Robert Lešnik je v Sloveniji trikrat pogrnil na sprejemnem izpitu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, smer industrijsko oblikovanje, nato pa odšel v tujino - najprej k Volkswagnu, potem h Kii in naposled k Mercedesu. Tam je oblikoval najprestižnejši model mercedesa S. »Treba je imeti zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Popolnoma vseeno je, od kod prihajaš,« nam je povedal naš današnji gost in še marsikaj ima za povedati. Tudi to, kako je leta 2008 prišel v Mercedes, ko so bili tam že narejeni trije modeli iz plastelina za novega mercedesa S. Predlagal je svoj model in izbrali so ga.
V prejšnji številki TFL Glasnika smo na kratko povzeli določbe Predloga sprememb in dopolnitev Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki se nanašajo na vodenje postopkov v sistemsko pomembnih družbah. Danes se bomo posvetili spremembam, ki se nanašajo na učinkovitejše delovanje sodišč in zunajsodno finančno prestrukturiranje.
Vabljeni k branju!
TFL GLasnik:
G. Lešnik, vaša zgodba je prav filmska: trikrat so vas zavrnili na sprejemnih izpitih na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, smer industrijsko oblikovanje, potem ste odšli v tujino, najprej k Volkswagnu, potem h Kii in na koncu k Mercedesu. Zdaj ste oblikovali najprestižnejši model mercedesa S? Na kaj ste v svoji karieri najbolj ponosni?
Robert Lešnik:
Ker nisem bil sprejet na fakulteto v Sloveniji, sem šel leta 1994 v Nemčijo študirat industrijsko oblikovanje, in sicer oblikovanje transporta (transportation design) v Pforzheim. Leta 1998 sem študij končal kot diplomirani oblikovalec. Najprej sem delal kot oblikovalec v Volkswagnu, leta 2007 pa sem šel h Kii, kjer sem postal vodja oblikovanja (design manager). Pri Daimlerju sem nato najprej delal kot vodja oblikovanja (design manager), od 2011 pa kot vodja zunanjega oblikovanja (chief designer exterior).
V karieri sem najbolj ponosen nase, da sem sploh imel pogum iti v tujino.
TFL GLasnik:
Seveda smo ponosni, da je Slovenec tako zelo uspel v tujini. Oblikovanje mercedesa S je dosežek, ki mu težko najdemo podobnega. Katere lastnosti so potrebne za tak uspeh?
Robert Lešnik:
Pravzaprav je vseeno, pri katerem projektu delaš kot avtomobilski oblikovalec. Ali je to smart, razred S ali pa sprinter. Procesi so podobni in neodvisni od avtomobilskega modela. Če je na koncu od vseh predlogov ravno tvoj izbran za serijsko proizvodnjo, je to vedno tudi tvoj osebni uspeh. Imeti v pravem trenutku pravi predlog, idejo in tudi srečo.
TFL GLasnik:
Na predstavitvi mercedesa S v Ljubljani ste dejali, da ko ste leta 2008 prišli v Mercedes, so bili iz plastelina že narejeni trije predlogi za novi model mercedesa S. Vi ste predlagali novega in odločili so se za vašega. Kaj jih je prepričalo?
Robert Lešnik:
V Mercedes sem prišel januarja 2009. Od vseh projektov je bil razred S takrat praktično tik pred izbiro finalnega modela, to je bilo marca 2009. Običajno so vsi trije modeli v naravni velikosti, ki jih predstavimo upravnemu odboru, enako dobri. Pogosto je sreča tista, ki ti je ali pa ti ni naklonjena. V tem primeru sem prepričan, da je bil izbrani model preprosto najboljši.
TFL GLasnik:
Kaj pomeni delo na oblikovalskem oddelku v Mercedesu v Nemčiji? Delate s tujci, kakšen tim je to? Kdo sprejema odločitve?
Robert Lešnik:
Samo na našem, precej majhnem oddelku zunanjega oblikovanja delajo oblikovalci devetih različnih narodnosti. V vsem Mercedesovem oblikovanju v Nemčiji in po svetu jih je še mnogo več. Odločitve se sprejemajo vsak dan skozi hierarhijo od spodaj navzgor: najprej vodje skupin, nato vodje oddelkov in na koncu vodja Mercedes designa Gorden Wagener. Modele avtomobilov, ki jih predlagamo, na koncu izbere in potrdi upravni odbor s šefom dr. Zetschejem na čelu.
TFL GLasnik:
Sta lastnosti kreativnost v oblikovanju in natančna nemška organizacija združljivi?
