TFL Glasnik:
Dr. Friedrich Thießen, ste profesor za finance in bančništvo na nemški Tehnični univerzi Chemnitz ter ustanovitelja prvega študijskega programa investicijskega bančništva v Nemčiji. 
Od kar je v Evropi kriza in vse pogosteje slišimo o propadu tega in onega podjetja, so oči uprte tudi v banke. Javnost je razdeljena in ponekod tudi razjarjena, češ, da države rešujejo banke in ne ljudi, podjetij … Kot utež za slednji argument navajajo Islandijo, ki je pustila banke propasti. Zakaj se takšnega scenarija ni lotila tudi Evropa?

Friedrich Thießen:
Obstaja dober argument, zakaj ni enačiti Islandije z evropskimi bankami. Islandske banke so poslovale mednarodno, zato nacionalni obtok ni bil ogrožen oziroma ni bil močno prizadet. Poleg tega pa je vedno prijetneje za krizo ali nastalo situacijo kriviti tujce.

TFL Glasnik:
Evropska unija je še nedolgo nazaj trepetala pred morebitnim zlomom. Prva država, kjer so se začele podirati domine, je bila Grčija. Po napovedih IMF bi ji lahko sledile Italija, Španija, Portugalska, Slovenija, Irska, … Ali menite, da še grozi takšen scenarij?

Friedrich Thießen:
Menim, da se to v prihodnosti ne more zgoditi. V Sloveniji, Italiji, Španiji … banke niso bile tako močno prizadete, da jih ne bi mogli rešiti. Poleg tega pa so omenjene države tudi odpravile večji del težav. Ni več bojazni, da bi se bančni sistem zlomil.

TFL Glasnik:
Kako pa je z Grčijo v tem primeru? Dosedanji ukrepi se niso izkazali za najboljše, to je priznal tudi IMF v svojem poročilu. Poleg tega Grčija potrebuje novo finančno injekcijo.

Friedrich Thießen:
To drži. Ampak, Grčija je izredno problematična država – izvedla je premalo reform. Zadolževalna situacija celotne države je izjemno vprašljiva. Računati je tudi treba, da Grki večjega dela dolga oziroma posojila ne bodo vrnili.

TFL Glasnik:
Ampak Evropska unija žuga tudi Sloveniji, da ni izvedla vseh potrebnih reform.

Friedrich Thießen:
To je res.

TFL Glasnik:
Bi po scenariju, da zaradi neuvajanja reform država ne more splezati na zeleno vejo, če lahko tako razumemo povedano, podobno lahko grozilo tudi Sloveniji?

Friedrich Thießen:
Žal tako podrobnih informacij o Sloveniji nimam, da bi lahko predvidel, kaj sledi.

TFL Glasnik:
Nekateri mislijo, da situacija postane resna, ko je v igri slaba banka, na katero poslovne banke prenesejo del slabih posojil. Nemčija ima že dolgo slabo banko. Kako ocenjujete nemško slabo banko?

Friedrich Thießen:
Menim, da je koncept reševanja bank s pomočjo slabe banke dober inštrument, s katerim lahko pospravimo nered po krizi. In sicer se zgodi naslednje: banke težave prenesejo na institucijo, ki jo zagotovi država. S tem so banke osvobojene slabih posojil in dobijo dovolj kapitala, da lahko ponovno financirajo gospodarstvo. Država pa se ukvarja z aktivnimi izgubami.

TFL Glasnik:
Je koncept slabe banke dober za vsako državo?

Friedrich Thießen:
Ne, slaba banka deluje le v tistih državah, kjer izgube bank ali naložbe niso preobremenile države. To se je zgodilo na Islandiji in na Irskem. Tam so bili mednarodni posli bank preveliki, da bi jih lahko sanirala država. Grožnja v tej smeri je obstajala tudi v Švici. Švicarske banke so bile zelo velike. Ko je UBS naletela na težave, je kratek čas vladal strah, da je ne bodo mogli rešiti, saj je država premajhna, da bi lahko prevzela breme. No, Švicarjem je vseeno uspelo.

