Številka 26, letnik VI
29. september 2015

Facebook Twitter
TFL Glasnik

Milica Prešeren je novinarka na nacionalni TV, urednica in voditeljica oddaje Turbulenca, ki jo dela že osmo leto oziroma je za njo že 250 oddaj. V pogovoru za TFL Glasnik nam je jasno ponazorila osnovno težavo, ki spremlja marsikaterega novinarja: »Vsak izmed nas ve, kaj hoče, marsikaj zna, vendar premalo prisluhne samemu sebi in si premalokrat upa.«

V današnjem pravnem članku nam dr. Igor Areh predstavlja prispevek z naslovom Preiskovalni intervju - iskanje informacij namesto priznanj. Sodobna zgodovina razvoja policijskih zaslišanj kaže, da se zaključuje obdobje uporabe obtoževalnih (prisilnih) zasliševalskih tehnik in začenja obdobje tehnik, ki so usmerjene v iskanje informacij namesto priznanj.

V Temi tedna objavljamo tretji del članka univ. dipl. ekon. Silve Koritnik Rakela na temo Spremembe na področju računovodskega poročanja v letu 2016. Izbrali smo še dve spremembi iz ZGD-1, ki (lahko) vplivata na računovodsko poročanje večjega števila družb. Ena izmed njih ima vpliv tudi na finančni položaj družbenikov.

 

Vabljeni k branju!

Milica Prešeren: Dobro delaš, če izhajaš iz samega sebe

Milica Presern

TFL Glasnik:
Ga. Milica Prešeren, praktično vso kariero ste zvesti nacionalni televizijski hiši, delali ste več oddaj, zadnje čase pa vas najbolj zaznamuje Turbulenca, oddaja, ki jo delate že osmo leto, oziroma je za vami že 250 oddaj, kjer ste urednica in voditeljica. Na kaj ste v vaši karieri in sicer najbolj ponosni?

Milica Prešeren:
V resnici sem najbolj ponosna nase, saj sem seštevek vseh okoliščin, življenja, dela, ljudi na moji poti in tako naprej. Opredeljevati se samo za eno zadevo, se mi zdi krivično, ker so naša življenja, moje življenje, sestavljena iz nešteto reči. Sem človek, ki ima rad zelo veliko različnih stvari, in v tem kontekstu nikoli ne rečem, da je ena stvar najpomembnejša, ampak da šteje celota.

 

TFL Glasnik:
Vsa ta vaša kompleksnost se izraža prav v Turbulenci, v kateri odkrivate celo vrsto zanimivih, a vsakdanjih človeških tem, ki zanimajo praktično vse. Kako se lotevate oddaje? Od kod koncept? Od kod ideje? Gostje?

Milica Prešeren:
Človek dobro dela, ko izhaja iz samega sebe. Ravno moje zanimanje za različne stvari je eden od razlogov, da sem se odločila za ta poklic, saj daje novinarstvo možnost vprašati, izvedeti in se tudi marsikaj naučiti. Vsak od nas ima več interesnih področij, nekatere stvari nas veselijo, z drugimi imamo težave, pri tretjih želimo biti boljši, doseči več. Turbulenca je presek naših želja, težav, zadreg, cilj pa, da najdemo rešitev, pomagamo ljudem, da razmišljamo pozitivno. Ob vsem pesimizmu, žalosti, nesrečah, problemih je prav, da smo koristni, da izobražujemo ljudi, da jim pomagamo živeti bolje.

Milica Presern

 

TFL Glasnik:
Pa se vam ne zdi, da je termin oddaje Turbulenca ob sredah pred dnevnikom popolnoma neposrečen? Menim, da bi za tako pomembno oddajo bilo treba najti udarnejši termin.

Milica Prešeren:
Termin ni moja domena. Je pa res, da danes sodobna tehnologija omogoča ogled oddaj tako rekoč kadar koli in kjer koli. Navsezadnje smo ustvarili svojo knjižnico, kjer lahko kadar koli pogledate katero koli od 250 Turbulenc.

 

TFL Glasnik:
Kaj pravijo statistike?

Milica Prešeren:
Čeprav je pomembno, da te nekdo gleda v realnem času, ko je oddaja, zlasti kontaktna, na sporedu, je po drugi strani pomembno število vseh ogledov. Za nekoga, ki ima denimo letos prvošolca in ga ta tema doslej ni zanimala, lahko poišče oddajo s to vsebino v arhivu. Morda ta oddaja v času predvajanja ni imela tako visoke gledanosti, kot jo lahko ima zdaj, ob novem zanimanju staršev. Zato je gledanost relativna.