Robert Lešnik:
Oblikovanje avtomobilov je precej natančno začrtan in definiran proces. In bolj je natančen, lažje je priti do cilja, torej serijske proizvodnje končnega izdelka, avtomobila. Mislim, da ima ravno zato nemška avtomobilska industrija sloves najboljše. Oblikovalci nismo umetniki, katerih kreativnost je odvisna od dnevne forme. Držati se je treba terminov in prezentacij, saj lahko le tako inženirji in dobavitelji sploh razvijejo dele in orodja za serijsko proizvodnjo.
TFL GLasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Robert Lešnik:
Meni se kot Slovencu v tujini, kjer živim skoraj 20 let, nikoli ni bilo težko dokazati. Morda zato, ker to, kar počnem, počnem z veseljem. Vsekakor pa je treba imeti zaupanje vase in v svoje sposobnosti. Popolnoma vseeno je, od kod prihajaš.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Autocommerce d.o.o.
Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju Predlog sprememb ZFPPIPP), ki je bil objavljen na spletni strani Ministrstva za pravosodje dne 9. septembra letos, prinaša spremembe tudi na področju učinkovitega delovanja sodišč in na področju zunajsodnega finančnega prestrukturiranja.
Na področju učinkovitega delovanja sodišč sta spremenjena dva člena:
- 53. člen, ki ureja dodatne pristojnosti sodniških pomočnikov pri odločanju o manj zahtevnih vprašanjih, povezanih s postopki zaradi insolventnosti in
- 233. člen, ki poenostavlja odločanje sodišč o začetku stečajnega postopka v primeru, da začetek postopka predlaga dolžnik.
Zunajsodno finančno prestrukturiranje ureja novi 44.b člen. Za zunajsodno finančno prestrukturiranje je značilno, da temelji na splošnih načelih obligacijskega prava.
Sodniški pomočnik bo po novem lahko samostojno odločal o vseh vprašanjih razen:
- o začetku in koncu postopka,
- o začasnih odredbah,
- o preizkusu terjatev,
- o prodaji premoženja, če vrednost presega 50.000 EUR,
- o razdelitvi razdelitvene mase in
- o vprašanjih v postopku odpusta obveznosti.
V kolikor pride do pritožbe na sklep, ki ga je sprejel sodniški pomočnik, o pritožbi odloči sodnik posameznik okrožnega sodišča.
Predlagatelj Predloga sprememb ZFPPIPP je v obrazložitvi 233. člena zapisal, da je sprememba 233. člena potrebna zato, ker:
- obstaja pravna praznina glede vira za kritje nujnih stroškov začetka stečajnega postopka, ki nastanejo neodvisno od tega, ali stečajni dolžnik, ki je pravna oseba, ima premoženje in
- je nejasno razmerje z drugimi (splošnimi) pravili, in sicer predvsem s pravili o obveznosoti upravitelja iz 291. do 294. člena in s pravili o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikov.
6. odstavek spremenjenega 233. člena določa, da je založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka oproščen:
- dolžnik in
- delavec, ki vloži predlog za začetek stečajnega postopka zaradi insolventnosti delodajalca.
Stroški za začetek stečajnega postopka se krijejo v breme proračuna sodišča.
Zunajsodno finančno prestrukturiranje, kot ga ureja ZFPPIPP, temelji na splošnih določbah Obilgacijskega zakonika (OZ) (Uradni list RS, št. 83/2001 do 40/2007). Predvsem se upoštevata načeli avtonomnosti urejanja razmerij in načelo prostovoljnosti. To pomeni, da sporazum o moratoriju ali zunajsodnem finančnem prestrukturiranju velja samo za tiste upnike, ki v to privolijo.
Predlog sprememb ZFPPIPP zavezuje poslovodstvo družbe, da v primeru nastanka insolventnosti začne pogajanja z upniki z namenom, da doseže z njimi sporazum o zunajsodnem finančnem prestrukturiranju in omogoči družbi, da ponovno postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. V času pogajanj se družba poskuša s ključnimi upniki dogovoriti za moratorij, s katerim se ključni upniki zavežejo, da do sklenitve sporazuma o zunajsodnem finančnem prestrukturiranju oziroma najkasneje do določenega roka, ne bodo sodno ali zunajsodno uveljavljali svojih terjatev.
Sporazum o zunajsodnem finančnem prestrukturiranju je dogovor, ki je sklenjen med insolventno družbo in upniki, s katerim se uredijo medsebojne pravice in obveznosti glede izvedbe finančnega prestrukturiranja družbe. Predlog sprememb ZFPPIPP predvideva sledeče možnosti, ki jih lahko sporazum o zunajsodnem finančnem prestrukturiranju vsebuje:
- udeleženi upniki pristanejo na zmanjšanje oziroma odlog dospelosti nezavarovanih oziroma zavarovanih terjatev,
- udeleženci se dogovorijo o izvedbi povečanja osnovnega kapitala družbe s stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do družbe,
- udeleženci uredijo druge medsebojne pravice in obveznosti glede finančnega prestrukturiranja družbe.
