naše pravo sicer loči med pogodbami za določen čas in pogodbami za nedoločen čas, vendar je v primeru distribucijske pogodbe le-temu treba posvetiti posebno pozornost, da ne bi prišlo do kasnejših zapletov. Obstoj distribucijske pogodbe je za distributerja lahko tudi usodnega pomena, zato je treba natančno določiti, v kakšnih primerih se pogodba lahko odpove, predvsem če gre za pogodbo za nedoločen čas. S prenehanjem distribucijskega razmerja pa sta tesno povezni dve vprašanji, in sicer vprašanje odpravnine in vprašanje odškodnine,2 slednje v primeru neutemeljeno ali nepravilno odpovedane pogodbe.
1S pogodbo o trgovskem zastopanju se zastopnik zaveže, da bo ves čas skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njegovim naročiteljem, in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naročiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in na račun naročitelja sklepal z njimi pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal določeno plačilo (provizijo).
2 OZ v 3. odstavku 832. člena določa, da ima vsaka stranka pravico do odškodnine, če za odpoved brez odpovednega roka ali pred potekom časa ni bilo resnega vzroka.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 50/2014) (v nadaljevanju ZDDPO-2) v 3. členu določa zavezance za davek od dohodkov. Zavezanci/ke za davek so pravne osebe domačega in tujega prava, pa tudi družbe oziroma združenja oseb, vključno z družbami civilnega prava, po tujem pravu, ki so brez pravne osebnosti in niso zavezanci po zakonu, ki ureja dohodnino. Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti niso zavezanci za davek, razen če ZDDPO-2 ne določa drugače.
Nepridobitne organizacije spadajo med zavezance za davek, ki so skladno z določbami 9. člena ZDDPO-2 oproščene plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Takšni zavezanci so primeroma našteti - zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, vendar oprostitev velja ob pogoju, da:
- je zavezanec ustanovljen s posebnim zakonom za opravljanje nepridobitne dejavnosti in
- dejansko posluje skladno z namenom ustanovitve in delovanja.
V kolikor obravnavani zavezanci poleg nepridobitne dejavnosti opravljajo tudi pridobitno dejavnost, plačujejo davek od dohodkov pravnih oseb od pridobitne dejavnosti.
Nepridobitne organizacije, oproščene plačevanja davka skladno z določbami 9. člena ZDDPO-2, so lahko pravne osebe zasebnega prava, društva in drugi določeni uporabniki, ki ugotavljajo prihodke po načelu nastanka poslovnega dogodka, pa tudi uporabniki enotnega kontnega okvira (EKN), ki ugotavljajo prihodke in odhodke po načelu denarnega toka. Za potrebe obračuna davka od dohodkov pravnih oseb lahko zavezanci upoštevajo prihodke in odhodke, ugotovljene na način, ki je zanje predpisan. To pomeni, da lahko uporabniki EKN upoštevajo prihodke in odhodke, ugotovljene po načelu denarnega toka.
Pri pripravi obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO) morajo zavezanci, ki so skladno z 9. členom ZDDPO-2 oproščeni plačevanja davka, v obračunu DDPO najprej izkazati prihodke in odhodke v višini, izkazani v izkazu poslovnega izida, in jih v nadaljevanju korigirati za del, ki se nanaša na nepridobitno dejavnost. Na ta način ostanejo v davčni osnovi le prihodki in odhodki, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost. Obrazec DDPO se naprej izpolnjuje skladno s pravili povečevanja in zmanjševanja prihodkov in odhodkov iz poslovnih knjig za potrebe davčnega obračuna. Seveda je tudi v tem delu potrebno korekcije opraviti le za tiste prihodke in odhodke, ki se nanašajo na pridobitno dejavnost.
Pri ločevanju prihodkov in odhodkov, ki se nanašajo na pridobitno oziroma na nepridobitno dejavnost, je potrebno upoštevati določila Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Uradni list RS, št. 109/2007 do 68/2009) (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je izdal minister za finance na osnovi četrtega odstavka 9. člena in 76. člena ZDDPO-2.