TFL Glasnik:
V katerih državah pa se ta koncept ni prijel oziroma ni mogel zaživeti?

Friedrich Thießen:
V ZDA. Tam so sicer ustanovili slabo banko, ampak o tem ne govorijo. Američani se delajo, kakor da je vse urejeno. Freddie Mac je prevzel za več 1 milijardo evrov slabih posojil od manjših lokalnih bank.

TFL Glasnik:
Kako pa bodo rezultati bančnih stresnih testov vplivali na nemške banke? Jih bo potrebno kaj zapreti?

Friedrich Thießen:
Ne, nobena banka se ne bo zaprla. Res je, da bo prišlo do zmanjševanja števila ljudskih bank (Volksbank) in hranilnic (Sparkasse), ampak ne zaradi rezultatov stresnih testov. Število bank bo Nemčija zmanjševala, ker postajajo te vse večje in želijo prihraniti stroške. Stresni testi nimajo vpliva na zapiranje; banke spreminjajo svojo poslovno strategijo ali tako, da si zagotavljajo več lastnega kapitala ali pa ukinjajo tiste posle, ki niso zreli za poslovno tveganje. In če ni slednjega omenjenega, potem banka potrebuje manj lastnega kapitala.

TFL Glasnik:
Kakšen vpliv imajo na bančni sektor bančni škandali? Hipo banka v Avstriji, NLB v Sloveniji?

Friedrich Thießen:
Vplivajo v smislu, da dobijo ljudje odpor do bank. Po drugi strani pa dolgoročno takšne krize nimajo vpliva na poslovanje. Škandali se hitro pozabijo, tudi zato, ker banke zagotovijo, da so nekaj spremenile. Opazili smo tudi, da ko neka banka postane insolventna, druge banke hitro prevzamejo njene posle. To pomeni, da tudi izginotje neke banke nima vpliva na poslovanje.

TFL Glasnik:
Nezaupanje v banke se kaže tudi v tem, da ljudje vse pogosteje denar hranijo doma – v nogavici, kot rečemo v šali. Ampak kaj bi se zgodilo, če bi na primer 30 odstotkov slovenske populacije denar spravljalo doma in ga ne bi imelo na bančnem računu?

Friedrich Thießen:
To je opaziti v mnogih vzhodnoevropskih državah. Tudi v Rusiji ima mnogo ljudi denar doma. Ampak to ni tako slabo ali zaskrbljujoče, kot bi kdo mislil. Res je, da slednje malce upočasni kroženje denarja, s tem je bruto domači proizvod (BDP) malce oslabljen, ampak če se ljudje ob tem počutijo dobro in varno, je to tudi pozitivno. Če bi ljudje ves čas bili v skrbeh zaradi bank, bi to precej bolj ohromilo potrošnjo. In če imajo ljudje denar, obstaja tudi nevarnost vlomov, s čimer lahko človek izgubi vse prihranke.

TFL Glasnik:
Kakšna je napoved za prihodnost? V Španiji in na Portugalskem ljudje na ulicah še vedno protestirajo, marsikje je slišati, da je vse večja težava tudi brezposelnost. Bi se ta kriza lahko še poglobila?

Friedrich Thießen:
Žal iz krize še nismo. Menim pa, da se kriza tudi ne bo poglabljala. Mnoge države so sprejele nujne reforme. Številke sicer niso tako dobre, kot radi pravijo politiki – ne v Španiji, ne na Portugalskem, Grčija pa sploh ni naredila nobenega koraka glede reform. Napačno pa je tudi pričakovati, da se bodo reforme zgodile čez noč. Ljudje se nis(m)o sposobni reformirati v kratkem času, nasprotno – to so družbeni procesi, ki trajajo nekaj let. V bistvu trajajo veliko dlje, kot je bilo sprva predvideno. Se pa reform ni treba bati. Mislim, da gredo reforme v pravo smer.

TFL Glasnik:
To pogosto slišimo, ampak katere reforme bi npr. morali po vašem mnenju v Sloveniji najprej sprejeti, da bi lahko ponovno zagnali gospodarstvo ali pa da bi banke dajale kredite?