Glede na dolžino insolvečnih postopkov pri nas bi bilo pametno, da se poslovodstva v večji meri začnejo posluževati zunajsodnega finančnega prestrukturiranja. Procesi bi verjetno stekli hitreje, manj bi bilo stroškov in verjetnost, da družba uspe, bi bila večja. Tudi upniki bi bili verjetno na boljšem, še posebej, če bi se takšen postopek začel dovolj zgodaj. Ko družba zaide tako daleč, da ni več izhoda, tudi upnikom (vsaj navadnim upnikom) in delavcem običajno ne ostane nič. Samo grenki spomini na družbo, ki je nekoč poslovala, na poslovnega partnerja, s katerim so upniki sodelovali in ustvarjali prihodke. Ne nazadnje tudi na delodajalca, ki je zagotavljal delovna mesta in dohodke določenemu številu ljudi.
Zaostrene javnofinančne razmere pomembno vplivajo na gospodarsko okolje in položaj Slovenije v svetu. Načrtovano znižanje javnofinančnega primanjkljaja naj bi bilo doseženo tudi z doseganjem višjih davčnih prihodkov. Pri tem ima pomembno vlogo Davčna uprava Republike Slovenije (Durs), katere primarna naloga je predvsem učinkovito odkrivanje in preprečevanje neizpolnjevanja davčnih obveznosti, davčnih utaj in sive ekonomije. S tem v zvezi se v zadnjem času še posebej pogosto omenja področje zaračunavanja storitev med povezanimi osebami – področje transfernih cen.
Področje transfernih cen je v Sloveniji opredeljeno v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) in podrejenih predpisih, kot sta Pravilnik o transfernih cenah in Pravilnik o priznani obrestni meri. Sicer pa slovenska davčna zakonodaja sledi Smernicam OECD za določanje transfernih cen za mednarodna podjetja in davčne uprave, ki so nekakšen priročnik za podjetja in davčne uprave po vsem svetu.
Povezane osebe so domača ali tuja podjetja in fizične osebe, ki drugo osebo kapitalsko, upravljavsko, pogodbeno ali drugače posredno oziroma neposredno obvladujejo. Če si povezane osebe med sabo zaračunavajo blago, obresti, storitve oziroma opravljajo transakcije z drugimi povezanimi osebami, morajo upoštevati neodvisno tržno načelo (angl. arm’s length principle) pri določanju ustrezne transferne cene.
Zaračunavanje storitev med povezanimi osebami vedno zahteva dodaten napor podjetij k zagotavljanju neodvisnega tržnega načela. V skladu s splošno sprejeto prakso se namreč šteje, da je bila storitev med povezanimi osebami opravljena zgolj, če bi bila nepovezana oseba pripravljena naročiti in plačati to storitev od druge nepovezane osebe, ali če bi jo bila ta pripravljena opraviti sama. Če navedeni pogoj ni izpolnjen, pomeni, da storitev ni davčno priznan strošek oziroma da cena ni v skladu z neodvisnim tržnim načelom.
Kdaj je storitev davčno priznan odhodek?
V skladu z ZDDPO-2 mora podjetje upoštevati naslednje:
- storitve morajo biti podprte z zadostno podporno dokumentacijo, iz katere nedvoumno izhaja, da so bile zaračunane storitve dejansko opravljene,
- storitve morajo biti z vidika prejemnika storitev poslovno potrebne in
- cena storitev mora biti v skladu z neodvisnim tržnim načelom – cena, za katero bi se dogovorili ali jo dosegli s pogajanji nepovezani osebi pod enakimi ali podobnimi pogoji glede enakega ali podobnega pogodbenega predmeta.
Če podjetje ne more zadostiti vseh zgornjih pogojev, lahko davčni organ izpodbija davčno priznavanje odhodkov. Medtem ko sta prva dva kriterija povezana primarno s stroški delničarjev/družbenikov, je tretji pogoj povezan predvsem s področjem transfernih cen.
Vir: revija DENAR
V primeru sindiciranega posojila s tiho participacijo, v katerem se sklene pogodbeno razmerje med slovensko banko kot posojilodajalcem in slovensko pravno osebo kot posojilojemalcem, nato pa se brez obvestila posojilojemalcu slovenska banka s tujo banko – nerezidentko dogovori, da bo ta plačala določen znesek denarnih sredstev in si s tem zagotovila delež v posojilu ter s tem v višini udeležbe prevzela vsa tveganja, ki izhajajo iz posojilne pogodbe med slovensko banko in slovenskim posojilojemalcem, se mora od plačil obresti, ki so preko slovenske banke posrednice prenakazane tuji banki, obračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj. Pojasnilo DURS v zvezi s to tematiko iz leta 2007, ki je objavljeno na spletnih straneh DURS, je bilo pripravljeno ob upoštevanju informacij, ki jih je kot relevantne za pripravo pojasnila navedel zavezanec in v skladu z veljavno zakonodajo.