Prihodki od nepridobitne oziroma pridobitne dejavnosti se, skladno s 5. členom Pravilnika, pri vsakem zavezancu iz 9. člena ZDDPO-2 določajo glede na dejstva in okoliščine posamezne pravne osebe pri opravljanju dejavnosti in doseganju dohodkov. To pomeni, da se pri vsakem zavezancu posebej presoja izpolnjevanje kumulativnega pogoja iz 9. člena ZDDPO-2 in zato ni nujno, da se prihodki iz 3. člena Pravilnika štejejo za nepridobitne, prav tako ni nujno, da so naštete vse vrste prihodkov, ki se štejejo za nepridobitne. Pravilnik navaja, da so dohodki iz nepridobitne dejavnosti po 27. členu ZDDPO-2 zlasti:
- donacije, pri čemer je donacija brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi, oziroma so donacije zneski ali stvari, ki jih dobiva zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 od fizičnih in pravnih oseb brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so te osebe;
- članarine, če gre za članarine, ki dejansko pomenijo obvezni denarni prispevek članov zavezancu in za katere iz ene ali več okoliščin izhaja, da so po vsebini članarine, primeroma, da v celoti ali deloma ne predstavljajo plačila za določene proizvode, blago, storitve ali plačila za ugodnosti, ki jih ta zavezanec nudi članom ali njihovim povezanim osebam;
- volila in dediščine;
- prihodki iz davkov in dajatev ter prispevkov, ki so plačani neposredno Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
- obresti za sredstva na podračunih, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa (EZR) države oziroma občin in obresti za vloge, naložene v okviru sistema enotnega zakladniškega računa (EZR) države oziroma občin;
- sredstva za izvajanje javne službe iz javnofinančnih virov;
- namenska javna sredstva.
Kot donacija se šteje tudi izkupiček oziroma denarna protivrednost sredstev, zbranih v akciji zbiranja odpadkov in materiala, primernega za recikliranje, ki jo organizira zavezanec iz 9. člena ZDDPO-2 z namenom zbiranja finančnih sredstev za namene opravljanja dejavnosti, za katero je zavezanec ustanovljen, če gre za zbiranje odpadkov in materiala, ki v trenutku transakcije nima vrednosti ali je ta zanemarljiva, ker gre za odpadke in material, ki je namenjen recikliranju, in ne gre za izogibanje davkom.
Na drugi strani Pravilnik določa, katero dejavnost je mogoče šteti za pridobitno. V primeru pridobitne dejavnosti pa ne gre za kumulativni pogoj, ampak mora biti izpolnjen vsaj eden izmed sledečih pogojev:
- dejavnost se opravlja na trgu,
- zavezanec z njenim opravljanjem konkurira na trgu drugim osebam, ki so zavezanci po ZDDPO-2.
Ravno tako imenovano »znatno izkrivljanje konkurence« je v večini primerov glavni vzrok, da se morajo določeni prihodki (dohodki po terminologiji Pravilnika) šteti kot tržna dejavnost.
Toliko na kratko za danes. V naslednji številki TFL Glasnika bomo obravnavali način določanja odhodkov, ki se nanašajo na nepridobitno oziroma pridobitno dejavnost in ostale posebnosti pri davčnem obračunu.
Za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES, nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek. Za ostale opravljene storitve po DDV zakonodaji rok za izdajo računa neposredno ni določen, določeno pa je, da mora davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV. To pomeni, da je treba DDV obračunati v rokih, določenih z ZDDV-1, in sicer ne glede na to, ali je bil račun za opravljeno dobavo izdan ali ne.
Nastanek obdavčljivega dogodka in s tem obveznost obračuna DDV Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A) določa v členih od 32. do 35. členu. To pomeni, da je glede na nastanek obdavčljivega dogodka treba obračunati DDV v rokih, določenih z ZDDV-1, in sicer ne glede na to, ali je bil račun za opravljeno dobavo izdan ali ne.
Na podlagi 81. člena ZDDV-1 mora vsak davčni zavezanec zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun za opravljene dobave blaga ali storitev.
V skladu s sedmim odstavkom 81. člena ZDDV-1 nastane obveznost izdaje računa najkasneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek za dobave blaga, opravljene v drugo državo članico pod pogoji iz 46. člena tega zakona, in za opravljene storitve, za katere je DDV dolžan plačati prejemnik storitev v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES.
Za ostale dobave blaga in storitev ZDDV-1 ne vsebuje določbe, ki bi davčnemu zavezancu predpisovala rok za izdajo računa. Kljub temu pa mora davčni zavezanec v skladu s prvim odstavkom 85. člena ZDDV-1 v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.
Vir: pojasnilo DURS
V skladu s 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13 in 50/14) lahko zavezanec po tem zakonu uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 75/12, v nadaljevanju: Pravilnik) v 5., 6. in 7. členu natančneje opredeljuje vrste in vsebino vlaganj, ki štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, vrste stroškov, ki se lahko vključujejo v znesek vlaganj v raziskave in razvoj, ter dodatne opredelilne kriterije oziroma merila za presojo vlaganj v raziskave in razvoj.
V Prilogi 3 tega Pravilnika so prikazani tudi natančnejši primeri za razlikovanje oziroma razmejitev med RR dejavnostjo in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca. Na podlagi 8. člena Pravilnika lahko davčni organ v primeru dvoma glede presoje, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v raziskave in razvoj, za mnenje zaprosi ministrstvo pristojno za tehnologijo.