 

TFL Glasnik:
Vsekakor pa mora biti gledanost oddaje odlična, saj je na sporedu že osmo leto.

Milica Prešeren:
To je značilna svetovalna in izobraževalna oddaja, v kateri se lahko najdemo vsi ne glede na izobrazbo, spol, starost, interese … Delati oddajo za vse je, po pravici povedano, težko, a zanimivo, ker sočasno pritegneš mamo, očeta, otroke …

 

TFL Glasnik:
Kako naprej? Ste razmišljali o razvoju oddaje?

Milica Prešeren:
Vsaka oddaja se mora razvijati, osnovni cilj in namen oddaje pa ostajata ista. V središče postavljamo različne težave in izkušnje ljudi. Turbulenca ostaja verodostojna oddaja, vabimo strokovnjake, ki so dejansko strokovnjaki, vredni zaupanja. V timu se ves čas porajajo nove ideje, pogovarjamo se, ravno včeraj smo se, tako da se obeta tudi kaj novega, drugačnega, iz oddaje v oddajo, seveda v danih okvirih možnega.

Milica Presern

 

TFL Glasnik:
Kako najdete vse te strokovnjake s tako različnihf področij? Koliko sodelavcev imate?

Milica Prešeren:
O številu je težko govoriti, saj se spreminja. Pomembna je pestrost ljudi, saj različno razmišljamo, vsak prinese nekaj svojega. Včasih denimo kdo opazi čudovito hišo na levi, nekdo drug pa gozd na desni in tako stkemo celovitejšo sliko. Pomembno je, da smo uigran tim, da se pogovarjamo med sabo in z drugimi.

Teme? Če vas vprašam, kakšen dan je za vami, kaj dobrega ali slabega vam je prinesel, bova takoj našli deset novih tem. Ljudje, ki delamo take oddaje, hodimo okoli z odprtimi ušesi in očmi, tako nas včasih tudi banalne zadeve pripeljejo do zanimive teme. Sodelavec te recimo vpraša, kako vzgajati hčerki, ki imata tako različen značaj. Tema za Turbulenco: kako vzgajati. Tudi vsaka kava te pripelje do zanimive teme. Denimo klepet o tem, ali je pomembno imeti zveze in poznanstva. Nova tema: mreženje.

Rada omenjam zanimivo prigodo. Neki voznik mestnega avtobusa je pozdravil vsakega vstopajočega potnika, sama pa sem opazovala, koliko mu jih je sploh odzdravilo. Začela sem se spraševati: so malenkosti res malenkosti? Koliko nam takšne malenkosti polepšajo dan?

 

TFL Glasnik:
Vse te stvari so nam tako blizu in spet moram povedati, da bi bilo bolje, da bi bila oddaja v udarnejšem terminu. Veliko tem je, o katerih nas nikjer ne učijo.

Milica Prešeren:
Ustvarjalci največ naredimo za oddajo z načinom, kako se z njo ukvarjamo. Obstajajo stvari, za katere si lahko želimo, da bi bile drugačne, a ustvarjalcem ostane le, da v danih okoliščinah naredimo največ, kar lahko. Rada imam to oddajo, saj prinese tudi ravno pravi odmerek adrenalina.

 

TFL Glasnik:
In zadnje, običajno vprašanje: kaj je vaše sporočilo Slovencem?

Milica Prešeren:
Zadnje čase slišimo toliko nasvetov, da ne vem, ali je pametno, da jih dajem še jaz. Predvsem mislim, da vsak od nas ve, kaj hoče, marsikaj zna, vendar premalo prisluhne samemu sebi in si premalokrat upa. Treba je verjeti vase. Postaviti si moramo cilje in za to tudi kaj narediti.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Jure Horvat Photography

Milica Presern

Preiskovalni intervju - iskanje informacij namesto priznanj

dr. Igor Areh

piše: dr. Igor Areh, izredni profesor za psihologijo na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.