Načinov sklenitve in vrst sindiciranih posojil je več, pri čemer so razlike lahko zlasti v organizaciji posojila, načinu financiranja in porazdelitvi odgovornosti. Upoštevati je treba, da je davčna obravnava sindiciranih posojil odvisna od dejanskih okoliščin primera.
V nadaljevanju pojasnjujemo davčno obravnavo v primeru, ko je pri sindiciranem posojilu sklenjeno pogodbeno razmerje med slovensko banko kot posojilodajalcem in slovensko pravno osebo kot posojilojemalcem. Slovenska banka se pri sindiciranem posojilu primeroma s tujo banko dogovori, da bo ta plačala določen znesek denarnih sredstev in si s tem zagotovila delež v sindiciranem posojilu, sklenjenim med slovensko banko in slovenskim posojilojemalcem. V primeru, ko posojilojemalec o tem dogovoru ni obveščen, se taka posojila označuje kot sindicirana posojila s tiho participacijo. Tuja banka bo kot tihi udeleženec v sindiciranem posojilu upravičena do vračil posojila in obresti iz naslova tega posojila v ustreznem deležu, v katerem je udeležena v posojilu. Odplačevanje glavnice in obresti v takšnem sindiciranem posojilu praviloma poteka tako, da posojilojemalec odplačuje glavnico in obresti slovenski banki, ta pa prejeta sredstva prenakaže tuji banki, ki na podlagi dogovora o deležu v posojilu sodeluje pri zagotavljanju denarnih sredstev in v višini udeležbe prevzema vsa tveganja, ki izhajajo iz posojilne pogodbe med slovensko banko in slovenskim posojilojemalcem. To pomeni, da bo slovenska banka v tem poslu nastopala zgolj kot posrednica, do katere tuje banke ne izkazujejo terjatev iz naslova sindiciranega posojila, na podlagi katerih bi se plačevale obresti, ampak gre zgolj za prenakazilo.
V skladu s 70. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 90/07, 56/08, 76/08, 92/08, 5/09, 96/09, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12; v nadaljevanju: ZDDPO-2) v povezavi s 4., 8. in 11. členom istega zakona, je treba od plačil obresti, ki so preko slovenske banke posrednice prenakazane tuji banki, obračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj. V opisanem primeru sindiciranega posojila s tiho participacijo ne gre za posojilno medbančno razmerje, zato zanj ne velja oprostitev davčnega odtegljaja po 2. c točki prvega odstavka 70. člena ZDDPO-2. Med slovensko banko in »tiho udeleženko« (tujo banko), ki je delno prevzela terjatve do posojilojemalcev (slovenskih pravnih oseb) po pogodbi o sindiciranem posojilu, ne obstajajo terjatve, iz katerih bi se plačevale obresti, zato se izplačani dohodek ne šteje za obresti, ki jih banke plačujejo drugim bankam in finančnim institucijam.
ZDavP-2 v 8. točki prvega odstavka 58. člena določa, da je plačnik davka oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je hkrati druga oseba (v tem primeru slovenska banka), ki za tuj račun (tuje banke) prejme dohodek, od katerega se v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju izračunava, odteguje in plačuje davčni odtegljaj, ko oseba (slovenski posojilojemalec), ki jo tak dohodek bremeni, ne pozna in glede na okoliščine primera ne more poznati upravičenca do dohodka (tuje banke), če tako predpiše minister za finance. Na podlagi te določbe in 26. a člena Pravilnika o izvajanju ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09, 101/2011, 24/12, 32/12-ZDavP-2E in 19/13), s katero je bila predpisana obveznost plačnika davka za posrednika, mora slovenska banka kot posrednica izračunati, odtegniti in plačati davek od obresti, ki jih prenakaže tuji banki. Pri tem velja še enkrat opozoriti, da je treba pri obravnavi problematike upoštevati vsa dejstva in okoliščine konkretnega primera in presojati za kakšno financiranje gre dejansko in po vsebini.
Vir: pojasnilo DURS
Kapitalska struktura je kombinacija dolžniških virov in kapitala. Dolžniški viri se v času nenehno spreminjajo, vendar naj bi blagovni producenti poskušali vzdrževati razmerje med kapitalom in izposojenimi viri na t.i. ciljni kapitalski strukturi. Vodstvo blagovnih producentov bi moralo sprejemati take odločitve o kapitalski strukturi, da bi maksimirale notranjo vrednost podjetja. Na kapitalsko strukturo vplivajo številni dejavniki. V ta namen so se razvile številne teorije, ki so bile tudi empirično testirane. Očeta moderne teorije o kapitalski strukturi sta F. Modigliani in M. Miller.