V zvezi s tem v nadaljevanju objavljamo Splošno mnenje o uveljavljenih dejavnostih v okviru davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (RR), ki ga je glede vsebinske presoje vlaganj v raziskave in razvoj izdalo pristojno Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo z dopisom št. 314-6/2012/20 z dne 2. 6. 2014:
V zvezi z dosedanjimi mnenji Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo na osnovi 8. člena Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (Uradni list RS, št. 75/12) ter ponavljajočo se problematiko v primeru posameznih davčnih zavezancev ter z namenom, da najširši krog zavezancev davčnih olajšav za raziskave in razvoj uporablja ta inštrument učinkovito, vam v nadaljevanju posredujemo naše mnenje.
Osnovno merilo za razločevanje RR od z njima povezanih dejavnosti je, da mora biti v RR prisoten pomemben element novosti in razreševanja znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti. To pomeni, da rešitev določenega problema ni razvidna nekomu, ki pozna osnovni obseg splošnega znanja in tehnik na zadevnem področju.
Številni projekti podjetij imajo strukturo, ki je namenjena izvedbi projekta in je trženjsko naravnana. V tej obliki verjetno zagotavljajo dobro osnovo za izvedbo/doseganje navedenih specifikacij in učinkov, kar je prvi namen naročnika. Za gospodarsko uspešno uporabo (novih) rešitev se zavzema tudi Republika Slovenija, saj je to temelj blaginje prebivalcev. Vendar v skladu z mednarodnimi dobrimi praksami in uveljavljenimi definicijami ter analogno pravilom o državnih pomočeh država doseganje tega cilja spodbuja preko davčnih olajšav za vlaganja v RR dejavnost, ki je definirana drugače in zato v zgolj trženjsko usmerjenih projektih niti ni vedno prisotna, čeprav je v inovacijskih projektih pogosta.
Projekti inovacij (gospodarsko uspešne uporabe novih rešitev) praviloma vsebujejo več različnih dejavnosti, ki skupaj privedejo do končnega učinka. Statistično so npr. inovacijske dejavnosti:
- raziskovalno-razvojna dejavnost;
- pridobitev izpopolnjenih strojev, opreme in računalniške opreme ali programske opreme za proizvodnjo novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov;
- nakup ali pridobitev licence za patente in nepatentirane izume, strokovnega znanja in izkušenj in drugih vrst znanja od drugih podjetij ali organizacij;
- usposabljanje osebja za razvoj in/ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov
- dejavnosti za uvajanje novega ali bistveno izboljšanega izdelka ali storitve, vključno z raziskavo trga in oglaševanjem ob lansiranju;
- drugi postopki in tehnične priprave za uvajanje novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov, ki jih drugje še ni.
Iz tega je razvidno, da nekateri deli inovacijskega projekta NE sodijo v raziskovalno razvojno (RR) dejavnost in zato tudi vsi zneski, namenjeni zanje, niso upravičeni do obravnavanja kot RR dejavnost.
Za določitev primerne vsebine in obsega, ki ustreza pogojem za uveljavljanje davčnih olajšav za raziskave in razvoj mora vlagatelj, ki izvaja inovacijski projekt, po potrebi poskrbeti za poseben, pravilom o davčnih olajšavah za vlaganja v RR ustrezen, opis vsebine in zneskov, ki ustrezajo definicijam za RR dejavnost.
Iz predloženega projekta je razvidno, da lahko upravičeno pričakujemo tudi nekatere sestavine razvojno raziskovalne dejavnosti, ki je upravičena do davčnih olajšav. Namreč, pri sestavljanju kompleksnejših rešitev iz že obstoječih in na trgu dosegljivih delov, upravičeno pričakujemo tudi razreševanje tehnološke nejasnosti in raziskovalno razvojno dejavnost, to je delovanje v področju nad osnovnim obsegom splošnega znanja in tehnik na zadevnem področju. Vendar to ne pomeni, da so vse sestavine projekte RR dejavnost. To ne velja za dele, ki so že obstoječi in za rešitve, ki so že obstoječe, ki jih je mogoče uporabiti za posamezni primer uporabe na osnovi osnovnega obsega splošnega znanja in tehnik na zadevnem področju. Nakup takih delov bi se štel za upravičen le, če bi se vsi končni rezultati projekta od dokončanja tega projekta naprej v celoti uporabljali za RR dejavnost (npr. postavitev sistema/eksperimenta zgolj za namen RR).
V skladu z definicijo eksperimentalnega razvoja velja, da se morajo, v primeru poznejše tržne uporabe predstavitvenih ali pilotnih projektov, vsi prihodki, ustvarjeni s takšno uporabo, odšteti od upravičenih stroškov.
Dejavnosti, ki so blizu trgu, morajo biti skladne z definicijo eksperimentalnega razvoja.