Sodobna zgodovina razvoja policijskih zaslišanj kaže, da se zaključuje obdobje uporabe obtoževalnih (prisilnih) zasliševalskih tehnik in začenja obdobje tehnik, ki so usmerjene v iskanje informacij namesto priznanj. V nekaterih evropskih državah (npr. Velika Britanija in Skandinavija) se je prehod zgodil pred več kot desetletjem, pri nas pa ga ni videti. Ob uporabi obtoževalnih zasliševalskih tehnik se opazno poveča tveganja za pridobitev napačnih priznanj, temeljijo pa na nepreverjenih zdravorazumskih domnevah, katerih avtorji so navadno izkušeni (ameriški) preiskovalci kaznivih dejanj. Zasliševalske tehnike, ki so usmerjene v pridobivanje informacij, so manj tvegane za pridobitev izsiljenih priznanj, obenem pa temeljijo na verodostojnih ugotovitvah znanstvenih raziskav, ki so bile objavljene v recenziranih in priznanih strokovnih revijah, predvsem s področja forenzične psihologije.

V prispevku je predstavljena pretežno zasliševalska logika iskanja informacij, katere tipični predstavnik je model PEACE in pridobivanje podatkov s pomočjo empatičnega odnosa med preiskovalcem in osumljencem. Na kratko je predstavljeno tudi nekaj sodobnih načinov preverjanja verodostojnosti izjav osumljencev.

1. Iskanje priznanj

Danes je na voljo veliko znanja o tem, katere zasliševalske tehnike se uporabljajo v praksi. Različni avtorji omenjajo različno število tehnik, največ pa so jih opredelili Kelly, Miller, Redlich in Kleinman (2013), ki ugotavljajo obstoj kar 71 zasliševalskih tehnik. Pri tem je treba omeniti, da so omenjeni avtorji raziskali tudi tehnike, ki se uporabljajo izven konteksta policijskih zaslišanj (npr. tehnike, ki jih uporabljajo obveščevalne službe). Po eni najbolj uveljavljenih delitev, delimo zasliševalske tehnike na dve dihotomizirani kategoriji – obtoževalne (poimenovane tudi kot prisilne ali prepričevalne) tehnike in tehnike zbiranja informacij (Meissner, Redlich, Bhatt in Brandon, 2012). Prepričevalne zasliševalske tehnike so proces, v katerem osumljenca prepričujejo, da je zanj najbolje, če prizna, da je storil kaznivo dejanje. Da bi to dosegli, preiskovalci uporabljajo strategije zavajanja, ki vključujejo dejanja, kot so (Leo, 1996):

  • Prikrivanje identitete policistov, s čimer skušajo pridobiti priznanje osumljenca. Takšne prikrite dejavnosti so npr. dovoljene v ZDA in Kanadi.
  • Zavajanje osumljenca s težo obtožb (npr. v primeru umora trdijo, da je žrtev še živa in lahko govori, ali pa trdijo, da je videti kot, da je bilo dejanje posledica nesrečnega naključja, oz. nenačrtovano).
  • Uporaba prevare, kar je najpogostejša oblika policijskega zavajanja med zasliševanjem, pri tem navadno osumljenca soočijo z neobstoječimi obremenilnimi dokazi, ali namigujejo na njihov obstoj.

Zaradi uporabe zavajanj se pri prepričevalnih zasliševalskih tehnikah močno poveča tveganje za pridobitev izsiljenega ali napačnega priznanja. Avtorji zasliševalskih priročnikov, ki zagovarjajo uporabo prisilnih zasliševalskih tehnik, se temu spoznanju zvečine upirajo, saj ga ne omenjajo, ali pa ga celo zanikajo. Tako npr. Jayne in Buckley (n. d.) opisujeta Reidovo tehniko devetih korakov kot »zasliševalski pristop, ki je oblikovan tako, da spodbuja pridobitev priznanja krivih osumljencev in obenem ščiti nedolžne osebe«. Avtorji tehnike tudi poudarjajo, da »nobeden od devetih korakov ne more pripraviti nedolžne osebe, da prizna, zato so vsi koraki pravno in moralno upravičeni« (Inbau, Reid, Buckley in Jayne, 2011, str. 187). Pri tem svojih trditev ne podkrepijo z dokazi in kaže, da slepo verjamejo vanje. Zimbardo (1967; po Gudjonsson, 2003) je v enem izmed prvih pregledov policijskih priročnikov ugotovil, da so psihološko prefinjeni in temeljijo na uporabi prisile, kar pomeni, da kršijo osnovne človekove pravice in dostojanstvo posameznika ter povečujejo možnost pojava napačnega priznanja. Po objavi njegovih ugotovitev se je zanimanje za problematiko zaslišanj povečalo in sprožil se je plaz znanstvenih raziskav ter objav, ki so na splošno podprle Zimbardovo mnenje.