Ko so začeli diferencirano obravnavati obresti kot postavko, ki zmanjšuje davčno osnovo, so začeli gospodarski subjekti v svoji kapitalski strukturi povečevati dolžniške vire. Teoretično je bilo dokazano, da je sedanja vrednost davčnega ščita enaka podjetniški davčni stopnji, pomnoženi z višino dolga.
Med številnimi teorijami o kapitalski strukturi velja v kontekstu tega prispevka posebej izpostaviti t.i. menjalno teorijo vzvoda (trade-off theory of leverage), ki se opira na tezo, da se ustvarjeni dobički pri finančnem dolgu kompenzirajo z višjimi obrestnimi merami in stroški stečaja. Po tej teoriji je vrednost zadolženega podjetja enaka vrednosti nezadolženega podjetja in vrednosti stranskih učinkov, ki vključujejo davčni ščit in pričakovane stroške zaradi finančne stiske.
Optimalna kapitalska struktura, o kateri se odloča izven gospodarskega subjekta, naj bi bila bolj vloga tveganja novih projektov, ki jih uvajajo v podjetjih in ki naj bi povečevali njihovo vrednost. Tveganje in donosnost kapitala kot nagrada za tveganje sta namreč močno odvisna od kapitalske strukture.
Tako torej uči teorija.
V praksi pa se vselej dogajajo odmiki od ciljne kapitalske strukture. Lahko bi trdili, da je ekonomski liberalizem pred zadnjo finančno krizo povzročil, da so se tudi nefinančni gospodarski subjekti zadolževali preko vseh meja in se s tem krepko oddaljili od optimalne kapitalske strukture. Pretirana zadolženost jih je v času finančne krize, ki ji je sledila še recesija, privedla v izjemno težaven ekonomsko-finančni položaj. Zaradi recesije so se zmanjšali prihodki, proizvajalna sredstva so ostala neizkoriščena (nizek ROA), stalni stroški na enoto izdelka/storitve so se močno povečali in prodajna cena jih ni uspela več pokriti. Mnogi gospodarski subjekti so se znašli v hudih likvidnostnih težavah in niso bili v stanju finančnim upnikom poravnavati obresti, kaj šele odplačevati glavnice. Učinkovanje obeh vzvodov, poslovnega in finančnega, se je obrnilo v nasprotno smer.
Delež kapitala v pasivi bilance stanja podjetij se je močno znižal, v nekaterih primerih celo pod 10 %, pri nas najbolj v gradbenih podjetjih. Zaradi neugodnega razmerja med izposojenimi in lastnimi viri so podjetja postala kapitalsko neustrezna in ta neustreznost se je zahrbtno zakoreninila v njihovih bilancah. Postala je njihova rakava rana. Zakaj? Preprosto zato, ker je njihova rehabilitacija dolgotrajna (večanje kapitala z zadržanim dobičkom ob hkratnem prestrukturiranju finančnih dolgov), v številnih primerih pa tudi neuspešna (insolvenca in stečaj).
Najučinkovitejše takojšnje zdravilo je rekapitalizacija, ki je postopek povečanja osnovnega kapitala in s tem tudi lastniškega kapitala podjetja. Pomeni vnos svežega kapitala z izdajo novih delnic. Tudi čisti in v podjetju zadržani dobiček seveda povečuje kapital, vendar je običajno preskromen, da bi lahko na kratki rok izboljšal kapitalsko strukturo. V postopku rekapitalizacije lahko sodelujejo obstoječi lastniki (delničarji) ali pa novi oziroma oboji.
V postopku rekapitalizacije je treba odgovoriti na nekatera bistvena vprašanja: določitev indikativne vrednosti podjetja oziroma cene delnice, določitev premije in pravic vpisa in dodelitve. Kdo so poleg obstoječih delničarjev novi potencialni investitorji? Ti so lahko finančni: zasebni kapitalski skladi, mednarodne finančne institucije, … in strateški: blagovni producenti kot kupci izdelkov/storitev ali pa konkurenti. Po finančni krizi institucionalni investitorji še vedno težijo za oblikovanjem takih portfeljev, ki bi bili odporni pred tržnimi šoki, in se želijo posloviti od tradicionalnih modelov alokacije sredstev, ki niso upoštevali dejanskih tveganj. Zato stopajo v ospredje nove prioritete investitorjev, t.i. izvedbene in kvalitativne značilnosti, med njimi recimo tudi diverzifikacija, transparentnost in likvidnost.
Če naj se blagovni producenti kot današnji hudi bolniki z neustrezno kapitalsko strukturo rešijo te rakaste tvorbe, morajo takoj biti podvrženi močni kemoterapiji, kar pomeni dobiti močno finančno injekcijo v obliki rekapitalizacije. Ta bo lahko zanje panacea.