Po definiciji eksperimentalni razvoj, kot del raziskovalno razvojne dejavnosti, pomeni pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega ali drugega ustreznega znanja in spretnosti za namene izdelovanja načrtov in ureditev ali oblikovanja za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, procese ali storitve. Ti lahko vključujejo na primer tudi druge dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov in storitev. Dejavnosti lahko vključujejo proizvodne osnutke, risbe, načrte ali drugo dokumentacijo, če niso namenjeni tržni uporabi. Razvoj prototipov za tržno uporabo in pilotnih projektov je prav tako vključen, pri čemer je prototip nujno končni tržni proizvod in je njegova izdelava predraga, da bi ga uporabili samo za namene predstavitve in vrednotenja. V primeru poznejše tržne uporabe predstavitvenih ali pilotnih projektov se morajo vsi prihodki, ustvarjeni s takšno uporabo, odšteti od upravičenih stroškov. Eksperimentalna proizvodnja in testiranje proizvodov, procesov ali storitev sta prav tako upravičena, če teh ni mogoče uporabiti ali preoblikovati za uporabo v industriji ali tržno uporabo. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, obstoječih storitev in drugih tekočih dejavnosti, četudi takšne spremembe predstavljajo izboljšanje.
Glede na vsakdanjo prisotnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij v praktično vsakem podjetju in torej relevantnost za vse davčne zavezance, posebej opozarjamo na meje RR dejavnosti na področju programske opreme.
OECD Frascati Manual 2002, svetovna referenca za definiranje RR dejavnosti, tudi na področju programske opreme navaja, do je tovrstni projekt RR dejavnost, če je njegovo dokončanje odvisno od znanstvenega in/ali tehnološkega napredka, namen projekta pa mora biti sistematično razreševanje znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti. V nadaljevanju ta priročnik določa tudi bolj natančne navedbe take, s programsko opremo povezane dejavnosti rutinskega značaja, ki ne vključujejo znanstvenega in/ali tehnološkega napredka ali razreševanje tehnoloških nejasnosti, in se zato ne uvrstijo med RR dejavnost. Primeri so:
- Programska oprema za poslovno uporabo ter razvoj informacijskega sistema z uporabo znanih metod ter obstoječih programskih orodij.
- Podpora obstoječim sistemom.
- Pretvarjanje in/ali prevajanje programskih jezikov.
- Dodajanje uporabniške funkcionalnosti uporabnim programom.
- Odpravljanje napak v sistemih.
- Prilagoditev obstoječe programske opreme.
- Priprava uporabniške dokumentacije.
- Glede na to, da je RR dejavnost tako preko tehnoloških, kot netehnoloških inovacij, temelj konkurenčnosti podjetij, je prav, da se zavezanci tudi sami podrobneje seznanijo z omenjenim priročnikom OECD Frascati 2002 in v njem najdejo osnove za utemeljitev prisotnih RR dejavnosti v projektih in programih, ki jih uveljavljajo.
Vir: pojasnilo DURS
Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja.
Merjenje poštene vrednosti se izvaja za določeno sredstvo ali obveznost. Zato mora podjetje pri merjenju poštene vrednosti upoštevati značilnosti sredstva ali obveznosti, če bi udeleženci na trgu te značilnosti upoštevali pri določanju cene sredstva ali obveznosti na datum merjenja. Te značilnosti na primer vključujejo:
- stanje in lokacijo sredstva ter
- morebitne omejitve v zvezi s prodajo ali z uporabo sredstva.
Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se sredstvo ali obveznost izmenja v redni transakciji med udeleženci na trgu za prodajo sredstva ali prenos obveznosti na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji.
Pri merjenju poštene vrednosti se predpostavlja, da se transakcija za prodajo sredstva ali prenos obveznosti izvede:
- na glavnem trgu za sredstvo ali obveznost ali
- na najugodnejšem trgu za sredstvo ali obveznost, kadar ni glavnega trga.
Podjetje mora izmeriti pošteno vrednost sredstva ali obveznosti z uporabo predpostavk, ki bi jih uporabili udeleženci na trgu pri določanju cene sredstva ali obveznosti, ob predp ostavki, da udeleženci na trgu delujejo v svojem najboljšem gospodarskem interesu.
Poštena vrednost je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji na glavnem (ali najugodnejšem) trgu na datum merjenja pod trenutnimi tržnimi pogoji (tj. izhodna cena), ne glede na to, ali je ceno mogoče neposredno opazovati ali oceniti z uporabo druge tehnike ocenjevanja vrednosti.