Višina tveganja za pojav napačnega priznanja ni odvisna samo od uporabljenih zasliševalskih tehnik. Odvisna je tudi od osebnostnih lastnosti osumljencev. Tveganju so najbolj izpostavljene uslužne osebe, ker želijo ugajati in se izogibajo konfliktom, posebno z osebami, ki jim predstavljajo avtoriteto (Gudjonsson, 2003). Podobno velja tudi za sugestibilne osebe, saj pri njih lahko pride do spremembe izvornih spominov, če uporabljamo zavajajoča vprašanja in izkazujemo dvom v resničnost njihovih izjav (Gudjonsson, 2003). Nevarno oz. tvegano je tudi namigovanje osumljencu, da ima težave s spominom, kar je ena od spornih prisilnih zasliševalskih tehnik, saj se lahko razvije nezaupanje v lastni spomin (Bergen, Jelicic in Merckelbach, 2008). Pojav imenujemo sindrom nezaupanja v spomin, spremlja pa ga nagnjenost k temu, da se oseba pri presojanju verodostojnosti lastnega spomina zanaša na zunanje vire informacij, kot so npr. na druge informirane osebe. Prisotnost sindroma močno poveča tveganje za pojav napačnega priznanja (Gudjonsson in MacKeith, 1983).

 

Članek je iz zbornika Osebni dokazi v teoriji in praksi, April 2015, Univerza v Mariboru - Fakulteta za varnostne vede.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Spremembe na področju računovodskega poročanja v letu 2016 (3.del)

univ. dipl.ekon. Silva Koritnik Rakela

piše: univ. dipl. ekon. Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj

V prvem delu prispevka smo opozorili na spremenjeno sistematiko v SRS 2016. Vsebinskim spremembam in uporabi v praksi se bomo posvetili, ko bo zbirka javno objavljena. V drugem delu prispevka smo predstavili pravila za določanje velikosti družbe ter dve spremembi, ki vplivata le na ožji krog družb.

V tretjem delu prispevka smo za tokratno Temo tedna izbrali še dve spremembi iz ZGD-1, ki (lahko) vplivata na računovodsko poročanje večjega števila družb. Ena izmed njih ima vpliv tudi na finančni položaj družbenikov.

1. Revizija in preiskava računovodskih izkazov

Letna poročila srednjih in velikih družb mora v skladu s 1. odstavkom 57. člena ZGD-1 pregledati revizor. Tu ni nobenih novosti. Majhne družbe so zavezane reviziji le, če se z njihovimi vrednostnimi papirji trguje na organiziranem trgu – torej če so subjekti javnega interesa.

Vendar pa mora revizor v skladu s 7. odstavkom 57. člena opraviti preiskavo računovodskih izkazov pri tistih majhnih kapitalskih družbah, ki po pripoznanju merijo opredmetena osnovna sredstva po revalorizirani vrednosti ali vrednotijo finančne instrumente, za katere ni objavljene cene na organiziranem trgu, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, ter naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti. Naj še enkrat zapišemo, da v skladu s 7. odstavkom 55. člena ZGD-1, to velja tudi za mikro družbe, ki v primeru uporabe poštenih vrednosti za namene poročanja postanejo majhne družbe.

V Sloveniji je med majhnimi podjetji kar nekaj družb, ki so na predlog bank začele uporabljati model prevrednotenja za nepremičnine. Banke so, čeprav so na podlagi ocenjenih vrednosti nepremičnin imele vse podatke, ki so jih potrebovale pri odobritvi posojil, zahtevale, da družbe te vrednosti pripoznajo tudi v računovodskih izkazih.

2. Nova formula za izračun bilančnega dobička

Družbeniki na skupščini ne odločajo o dobičkih posameznih let, temveč o znesku, ki ga ZGD-1 poimenuje »bilančni dobiček«. Bilančni dobiček je izračunljiva kategorija, ki se je do sedaj izračunavala iz prostih sestavin kapitala. Ta formula je sedaj spremenjena.

Glede na spremembo formule v 5. odstavku 66. člena ZGD-1, se bo bilančni dobiček lahko pri nekaterih družbah bistveno zmanjšal. V izračunu bilančnega dobička je vključena nova 23.a postavka »Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan«.