Pod računovodsko napako mednarodni standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP), oziroma mednarodni računovodski standard (v nadaljevanju MRS) MRS 8 opredeljuje opustitev postavk ali napačno navedbo v računovodskih izkazih za eno ali več preteklih obdobij kot posledica matematičnih pomot, spregledov, napak pri uporabi računovodskih usmeritev, napačnega navajanja dejstev ali prevar.
Pri tem je pomembno, da se bistvene napake iz preteklih obdobij preračunajo in upoštevajo v prvih računovodskih izkazih, ki bodo izdani potem, ko je podjetje odkrilo napako. Napake se popravijo tako, da se:
- preračunajo primerjalni zneski iz predstavljenega preteklega obdobja ali preteklih obdobij, ko so se napake pojavile,
- preračunajo začetni saldi sredstev, dolgov in kapitala za prvo predstavljeno preteklo obdobje, če se je napaka pojavila pred prvim predstavljenim preteklim obdobjem.
Če učinkov napake za nazaj ni mogoče določiti, jih je potrebno upoštevati v prvem obdobju, ko je to mogoče (kar je lahko tudi tekoče obdobje).
MRS tudi določa razkritja in sicer se razkrije:
- vrsto napake preteklega obdobja,
- obseg popravka za tekoče obdobje, če je izvedljivo ter izračun osnovnega in popravljenega čistega dobička na delnico, če za podjetje velja MRS 33,
- znesek popravka na začetku prvega predstavljenega preteklega obdobja,
- okoliščine, ki so vodile do tega stanja in opis na kakšen način in od kdaj je napaka popravljena, če preračun ni izvedljiv.
Vir: portal Tax-Fin-Lex
Vlada je na svoji spletni strani objavila predlog zakona o davku na nepremičnine, ki med drugim predvideva višjo obdavčitev nerezidenčnih stanovanjskih nepremičnin in stanovanjskih nepremičnih nad 500.000 evrov. Znova je v predlogu tudi obdavčitev sakralnih objektov, predvidena je višja obdavčitev poslovnih in industrijskih nepremičnin. Kot kaže predlog, ki je predviden za obravnavo v DZ po nujnem postopku, je predvidena davčna stopnja za rezidenčne stanovanjske nepremičnine 0,15 odstotka, za nerezidenčne stanovanjske nepremičnine pa 0,50 odstotka.
Kot nerezidenčna se bo po predlogu štela nepremičnina, v kateri na dan 1. januarja leta, za katero se davek odmerja, lastnik oz. solastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča oz. v njej na ta dan ni prijavljenega vsaj polletnega odplačnega tržnega ali neprofitnega najema.
Za stanovanjske nepremičnine, katerih vrednost presega 500.000 evrov, se bo po predlogu davčna stopnja za vrednost nad 500.000 evrov povečala za 0,25 odstotne točke. Za poslovne in industrijske nepremičnine razen energetskih nepremičnin je predvidena 0,75-odstotna obdavčitev, za energetske nepremičnine 0,40-odstotna. Kmetijske stavbe bi bile obdavčene 0,30-odstotno. Druge stavbe - kot so javne stavbe, kulturni spomeniki, sakralni objekti - s stopnjo 0,50 odstotka.
Za kmetijska zemljišča je predvidena stopnja 0,15 odstotka, za gozdna zemljišča 0,07 odstotka, za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo 0,75 odstotka, za zemljišča za energetsko rabo 0,40 odstotka, za ostala zemljišča - stavbna zemljišča, zemljišča za gradnjo stavb itd. - 0,50 odstotka. Za kmetijska in gozdna zemljišča se bo za leto 2014 sicer davek odmeril največ do zneska, ki ne presega 25 evrov na hektar kmetijskega zemljišča in 10 evrov gozdnega zemljišča.
Občine bi lahko od leta 2017 naprej določile merila (glede na lego, vrsto dejavnosti, status nepremičnine ipd.) za znižanje ali zvišanje davčnih stopenj. Stopnje davka bi lahko spremenile za vse nepremičnine razen nelegalnih gradenj ter kmetijskih in gozdnih zemljišč, in sicer za največ 2,5-krat. Za nelegalne gradnje - gradnje, za katere je inšpekcijska odločba pravnomočna in evidentirana v registru ter ne izvršena - se bo po predlogu davčna stopnja povišala za trikrat.
Davčna osnova bo po predlogu posplošena tržna vrednost nepremičnin, navedena v registru nepremičnin na 1. januar leta, za katerega se bo davek odmerjal. Kot so STA povedali na Geodetski upravi RS, bodo indeksirane vrednosti nepremičnin javnosti dostopne predvidoma prihodnji teden. Davka na nepremičnine se ne bi plačevalo od nepremičnin, ki so v lasti tujih držav in so namenjene za diplomatskega predstavništva ali konzulate, ki so v lasti mednarodnih organizacij ali njihovih predstavništev ter ki so v lasti institucij EU.