Uporaba poštene vrednosti pri posameznih ekonomskih kategorijah – glej povezane vsebine:
- Uporaba za nefinančna sredstva
- Največja in najboljša uporaba za nefinančna sredstva
- Predpostavka za ocenjevanje vrednosti nefinančnih sredstev
- Uporaba za obveznosti in lastne kapitalske instrumente podjetij
- Uporaba za finančna sredstva in finančne obveznosti s pobotnimi položaji pri tržnih tveganjih ali kreditnem tveganju nasprotne stranke
- Poštena vrednost pri začetnem pripoznanju
- Tehnike ocenjevanja vrednosti, vložki za tehnike ocenjevanja vrednosti
- Hierarhija poštene vrednosti
- Razkritje poštene vrednosti
Vir: portal Tax-Fin-Lex – dr. Branko Mayr
Ob sklenitvi gradbenega posla, ki se nanaša ali na gradnjo novega objekta ali na obnovo nepremičnine, naročnik pogosto zahteva izdajo garancije za odpravo pomanjkljivosti v garancijskem roku. Takšna garancija je običajno izdana v nekem znesku, ki izraža neki odstotek gradbenih del, predvidenih v osnovni gradbeni pogodbi. Če izvajalec del ne odpravi ugotovljenih napak in pomanjkljivosti v dogovorjenem roku in tudi prizna napake, lahko naročnik unovči bančno garancijo.
Ob tem nastane vprašanje, kako obravnavati unovčeno garancijo? Unovčena bančna garancija po eni strani pomeni priliv denarja na račun naročnika in po drugi strani po vsebini kratkoročno vnaprej vračunane stroške, ki bodo nastali s sanacijo odprave pomanjkljivosti (110/290).
Naročnik nato poišče izvajalca, ki odpravi pomanjkljivost in prejme od njega račun. Evidentiranje stroška gre v breme prej oblikovanih vnaprej vračunanih stroškov (290/220). Račun dobavitelju plača iz sredstev, ki jih je prejel ob unovčitvi bančne garancije (220/110). Z odpravo pomanjkljivosti upravičimo tudi priznano vrednost na osnovnih sredstvih.
Kaj pa bi se zgodilo, če napake naročnik v celoti ne bi odpravil, prejel pa bi sredstva za odpravo pomanjkljivosti? To se večinoma zgodi, če je pomanjkljivost take narave, da pomeni njena odprava še dodatne stroške, zato da bo osnovno sredstvo - največkrat nepremičnina - potem brezhibno delovalo. Vendar pa lahko osnovno sredstvo tudi brez odprave pomanjkljivosti deluje in naročnik se zaradi dodatnih sredstev ne odloči za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti ne odpravi, je verjetno vrednost našega osnovnega sredstva manjša in bi bilo pravilno, da zmanjšamo vrednost OS in odpravimo 290. V praksi smo OS pogosto aktivirali ob usposobitvi za uporabo po vrednosti iz gradbene pogodbe in obenem za unovčeno garancijo oblikovali vnaprej vračunane stroške. Amortizacijo obračunavamo od priznane nabavne vrednosti. Čez čas pa potem podjetje presodi, da napake ne bo odpravljalo iz že opisanih razlogov. Če od unovčitve garancije in do odločitve, da pomanjkljivosti ne bomo odpravljali, mine že nekaj časa, je osnovno vprašanje, ali gre za popravek napake ali za spremembo računovodske ocene.
Točka 9 Uvoda v Slovenske računovodske standarde zelo natančno opredeljuje, kako ravnamo v enem in v drugem primeru.
»Sprememba računovodskih ocen je prilagoditev knjigovodske vrednosti sredstev oziroma obveznosti kot posledica ocene sedanjega stanja sredstev in obveznosti do virov sredstev ter predvidenih bodočih koristi iz sredstev in obveznosti. Temelji na novih informacijah ali novih dogodkih, zato se ne šteje za popravke napak. Ocenjevanje zajema sodbe, ki so zasnovane na najnovejših informacijah, na primer glede potrebne oslabitve terjatev in zalog, glede poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih obveznosti, glede dobe koristnosti amortizirljivih sredstev in vzorca pojavljanja gospodarskih koristi iz teh sredstev, glede jamstvenih obvez in tako naprej. Učinek spremembe računovodske ocene se uporabi za naprej in vpliva le na obdobje, v katerem je bila računovodska ocena spremenjena, in na kasnejša obdobja.«
»Napake lahko nastanejo pri pripoznavanju, merjenju, predstavljanju in/ali razkrivanju postavk računovodskih izkazov. Napake so opustitve postavk in napačne navedbe v računovodskih izkazih za pretekla obdobja, ki izhajajo iz neupoštevanja ali napačne uporabe zanesljivih informacij, ki so bile na voljo v času, ko so bili računovodski izkazi odobreni za objavo, in za katere se je upravičeno domnevalo, da bodo pridobljene in upoštevane pri sestavitvi računovodskih izkazov. Podjetje popravi bistvene napake iz preteklih obdobij za nazaj, in sicer v prvih računovodskih izkazih, odobrenih za objavo, po odkritju napak.