Zmanjšanje postavk kapitala, ki so na voljo za razdelitev lastnikom za znesek, ki ga družba izkazuje med sredstvi v svoji bilanci, je novost. Po vsebini gre za prepoved izplačila tistega dela dobička, ki se zadržuje v tveganih sredstvih (premoženju) organizacije. S tem se povečuje varstvo upnikov. V primeru insolvenčnih postopkov se izkaže, da je tovrstna sredstva težko vnovčiti ali pa so v celoti brez vrednosti.

V izračunu bilančnega dobička je vključena nova postavka, 23a. Zmanjšanje za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvijanja na bilančni presečni dan. Kaj to pomeni v praksi, lahko razumemo na konkretnem primeru slovenske družbe, ki se ukvarja z izdelavo računalniških programov. V zadnjem letnem poročilu te družbe pri pojasnilu neopredmetenih sredstev preberemo: "… Največji del neopredmetenih sredstev pa predstavlja usredstvenje programa YYY (6.302.582 evrov)."

V tem letu je imela ta družba 2.402.219 evrov bilančnega dobička in 5.227.838 evrov celotnega kapitala. V spodnji tabeli prikazujemo izračun bilančnega dobička po pravilih za leto 2015 in pravilih, ki bodo veljala za leto 2016. Kot je razvidno, je bilančni dobiček negativen, kar pomeni nič delitve še v nekaj prihodnjih letih (letni dobiček je okrog 600.000 evrov).

Tabela: Izračun bilančnega dobička

Tabela Izračun bilančnega dobička

3. Priloga k izkazom

Spremembe ZGD-1 so sledile zahtevi Direktive o poenostavitvi poročanja. 69. člen ZGD-1 določa vsebino Priloge s pojasnili. Do sedaj so bila zahtevana razkritja v tem členu zapisana v 22 točkah 1. odstavka tega člena. V naslednjih odstavkih je bilo nato zapisano, česa od naštetega ni potrebno razkrivati majhnim družbam in česa ni potrebno razkrivati srednjim družbam. Člen je napisan na novo ter na način, kot ga zahteva Direktiva.

Najprej so zapisana obvezna razkritja za majhne družbe (10 razkritij), nato se dodajo razkritja za srednje družbe (19 razkritj) in na koncu še za velike družbe (2 razkritji). Za velike družbe je torej v tem členu zakona zapisanih 31 obveznih razkritij. Mikro družbe morajo razkriti le štiri informacije, v kolikor poročajo v skladu s 70a. členom, sicer pa poročajo kot majhne družbe. Oglejte si sistematiko tega člena v tabelarni obliki, ki si jo lahko prenesete na svoj računalnik.

Seveda bo potrebno v letno poročilo vključiti več razkritij, ki jih zahtevajo drugi členi zakona in dodatno še računovodski standardi. Popolna tabela z vsemi razkritji bo na voljo po objavi SRS 2016. Naj ob tem opozorimo, da družbe, ki poročajo po MSRP, pripravijo razkritja, kot jih zahteva ta zbirka standardov. Na spletnih straneh revizijskih družb lahko najdete kontrolne sezname razkritij.

V nadaljevanju tega prispevka bomo v prihodnjem tednu obravnavali še tri spremembe.

Vlogo je treba vložiti najkasneje do 31. oktobra 2015.

Finančna uprava RS lahko fizičnim osebam odobri odpis davčne obveznosti do državnega proračuna, ki je na dan 31. december 2014 zapadla za več kot 12 mesecev in v skupnem znesku ne presega 50 EUR (seštevek glavnice, obresti in morebitnih stroškov izterjave).

Za odobritev enkratnega odpisa davčnih obveznosti se zaprosi z vlogo, ki jo je treba vložiti najkasneje do 31. oktobra 2015.

Odpis na tej podlagi ni mogoč za davčne obveznosti, ki izvirajo iz morebitnega opravljanja dejavnosti dolžnika in zato ne štejejo za dolg po tem zakonu. Prav tako po tem zakonu ni mogoče odpisati obveznih prispevkov za socialno varnost, akontacije davka, davčnega odtegljaja, uvoznih dajatev in obveznosti, na katere učinkuje postopek osebnega stečaja v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje (ZFPPIPP). Finančna uprava RS po tem zakonu ne more odobriti odpusta dolga iz naslova neplačanih obveznih dajatev do občinskega proračuna.