Davka bi bile oproščene tudi nepremičnine, ki so javno dobro, razen vodnih zemljišč, ki se uporabljajo za poslovno in industrijsko rabo in za energetsko rabo, varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja ter neplodna zemljišča. Davek, ki bi nadomestil obstoječe dajatve na nepremičnine, bi uvedli z letom 2014, ministrstvo za finance pa v prvem letu pričakuje 205 milijona evrov priliva v državni proračun.
Predlog določa triletno prehodno obdobje - za leta 2014, 2015 in 2016 - v katerem bi se davek obračunal po stopnjah, določenih v zakonu, prihodek od davka pa bi šel v celoti v državni proračun. Občinam bi za ta tri leta odstopili del prihodka, tako da bi dobile enak znesek, kot so ga odmerile za nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012, zmanjšan za pobrane pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.
Po izteku tega obdobja bi bila polovica prihodkov od davka ob upoštevanju davčnih stopenj, navedenih v zakonu, namenjena državnemu proračunu, polovica prihodka ob upoštevanju povišanj ali znižanj davka pa občinam. Pri tem bi morale občine svoj del davka od gozdnih zemljišč nakazati na poseben podračun in ga nameniti za vzdrževanje gozdnih cest. Geodetska uprava bo glede na predlog najkasneje do 1. februarja 2014 vsem zavezancem poslala obvestila o nepremičninah in posplošeni tržni vrednosti, ki bodo vsebovala tudi informativni podatek o davčnih stopnjah in o izračunanem davku na nepremičnine.
Za odmero davka za leto 2014 bodo uporabljeni podatki, ki so jih lastniki v registru nepremičnin spremenili do 1. aprila 2014 oz. do izdaje odločbe o odmeri davka. Davčne odločbe naj bi bile v prvem letu (2014) izdane do 31. maja, naslednja leta pa do 31. marca.
Vir: STA
Predlagane spremembe socialne reforme, ki jih je pretekli teden potrdila vlada, so usmerjene predvsem na družine, je na predstavitvi sprememb poudarila ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Po njenih besedah finančne posledice sprememb - del teh naj bi stopil v veljavo s 1. januarjem 2014 - znašajo okoli deset milijonov evrov. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Kopač Mrakova je pojasnila, da so pri pripravi sprememb socialne reforme sledili cilju, da država priskoči na pomoč najbolj socialno ogroženim skupinam prebivalstva, predvsem enostarševskim in velikim družinam.
Po besedah Kopač Mrakove so pričakovanja javnosti zagotovo večja, kot pa so realne možnosti. Kot je dejala, prav zaradi omejenih finančnih virov tako ni bilo mogoče zagotoviti, da bi bile varstvenega dodatka deležne tudi osebe v institucionalnem varstvu.
Kopač Mrakova kot eno ključnih posledic predlaganih sprememb socialne reforme, ki posegajo v zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in o socialno varstvenih prejemkih, vidi v tem, da se upošteva realni gmotni položaj vlagateljev. Po njenih besedah so se zaradi kompleksnosti sistema odločili za postopno uveljavljanje sprememb.
Večina sprememb bo, tako ministrica, začela veljati s 1. januarjem 2014, ostale, pri katerih so potrebne zahtevnejše prilagoditve informacijske podpore, pa s 1. septembrom 2014. Po njenih besedah bi brez postopnosti uveljavitve sprememb prišlo do prehude "turbulence" v sistemu.
Glavne spremembe pri zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se nanašajo prav na upoštevanje sprememb dohodkov vlagatelja in družinskih članov. Tako se bo upoštevala tudi sprememba vrste dohodka, ki ga prejema vlagatelj ali družinski član, ne pa samo začetek ali izguba dohodka iz dela.
Spreminja se tudi upoštevanje premoženja in prihrankov pri denarni socialni pomoči in varstvenem dodatku. Predlagane spremembe prinašajo novo lestvico otroških dodatkov in državnih štipendij, ki upošteva, da bodo lahko od 1. januarja 2014 do državne štipendija upravičeni tudi mladoletni dijaki.
Pri zakonu o socialno varstvenih prejemkih pa spremembe prinašajo prilagoditve zakonskim spremembam na ostalih področjih in odpravo podvajanja zakonskih določb, razširitev osnovnega pogoja za upravičenost do varstvenega dodatka ter izključitev ene tretjine vrednosti prejete denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka iz omejitve dedovanja po 128. členu zakona o dedovanju.
Izboljšanje sedanjega stanja bo po besedah Kopač Mrakove mogoče predvsem z uvedbo prostega preudarka glede neupoštevanja nepremičnine v lasti stranke, za katero je mogoče sklepati, da si z njo stranka začasno ne more zagotoviti preživetja, in to zaradi okoliščin, na katere ne more vplivati, ali pa stranka ne more razpolagati z nepremičnino.