Napake popravi s preračunavanjem primerjalnih zneskov sredstev, dolgov in vseh vpletenih sestavin kapitala predstavljenega preteklega obdobja. Napake iz preteklega obdobja se popravijo s preračunavanjem za nazaj (kot da do njih v preteklem obdobju sploh ne bi bilo prišlo), razen če je to neizvedljivo; v takem primeru to dejstvo razkrije. Učinek popravkov napak iz preteklih obdobij se ne vključi v poslovni izid obdobja, v katerem je prišlo do odkritja napak.«
Izhajajoč iz našega primera ocenjujemo, da bi lahko – če je podjetje nekaj let imelo namen odpraviti pomanjkljivost, sedaj pa je zaradi novonastalih gospodarskih situacij ne bo - to opredelili kot popravek računovodske ocene in bi za znesek odpravljene rezervacije oblikovali dodatni popravek vrednosti OS (290/03) ali pa bi bilo bolj primerno zmanjšati nabavno vrednost, saj je podjetje v bistvu del denarja, ki ga je plačalo za pridobitev OS, dobilo vrnjenega v obliki unovčene garancije. Takšen popravek pa bi imel vpliv na nadaljnjo amortizacijsko osnovo, ki bi bila v prihodnje nižja in bi bil tudi strošek amortizacije nižji.
Vir: portal Tax-Fin-Lex – mag. Darinka Kamenšek
Ministrstvo za javno upravo naj bi v kratkem v javno razpravo posredovalo novelo zakona o splošnem upravnem postopku. V predlogu, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, so največje spremembe predvidene pri vročanju. Z nekaj izjemami naj bi to v večini primerov potekalo z navadno pošto.
Kot namreč pravi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, je v sedanjem predlogu predvideno, da bi velika večina vseh vročanj, ki se zgodijo po upravnem postopku, dejansko potekala z navadno pošto. In sicer bi to veljalo za vročanja, ko se državljanu nekaj odobri, se ga o nečem obvesti, ali pa ko se ga recimo pozove, da izrazi interes, če to želi. Še vedno pa bi ohranili vročanje s povratnico v primerih, ko upravni organ sam nekaj naloži državljanu ali mu nekaj odredi, ko gre za postopke, ki imajo disciplinske ali finančne posledice. Vendar pa je teh postopkov, pravi minister, razmeroma malo.
Kot pomembno prednost, ki jo prinaša takšna sprememba, izpostavlja skrajšanje postopkov, sploh na področju okolja in prostora. Pri vročanju z navadno pošto se namreč šteje, da je nekdo pošto dobil v treh dneh, in od tukaj dalje tečejo postopki. H krajšim postopkom bi pripomogla še ena predvidena rešitev, da bi namreč omogočili uporabo navadnega elektronskega predala, če ga uporabnik registrira, tako da za običajno obveščanje ne bi več potrebovali varnega poštnega predala.
Druga prednost je razbremenitev za državljane. Kot prvi minister, so pogoste pritožbe, ko ljudje določenih obvestil ne želijo sprejemati s povratnico, ker morajo ponje osebno na pošto, in bi bili popolnoma zadovoljni z vročanjem po navadni pošti. Stranski učinek takšnega načina vročanja pa je tudi manjši strošek za državljane in državo, saj so vsi postopki povezani z manj logistike in manj stroški. Nenazadnje bi tak način vročanja naredil tudi konec izgovorom, ko bi nekdo dobil obvestilo, a se ne bi želel izjasniti do nekega mnenja, ki je neobvezno. Po novem se ne bi mogel izgovarjati na to, da pošte ni dvignil, da ga ni bilo v državi, ipd.
Na ministrstvu za javno upravo ob tem zagotavljajo, da so bojazni o poslabšanju pravnega položaja pri vročanju s seznanitvijo odveč. Kot so zapisali, je z zakonom sicer predvideno, da se je naslovnik seznanil z dokumentom v roku petih dni od odpreme, označene na dokumentu, vendar naslovnik nastanek pravne domneve lahko izpodbija. Če organ ne bi mogel dokazati dejanske možnosti seznanitve, se bo vročitev lahko ponovila. Na ministrstvu tako poudarjajo, da naslovniki, ki niso imeli možnosti seznanitve s poslanim dokumentom (če bo izkazan dvom in bo to dokazljivo s strani organa), ne bodo v slabšem položaju.
Poleg tega, so zapisali, morebitna uveljavitev zakona v predlagani obliki ne pomeni, da bi naslovniki dokumente prejemali izključno v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal. "Odločitev o načinu vročanja bo sprejela uradna oseba, glede na pomen dokumenta, ki se vroča, naravo upravne zadeve ali druge okoliščine v zvezi s postopkom," so pojasnili.