Opis

Davčnemu zavezancu - fizični osebi se lahko odobri enkraten odpis davkov na podlagi Zakona o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov (ZPIUOD).

Po ZPIOUD se lahko odpiše izključno neplačana davčna obveznost do državnega proračuna, ki je na dan 31. decembra 2014 zapadla za več kot 12 mesecev, če skupaj ne presega 50 evrov (seštevek glavnice, obresti in morebitnih stroškov izterjave).

Celoten članek je dostopen za naročnike!


Vir: pojasnilo FURS

1. problem: »Pozabljene olajšave« v obračunu DDPO: Družba je za leto 2014 v roku do 31. marca 2015 oddala obračun za DDPO. Ob naključnem pregledu lastnika družbe ob koncu aprila je bilo ugotovljeno, da v obrazcu ni podatka v zaporedni številki 15.8: »olajšava v višini 40 odstotkov investiranega zneska v opremo in neopredmetena sredstva«. Odgovorna oseba za obračun tega podatka ni izpolnila, saj je menila, da naložba v električno osebno vozilo znamke Tesla (107.000,00 evrov) ne izpolnjuje kriterijev za olajšavo. Direktor se s tem ni strinjal in je zahteval popravek obračuna DDPO.

Kaj lahko odgovorna oseba stori?

Odgovor:
ZDDPO-2 kot posebni davčni zakon določa vsebinsko opredelitev obdavčitve zavezancev za davek do dohodkov pravnih oseb, kjer je tudi navedeno, kateri kriteriji morajo biti izpolnjeni za koriščenje posamezne olajšave.

Tako zakon v zvezi z nakupom električnega osebnega vozila tesla določa:

55.a člen
(olajšava za investiranje)

(1) Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, vendar največ v višini davčne osnove.
(2) Za opremo iz prejšnjega odstavka tega člena se ne štejejo:
1. pohištvo in pisarniška oprema, razen računalniške opreme, in
1. motorna vozila, razen osebnih avtomobilov na hibridni ali električni pogon, avtobusov na hibridni ali električni pogon in avtobusov ter tovornih motornih vozil z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam EURO VI.

(9) Zavezanec ne more uveljavljati olajšave za investicije po tem členu v delu, ki so financirane iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.

Avtomobil tesla je osebno vozilo na električni pogon. Po določilu zgoraj citiranega zakonskega člena je torej naložba v teslo lahko tudi predmet olajšave.

Odgovorna oseba torej v tem delu torej ni imela prav. Osebno vozilo je lahko olajšava. Seveda pa moramo ugotoviti, ali ima tesla tudi uporabno vrednost za vašo družbo in na tem mestu opozarjamo, da lahko davčni organ preveri, ali ima ta vaš tesla doprinos pri vaših obdavčljivih dohodkih.

Celoten članek je dostopen za naročnike!


Vir: revija Denar - Petra Mlakar

1 Uvod

Veljavna zakonodaja zahteva od pravnih oseb, da vodijo potrebno knjigovodstvo in računovodstvo o računovodskih in finančnih dogodkih v zvezi s poslovanjem pravnih subjektov. Ta poslovna funkcija je namenjena poročanju tako notranjim kot zunanjim uporabnikom informacij. Računovodsko-finančna poročila so lahko glede na predpise (SRS ali zakonodaje o računovodstvu) različna za različne pravne subjekte, zato je že pred pripravo izkazov treba od vsega začetka identificirati statusno obliko pravne osebe, za katero se izkazi pripravljajo.
Tako bo na primer (profitna) gospodarska družba pripravljala poročila po Slovenskih računovodskih standardih (SRS) in zakonu, ki ureja gospodarske družbe, javni zavod, ki izvaja javno službo, po zakonu, ki ureja računovodstvo (pri čemer bo poročanje o javni službi ločeno od tržne dejavnosti), društvo pa bo poročila (o neprofitnem poslovanju) pripravljalo praviloma po principu enostavnega računovodstva.
Namen prispevka je prikazati razmeroma preprosto orodje za pravilno, hitro in učinkovito umeščanje pravnih oseb v javni oziroma zasebni sektor in za ločevanje pravnih oseb glede na njihovo vsebinsko bistvo (profitnost, neprofitnost, oblastnost, dobrodelnost ipd.).
Vse to je pomembno pri pravno-ekonomskih analizah delovanja pravnih oseb, še posebej pri ekonomski analizi prava. Praktično je uporabno v zasebnem sektorju za poslovodne osebe pri poslovnem odločanju in poslovodnem računovodstvu, pa tudi v javnem sektorju pri identifikaciji funkcionalnosti javnega interesa ter stopnje oblastnosti pravnih oseb.
Na začetku prispevka je prikazano, kaj pravna oseba pravnoteoretično pomeni. Pravna oseba ali pravni subjekt jefiktivna pravna tvorba, ki predstavlja za določen namen vezano premoženje ali skupino posameznikov in ji pravni red priznava lastnost pravnega subjekta.
V pravnem prometu nastopa prek svojih organov. Drugače kot fizična oseba pridobi pravna oseba pravno sposobnost praviloma z vpisom v ustrezni register ali z drugim pravnim aktom. Pravna oseba ima ožjo pravno sposobnost kot fizična, njena poslovna sposobnost pa je omejena z njeno pravno sposobnostjo.