Po novem se dohodki iz študentskega dela upoštevajo v višini, ki je bolj ugodna, odpravlja se diskriminacija pri dodeljevanju izredne denarne socialne pomoči upravičencem do varstvenega dodatka, izključuje pa se tudi krivdni razlog pri izredni denarni socialni pomoči zaradi višje sile ali naravne nesreče ali menjave statusa.
Spremembe socialne reforme bodo sedaj romale v državi zbor. Kot opozarjajo na ministrstvu, gre v tem primeru za najnujnejše popravke, v prihodnjem letu pa bodo pripravili celovito prenovo zakonov o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in o socialno varstvenih prejemkih, s tem pa bodo dodatno poenostavili postopke pri uveljavljenju pravic.
Vir: STA
- Uredba o oblikovanju cen naftnih derivatov, objavljeno v Uradnem listu RS št. 81/2013 z dne 4.10.2013, veljati začne 9.10.2013
- Uredba o izvajanju Uredbe Komisije (ES) o določitvi skupnih pravil za prilagodljivo uporabo zračnega prostora, objavljeno v Uradnem listu RS št. 81/2013 z dne 4.10.2013, veljati začne 3.11.2013, uporabljati se začne 3.2.2014
- Pravilnik o meroslovnih zahtevah za etilometre, objavljeno v Uradnem listu RS št. 81/2013 z dne 4.10.2013, veljati začne 19.10.2013
- Odločba o ugotovitvi, da prvi odstavek 41. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ni v neskladju z Ustavo, objavljeno v Uradnem listu RS št. 81/2013 z dne 4.10.2013, velja od 4.10.2013
- Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), objavljeno v Uradnem listu RS št. 81/2013 z dne 4.10.2013, velja od 5.10.2013
- Uredba o upravnem poslovanju, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 81/2013 z dne 4.10.2013, velja od 5.10.2013
- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 81/2013 z dne 4.10.2013, velja od 5.10.2013
- Pravilnik o obrazcih za priglasitev ugotavljanja davčne osnove od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 81/2013 z dne 4.10.2013, velja od 5.10.2013
- Pravila borze, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 81/2013 z dne 4.10.2013, veljati začne 19.10.2013
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS-C), skrajšani postopek, EPA 1499-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre-C), skrajšani postopek, EPA 1502-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-C), skrajšani postopek, EPA 1498-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanj (ZZVZZ-M), nujni postopek, EPA 1497-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-D), EPA 1496-VI
- Predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017, EPA 1456-VI
- Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o vojnih invalidih (ZVojI-D), skrajšani postopek, EPA 1464-VI
- Predlog zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (ZIPRS1415), nujni postopek, EPA 1465-VI
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu OKTOBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 3 spremembe in dopolnitve: z novelo ZIPRS1314-A, Zakonom o štipendiranju (ZŠtip-1) in novelo ZIPRS1314-B.
- V pripravi je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-C), nujni postopek, EPA 1417-VI, ki ga je Državni zbor potrdil. Namen spremembe je zagotoviti pravno podlago za sklepanje poslov začasnega prenosa dolžniških vrednostih papirjev.
- Državni zbor uradnega prečiščenega besedila zakona še ni pripravil.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 104-3990/2012, stran 11368. Veljati je začel 25.12.2012.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 2.10.2013 - 8.10.2013 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | |||
V tem tednu izpostavljamo:
- V Uradnem listu EU št. 266 z dne 8.10.2013 je bil objavljen Sklep Komisije z dne 20. septembra 2013 o določitvi vrednosti za razvrščanje po sistemih spremljanja stanja v državah članicah, ki so rezultat postopka interkalibracije, v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES ter razveljavitvi Odločbe 2008/915/ES (notificirano pod dokumentarno številko C(2013) 5915) (1).
- Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je vladi v obravnavo poslalo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja. Predlog naj bi obravnavali po skrajšanem postopku.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 2.10.2013 - 8.10.2013 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 4 novosti | 3 novosti | 5 novosti | 1 novost | 14 novosti | 8 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 3 novosti | 3 novosti | |||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | 3 novosti | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 3 novosti | 4 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 15 novosti | 3 novosti | |
| 5. JAVNE FINANCE | 2 novosti | 7 novosti | 18 novosti | 2 novosti | 14 novosti | 7 novosti | |
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 24 novosti | 7 novosti | 9 novosti | 1 novost | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 1 novost | 5 novosti | 5 novosti | 4 novosti | ||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 4 novosti | 2 novosti | 11 novosti | 11 novosti | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | 2 novosti | 5 novosti | ||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 1 novost | 4 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 58 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.