Koprivnikar predvideva, da bo medresorsko usklajevanje končano v tednu ali dveh. Nato bodo pripravili končno obliko predloga, sledila pa bo javna razprava. Koprivnikar pravi, da so že v tej fazi dobili zelo ugodne odzive strokovne javnosti oz. strokovnjakov z univerzitetnega sveta, ki se s tem področjem ukvarjajo.
Vir: STA
Na ministrstvu za izobraževanje so pripravili predlog koncepta zakona o visokem šolstvu, z deležniki s področja visokega šolstva se bodo srečali 3. marca. Predlog ohranja pravico do brezplačnega študija na 1. in 2. stopnji, za stabilnejše financiranje zavodov predlagajo dve- ali triletne pogodbe, na novo pa bi omogočili ustanovitev politehnik.
Predlog koncepta zakona, ki ga je medijem predstavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, med drugim kot novost predvideva možnost ustanovitve politehnik, ki bi bile prek povezovanja strokovnih šol z gospodarstvom in negospodarstvom usmerjene predvsem v strokovno izobraževanje. Tovrstni visokošolski zavodi bi bili osredotočeni predvsem na povezovanje teorije in prakse, 30 odstotkov oseb, ki bo poučevalo na strokovnih programih, pa bo moralo imeti vsaj triletne delovne izkušnje iz "neakademskega sveta", predvideva predlog.
Po predlogu bi obstajala dva načina študija, in sicer polni ter delni študij. Obseg slednjega na leto bo manjši, zato bo trajal dlje. Kot je pojasnila ministrica, je ta način študija namenjen predvsem tistim, ki študirajo ob delu. Tako polni kot delni študij bi bil lahko po njenih besedah brezplačen ali plačljiv. Kot je poudarila ministrica, šolnin niso predvideli, tako študentje ohranjajo pravico do brezplačnega študija na 1. in 2. stopnji ter sofinanciranja študija na 3. stopnji. Če pa študija ne bi zaključili, je v konceptu predvideno delno vračilo sredstev. Za stabilnejše financiranje javnih visokošolskih zavodov so v konceptu predvideli dve- ali triletne pogodbe zavodov z resornimi ministrstvi. Avtonomijo univerz pa bi povečali tudi tako, da bi del proračunskih sredstev za znanstveno raziskovalno delo univerz namenili v enem znesku, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Peter Maček.
Po predlogu bi v obdobju gospodarske rasti sredstva za visoko šolstvo naraščala skladno s stopnjo gospodarske rasti oziroma dva odstotka letno, dokler ne doseže ravni dveh odstotkov BDP. V obdobju zaostrenih gospodarskih razmer pa bi se sredstva za visoko šolstvo zmanjšala z zamikom dveh let v višini do največ enega odstotka od povprečja zadnjih treh let.
Med cilji zakona je tudi povečanje stopnje internalizacije in prepoznavnosti slovenskega visokošolskega prostora. Ob tem je ministrica kot dilemo omenila vprašanje, kako doseči internalizacijo študija s predavanji v tujem jeziku in hkrati ne zmanjševati pomena maternega jezika. Po njenih besedah namreč ne želijo, da bi ambicioznejši študentje zaradi omejitve študija v tujem jeziku pri nas odhajali na študij v tujini, prav tako želijo na slovenske univerze privabiti več tujih študentov. Kot meni ministrica, je treba presekati gordijski vozel striktnega prepovedovanja izvedbe študijskih programov v tujem jeziku.
V konceptu je predvidena sprememba nekaterih pristojnosti Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis). Med drugim bi se po letu 2018, ko bi se opravila podaljšanja akreditacij vseh obstoječih študijskih programov in visokošolskih zavodov, izvedel prehod od programske k institucionalni akreditaciji. Obenem na ministrstvu predlagajo tudi, da bi morali biti raziskovalci iz javnih zavodov vključeni v pedagoški proces tako, da bi zavod dosegel najmanj deset odstotkov letne neposredne pedagoške obremenitve. To področje bi lahko sodilo tudi pod okrilje zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Po mnenju ministrice bi bilo sicer smiselno omenjeni zakon in zakon o visokem šolstvu združiti. Če bodo o tem dosegli dogovor tudi z deležniki na tem področju, bodo pripravili skupen zakon, je napovedala.
S predstavniki univerz, študentov, študentskih organizacij, sindikatov in drugih organizacij s področja visokega šolstva se bodo po ministričinih napovedih srečali 3. marca, pred tem od njih pričakujejo tudi pisna stališča o predlogu. V mesecu dni bi po njenih navedbah lahko oblikovali skupen predlog koncepta, nato bodo na ministrstvu napisali člene predloga zakona, ki bi lahko šel skozi parlamentaren postopek do konca leta.