1 UVOD

S tem prispevkom želimo opredeliti temeljne pojme pri opredelitvi in umestitvi forenzičnega preiskovanja v ustrezni pojmovni okvir. Ta omogoča podrobneje opredeliti vsebino forenzičnega preiskovanja in ga razlikovati od drugih vrst preiskovanja in analiziranja.
Posebej bomo obravnavali forenzično preiskovanje poslovanja z vidika računovodstva in financ.

2 OBRAVNAVA OSNOVNIH POJMOV

Izhodišče preiskovanja vidimo v proučevanju, ki ga lahko poistovetimo z analiziranjem v najširšem smislu besede. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ IV, 1985, 264) opredeli proučevanje kot:

  1. sistematično opazovanje in z razčlenjevanjem ugotavljanje bistva česa;
  2. seznanjati se s čim, z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati (prošnje).

Temeljni namen proučevanja je priti do nekega spoznanja oziroma sklepa.
Druga točka (po SSKJ) kaže na publicistično rabo, zato bomo ostali v okviru, ki ga opredeljuje prva točka. Proučevanje lahko na tej podlagi razčlenimo zlasti v naslednjih smereh:

1. pregledovanje (angl. review), ki ga lahko razumemo kot:

    a. ugotavljanje ustreznosti oziroma pravilnosti;

    b. spoznavanje česa (običajno kritično);
    c. metodo zbiranja podatkov oziroma informacij v določeni dejavnosti, na primer v medicini pregledovanje bolnika (SSKJ III, 1979, 1021) ali pri različnih vrstah nadziranja, na primer pri revidiranju zbiranje revizijskih dokazov (Turk, 2004, 535);

    2. raziskovanje v laboratoriju oziroma v kabinetu (angl. researching) ali v okolju (exploring) katerega osnovni namen je ugotavljanje novih dejstev (npr. zakonov narave, različnih pojavov), zlasti v smislu znanstvenega pristopa (SSKJ IV, 1985, 357);

    3. preiskovanje (angl. investigation, examination), katerega osnovni namen je ugotavljanje nepravilnosti v najširšem smislu (SSKJ III, 1979, 1031).

    Predmet preiskovanja so lahko fizične osebe, pravne osebe ali pa posamezni dogodki oziroma dogodki, ki bi se morali zgoditi, pa se niso zgodili. V nadaljevanju se bomo omejili na preiskovanje poslovanja fizičnih ali pravnih oseb.

    Celoten članek je dostopen za naročnike!

    Vir: revija Poslovodno računovodstvo - dr. Živko Bergant

    DZ se je seznanil s predlogom novele zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, s katero se odpravljajo nekatere pomanjkljivosti upravnega in prekrškovnega varstva glede dejanj nelojalne konkurence. Obe vrsti varstva se bosta ukinili in podjetja bodo spore zaradi dejanj nelojalne konkurence reševala v civilnem postopku pred sodišči.

    Kot je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Margareta Guček Zakošek, zdajšnja ureditev omogoča zlorabe, saj mora tržni inšpektorat na podlagi najnovejše sodne prakse izdati ukrep začasne prepovedi dejanja že na podlagi vložene tožbe zaradi nelojalne konkurence, torej brez presoje, ali so izpolnjeni zakonski elementi nelojalne konkurence.

