Načrtovani niz pogovorov z izbranimi pravniki se je začel precej spontano. Po vrsti uspešnih podjetniških zgodb in kar nekaj izbranih tujcih smo gostili v TFL Glasniku, sem dalj časa premišljevala, da je čas, da damo priložnost tudi pravnikom. Navsezadnje je portal Tax-Fin-Lex z vso veljavno zakonodajo in sodno prakso namenjen predvsem pravnikom. Seveda ne gre le za to. Ti intervjuji so že zdavnaj prerasli ta okvir. Gre predvsem za to, da predstavljajo pravniki s svojim delovanjem izjemno pomemben del družbe in njihov vpliv je velik.

Prvega gosta dr. Petra Čeferina zares ni bilo težko izbrati. Takoj po povabilu se je odzval s svojim kritičnim pogledom na vrsto pravnih področij (sodstvo, odvetništvo, protikorupcijsko komisijo, zapore ter seveda politiko in pravo) in zakoličil temeljna področja pogovorov. Takojšnji kontakt in izjemne misli: »Tipično za slovenskega birokrata je, da nikoli o ničemer ne odloči.« (...) »Pravo je ogrodje države, in če pogledamo našo državo, se moramo strinjati, da je za stanje nedvomno krivo pravo, ki ga kreira politika.« (...) »V politiki ni prve, ampak druga kategorija strokovnjakov, ki so manj sposobni in ne znajo ničesar narediti.« (...) »Krivda slovenskih državljanov je, da volijo neustrezne ljudi.« (...) »Večkrat sem izrekel bogokletno misel, da je bila na ozemlju Slovenije nazadnje pravna država za časa avstrijskega cesarja. Tam so zakon pred objavo dali v branje enemu kmetu in enemu delavcu. Če sta ga razumela, je šel naprej.« Očarljivo je tudi njegovo vedenje v najvišji maniri dunajske šole. Naš pogovor s Petrom Čeferinom so skupaj z našima spodaj omenjenima intervjujema z Jožetom Kozino in Draganom Petrovcem povzeli v Nedeljskem dnevniku.

Specializirani tožilec vrhovnega tožilstva mag. Jože Kozina je zelo pronicljiv sogovornik. Ko ga povabim po telefonu na razgovor, se predstavim in do polovice povem, kaj želim, me prekine in reče: »Poznam, z vami pa ja«. To je bil do zdaj moj najkrajši razgovor, trajal je zgolj 15 minut, a najbolj odmeven. Povzele so ga Finance (bil je tudi najbolj bran članek v elektronski izdaji Financ), pa tudi drugi časopisi (Mladina). Popolnoma osredotočen, jasen, skrbno nizanje vsake misli. Je udaren in si upa. Da Slovenijo obvladujejo štiri elite, kjer poleg preostalih treh (politične, gospodarske in bančne) omeni še akademsko, je posebna zanimivost. Pa da je Slovenija vsota posameznikov, ki samo nergajo in si ničesar ne upajo, zato nas strižejo kot ovce in po potrebi tudi oderejo. To pove vse.

Dr. Dragan Petrovec se je odzval nadvse prijazno in že v telefonskem pogovoru je bilo videti obetavno. Pristop do izvrševanja kazni in iskanja dobrega v kaznovanih ter profesorska skepsa sta nanizali vrsto izjemnih vprašanj in misli: o zaporih, socializaciji zapornikov, kazni in krivdi ter družbi, kako vse to sprejema. Njegova aktualna misel je naslednja: »Javno mnenje se nekoliko umiri, ko vidimo zaprtih 1800 klatežev. Zadovoljni smo, ko vidimo v zaporu tri, štiri politike in pet, šest tako imenovanih tajkunov, potem se nam kar zdi, da pravosodje deluje.«

Dr. Bojan Dobovšek, po profesorsko natančen, vendar tudi zelo praktičen v predlogih o korupciji in kriminalistiki, s katerima se ukvarja. Njegova misel o tem, da interesne skupine, kot so gospodarstvo, politika in še nekatere, ki so se povezale v neformalne mreže, obvladujejo celotne sektorje in delujejo samo v njihovo korist ter so prevzele zakonodajo in si podredile državne institucije, je več kot zgovorna. Pa tudi ta: »Treba je delovati s preventivnimi ukrepi, kar pomeni odpravljati pogoje za delovanje korupcije. Samo izgovarjanje na policijo, tožilstvo in sodišče zamegli odgovornost politikov za stanje v državi. Prevencija v prvi fazi drago stane, ukrepi se pokažejo šele čez nekaj let in težko jih je meriti, zato za politike ni zanimiva.«