Vir: STA
- Uredba o ukrepih prenosa znanja in svetovanja iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020, objavljeno v Uradnem listu RS št. 9/2015 z dne 13.2.2015, velja od 14.2.2015
- Uredba o izvajanju javne svetovalne službe v čebelarstvu, objavljeno v Uradnem listu RS št. 9/2015 z dne 13.2.2015, velja od 14.2.2015
- Sklep o določitvi standarda povprečne plače ter stroškov in odhodkov storitev oskrbe institucionalnega varstva za osebe, starejše od 65 let ter za odrasle osebe s posebnimi potrebami v posebnih socialno varstvenih zavodih in enotah domov za starejše, ki ga je možno upoštevati v cenah storitev, objavljeno v Uradnem listu RS št. 9/2015 z dne 13.2.2015, veljati začne 1.3.2015
- Odredba o pošiljanju obvestil o spremembi cen, objavljeno v Uradnem listu RS št. 9/2015 z dne 13.2.2015, veljati začne 6.3.2015
- Rasti elementov cen socialno varstvenih storitev za leto 2015, objavljeno v Uradnem listu RS št. 9/2015 z dne 13.2.2015, veljati začne 1.3.2015
- Uredba o določitvi zneska trošarine za energente, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 10/2015 z dne 16.2.2015, velja od 17.2.2015
- Uredba o postopkih ravnanja v primeru motenj in nestabilnosti na trgu pri preskrbi z nafto in naftnimi derivati, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 9/2015 z dne 13.2.2015, velja od 14.2.2015
- Pravilnik o medu, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 9/2015 z dne 13.2.2015, veljati začne 28.2.2015
- Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 9/2015 z dne 13.2.2015, velja od 13.2.2015
- Uredba o kakovosti zunanjega zraka, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 8/2015 z dne 6.2.2015, velja od 14.2.2015
- Poročilo Odbora za gospodarstvo k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Poslovnem registru Slovenije - Dopolnjen predlog zakon (ZPRS-1A), EPA 193-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o motornih vozilih (ZMV-A), skrajšani postopek, EPA 344-VII
- Predlog zakona o dopolnitvah Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU-C), redni postopek, EPA 335-VII
- Poročilo Odbora za gospodarstvo k Predlogu zakona o spremembah Zakona o podpornem okolju za podjetništvo - Dopolnjen predlog zakona (ZPOP-1C), EPA 198-VII
- Poročilo Odbora za gospodarstvo k Predlogu zakona o spremembi Zakona o varstvu potrošnikov - Dopolnjen predlog zakona (ZVPot-G), EPA 265-VII
- Predlog zakona o ratifikaciji Spremembe iz Dohe Kjotskega protokola (MSDKP), ratifikacija, EPA 336-VII
- Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma o sedežu med Vlado Republike Slovenije in Centrom za razvoj financ (BSCEF), ratifikacija, EPA 2015-VI
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu FEBRUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 6 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov (ZRTVS-1A, ZSDH-1, ZIPRS1415-A, ZIPRS1415-B, ZIPRS1415-C in ZUJF-C);
- V Državnem zboru je v obravnavi predlog novele D tega zakona - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415-D), nujni postopek, EPA 323-VII, ki je potreben zaradi rebalansa proračuna države.
- Državni zbor do sedaj pripravil še ni pripravil uradnega prečiščenega besedila (UPB) Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415);
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 101-3675/2013, stran 11111.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 11.2.2015 - 17.2.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 2 novosti | 1 novost | 2 novosti | 2 novosti | 1 novost | |
V tem tednu izpostavljamo:
- Gospodarska zbornica Slovenije vabi na razpravo o novi Uredbi o mejnih vrednostih emisije hlapnih organskih spojin v zrak iz naprav, v katerih se uporabljajo organska topila, ki bo 19.2.2015.
- Državni zbor je med gradiva v obravnavi prejel Predlog zakona o ratifikaciji Spremembe iz Dohe Kjotskega protokola (MSDKP), ratifikacija, EPA 336-VII.
- Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo nov Osnutek Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo - nov osnutek z dne 17.2.2015. Pripombe in predloge sprejemajo do 3.3.2015.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 11.2.2015 - 17.2.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 5 novosti | 13 novosti | 7 novosti | 1 novost | 8 novosti | 6 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | ||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 6 novosti | 1 novost | 1 novost | 3 novosti | ||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 5 novosti | 6 novosti | 2 novosti | 9 novosti | |||
| 5. JAVNE FINANCE | 2 novosti | 14 novosti | 4 novosti | 5 novosti | 7 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 16 novosti | 30 novosti | 3 novosti | 6 novosti | 13 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 3 novosti | 6 novosti | 6 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 3 novosti | 1 novost | 5 novosti | 2 novosti | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 1 novost | |||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 5 novosti | 3 novosti | 4 novosti | 8 novosti | |||
| 11. OBČINE | 73 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.