Friedrich Thießen:
Treba je razumno gospodariti. Rešiti banko je enostavno - ustanoviti slabo banko, ki jo prevzame država, s čimer banke sanira, da lahko te normalno poslujejo naprej. Vprašanje pa je, ali potem delajo dobro naprej ali slabo. To pa je odvisno od gospodarskega sistema. Kaj je potrebno? Okolje brez korupcije in monopola, zanesljiv pravni sistem, zanesljiva sodišča, ekonomska svoboda, konkurenca. Poleg tega ne sme biti država preveč radodarna s socialnimi transferji. Država mora varčevati. Te reforme niso enostavne, še manj pa priljubljene, zato se tolikokrat zatakne pri izvajanju.

TFL Glasnik:
Vse države se ne želijo odpovedati socialni državi. Tak primer je sever Evrope (Finska, Švedska, Danska, Norveška). Švica bo na referendumu glasovala tudi o univerzalnem temeljnem dohodku. Te države so npr. veliko manj varčevalne pri socialnih transferjih kot Slovenija.

Friedrich Thießen:
Se strinjam. Slovenija je varčevalna na tem področju v primerjavi z drugimi državami. V Sloveniji se morajo ljudje sami pobrigati za socialne zadeve, kar je žalostno. Država bi morala pobrati več davkov, da bi lahko izplačevala več socialnih transferjev. Pomembno pa je, da državnih pomoči ne izkoriščamo, kot je bil primer v Grčiji, kjer je za socialno podporo zaprosil vsak drugi Grk. Tudi Nemčija je mnogo let predolgo namenjala posamezniku nadomestilo za brezposelnost. Nadomestilo za brezposelnost je oseba prejemala tri leta, zato se ni niti zanimala za delo. Zdaj lahko denar dobiva le eno leto, sicer še potem tudi, ampak je denarja veliko manj kot prvo leto.

TFL Glasnik:
Pa se je s tem dejansko zmanjšala brezposelnost?

Friedrich Thießen:
Je, ker začno ljudje veliko prej iskati novo službo.

TFL Glasnik:
Kaj pa v primeru, ko v državi ni delovnih mest? V Sloveniji je to velika težava, enako v Grčiji, Španiji…

Friedrich Thießen:
Res je. To je velika težava, ki pa ima korenine globlje, kot se zdi. Prestrukturiranje terja svoj čas. Če se sesuje neka gospodarska panoga, traja 10 do 15 let, da se vzpostavi nova struktura. Kljub propadu pa je potrebno vzpodbujati razvoj novosti. Za to pa je potrebna svoboda.

TFL Glasnik:
Za razvoj je potreben tudi kapital. V Sloveniji predvsem mikro, mala in srednje velika podjetja tožijo, da ne dobijo kreditov slovenskih bank. Kako zavrteti urin kazalec v smer, ki bo vzpodbujala razvoj?

Friedrich Thießen:
Če manjka kapital, je res nemogoče pognati gospodarstvo. Banke so žal pri svojih odločitvah včasih preveč okorne. Morda so za to krivi tudi zaposleni na bankah, ki imajo slabe izkušnje, poleg tega pa po krizi ne prepoznajo priložnosti, so preveč bojazljivi … V primeru, ko je gospodarstvo tik pred razcvetom in potrebuje dejansko le denar, je smotrno aktivirati tuje banke, ki se ne bojijo vlaganj in novih začetkov. Če se banke bojijo, da bi se ponovila zgodba iz preteklosti, je treba spremeniti sistem; uvesti strožjo zakonodajo, ostro se je treba boriti proti bilančni manipulaciji, gospodarski revizorji morajo biti iskreni in dobri pri svojem delu …

TFL Glasnik:
Ali to pomeni, da dokler nimamo »zdrave« družbe, ne moremo imeti »zdravih« bank in zdravega gospodarstva?

Friedrich Thießen:
Ja. Točno tako. Dokler družba kot taka ni 'zdrava', ne morejo biti 'zdrave' banke in gospodarstvo.

Pogovarjala se je: Simona Drevenšek