Dr. Andraž Teršek je pravi vihar, s svojo filozofsko in etično naravnanostjo ter mladostnim pogumom je postavil nove temelje in porušil vrsto dosedanjih vzorcev. Težko se odločim, kaj izpostaviti, saj sva se v pogovoru sprehodila skozi vrsto pravnih, še bolj pa etičnih in temeljnih vprašanj, ki zadevajo vsakogar in so pravzaprav osnova za razvoj človeka že od malega, so ključna za vse, kar se v tej družbi zgodi. Njegova misel je njegovo delovanje: »Kar počnem, rad počnem, pri tem se trudim biti odgovoren, načelen, natančen. Javnega dela se lotevam kot svoje moralne obveznosti.« Kritičen je do permisivne vzgoje, javnih uslužbencev, ima predlog prenove študijskega programa pravnih fakultet in predlog uvedbe odgovornosti med politike, če je njihova lastna odpovedala. Njegove misli iz intervjuja so bile citirane v Delovi prilogi Ona.

Prav je, da je zaključna beseda gostov pripadla sodniku. Marjan Pogačnik, prijeten in zelo jasen sogovornik, je kot moj zadnji gost podal tri enostavne rešitve za učinkovitejše delovanje sodstva. Preiskovalni postopek bi se moral s sodišča preseliti na tožilstvo. Poleg tega bi moral biti sodnik do obravnave seznanjen samo z obtožnico, dokaze pa bi izvajala obramba in tožilstvo na obravnavi. Če bi sodnikovi pravni svetovalci na osnovi odločitve senata napisali ves vsebinski del sodbe, bi lahko bil slovenski sodnik v razpravni dvorani štiri dni namesto dveh in učinkovitost bi se temu primerno povečala.

Namesto sklepne misli

Ta temeljna pravičnost in tudi zdrava kmečka pamet, ki jo ima vsak od sogovornikov, se odražata kot osnova v nadgradnji vsakega in uspešnem delovanju na njegovem področju. Pa tudi pogum, torej to, da si upajo. Znanje in kritičnost sogovornikov sta dobrodošla, a vendarle je to premalo. Odločitve nastajajo drugje, ključno bi bilo vstopiti v ta sistem. To pa so bolj ali manj vsi zavrnili. Dr. Andraž Teršek je povedal, da če želiš spreminjati sistem, ne moreš postati del njega. Hkrati je dopustil možnost za 15 odstotkov glasov za novo stranko. Tako smo v pogovoru prej ali slej z vsakim sogovornikom pristali v politiki – njenih odločitvah in ravnanju.

A vendar gre karavana dalje. To očitno vsem ustreza. Trenutna farsa okoli komisije za preprečevanje korupcije bi se lahko končala mnogo hitreje, kot se je – če si je očitno kdo ne želi več, bi jo enostavno ukinili. Ne potrebujemo kadrovskega in drugega teatra. Po drugi strani pa neznosna lahkost sprejemanja zelo usodnih in velikih odločitev, ki je pri nas fascinantna: če nam ni uspelo z nepremičninskim davkom, pa malo povečajmo DDV. Če zdravstvo ne deluje, na hitro ukinimo dopolnilno zavarovanje in mogoče še malo poglejmo javna naročila. In še in še takih primerov. Ali se sploh kdo vpraša, kaj takšne odločitve potegnejo za seboj? To so vendar sistemska vprašanja najvišjega ranga, gre za strategije na vseh teh področjih, ki se gradijo daljši čas. Seveda, da ne bi spet tisto: o odgovornosti zanje ne duha ne sluha. Vsi ostajajo na položajih. Če bi v podjetjih tako delali, bi bili že zdavnaj vsi v stečajih. V podjetjih vsak odgovarja za svoja dejanja. To je vendar jasno.

Nekateri so me ob branju teh pogovorov spraševali, ali ustanavljam politično stranko. Morda je to le moj prispevek k boljši družbi, tako kot so ga vsak na svoj način in s svojega področja izrazili tudi sogovorniki. V prvi vrsti sem vendarle podjetnica in vem, kako pravilno stvari delujejo. Trdo in pošteno delo, jasna vizija in vztrajnost ter odlično izbrana ekipa, vse skupaj delujoče na visokih moralnih temeljih, zagotovo prinese uspeh. Če imamo portal, ki je postal medij in je popolnoma neodvisen, potem lahko nepristransko in pošteno v skladu s svojimi načeli prispevam drobec. Ravno za to gre.

Naj končam s še eno mislijo dr. Petra Čeferina, katerega misel sem si sposodila tudi za naslov tega prispevka: »Slovenci smo krasen narod, ki je preživel stoletja različnih okupatorjev in bedakov. Še vedno živi in prepričan sem, da bomo našli politike, ki so vredni zaupanja, ki jim ga bo na volitvah podaril slovenski narod.«

Zlata Tavčar