    Če se nato v sodnem postopku pokaže, da ni šlo za dejanja nelojalne konkurence, kar se po njenih besedah lahko zgodi, je podjetju zaradi začasne prepovedi neupravičeno nastala velika gospodarska škoda, v nekaterih primerih celo likvidacija ali stečaj podjetja.

    Podjetja bodo tako spore zaradi dejanj nelojalne konkurence reševala izključno v sodnih postopkih. "Oškodovanci, ki bodo zaznali dejanje nelojalne konkurence, kot na primer zlorabo logotipa, blagovne znamke, škodljive reklame, ki ga je uporabila konkurenca z namenom zavajanja in izrivanja s trga, bodo vložili tožbo na sodišče," je bil konkreten Franc Laj (SMC).

    Z novelo zakona se poleg tega razveljavlja tudi določbe glede dampinškega in subvencioniranega uvoza, saj se z vstopom Slovenije v EU pristojnost prenesla na evropsko raven in določbe na nacionalni ravni niso več potrebne.

    Vir: STA

    DZ je s 53 glasovi za in štirimi proti potrdil novelo zakona o prevzemih. Ta med drugim daje podlago za vrnitev glasovalnih pravic državnih lastnikov v nekaterih družbah, določa prag uspešnosti prevzemne ponudbe in uvaja dolžnost razkritja načrtov prevzemnikov glede premoženja ciljne družbe.

    Novost je določanje praga uspešnosti pri obveznih prevzemnih ponudbah (ki jih mora objaviti prevzemnik po preseganju prevzemnega praga, če že nima v lasti večine delnic) na 50 odstotkov in eno delnico.

    Če prevzemnik praga ne bo dosegel, v 12 mesecih ne bo smel objaviti nove prevzemne ponudbe, ne bo smel kupovati delnic te družbe in tudi ne bo imel glasovalnih pravic, dokler svojega deleža ne zniža pod prevzemni prag.

    Novela zakona o prevzemih prenaša tudi evropska določila glede poravnave poslov z vrednostnimi papirji (t.i. Target2-Securities) ter med drugim daje podlago za to, da bo lahko Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi vrnila glasovalne pravice v Zavarovalnici Triglav in Telekomu Slovenije.

    Med novostmi je tudi, da bo moral prevzemnik po novem razkriti svoje načrte glede premoženja in delnic ciljne družbe, predvsem glede uporabe za zavarovanje ali zastavo, med drugim za financiranje prevzema. Organi upravljanja in nadzora ciljne družbe bodo morali po novem razkriti morebitne posle z vrednostnimi papirji ciljne družbe v 12 mesecih pred prevzemom. Novosti so tudi glede določanja pravične odškodnine od izključitvi manjšinskih delničarjev.

    DZ je sicer o noveli zakona splošno razpravo opravil že junija, matični odbor pa jo je z nekaj dopolnili potrdil v začetku meseca. Niso pa poslanci danes potrdili predloga dopolnila ZL, ki bi v zakon vnesel določilo o posvetovanju s predstavniki zaposlenih ciljne družbe pri prevzemnih postopkih.

    Vir: STA

    Novi predpisi:

    Spremenjeni predpisi:

    Novi predlogi zakonov:

    Zakon meseca je ZAKON!

    V mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

    in vse njegove pretekle verzije.

    Nekaj dejstev o zakonu:

    • od svojega nastanka do danes je doživel 10 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
    • zadnje spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesla novela G, veljajo od 4.4.2015;
    • novela G odpravlja nedoslednost prenosa točke b člena 9 Direktive 85/374/ES, ki določa, da vrednost škode na drugi stvari, ki jo je proizvajalec dolžan povrniti, če je poškodovana stvar običajno namenjena za osebno uporabo in jo je oškodovanec uporabljal pretežno za osebno uporabo, dosega 500 eurov. S predlagano spremembo zakona se omejuje višino škode na drugi stvari, ki jo je proizvajalec dolžan povrniti, in sicer je proizvajalec dolžan škodo na drugi stvari povrniti le, če škoda dosega vrednost 500 eurov.
    • Državni zbor je pripravil 2 uradni prečiščeni besedili (UPB) Zakona o varstvu portošnikov (ZVPot);
    • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 20-815/1998, stran 1293.

    Število novosti s področja ekologije:

    EKO-LEX, od 23.9.2015 - 29.9.2015 PRAVNI VIRI
    TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
    EKO-LEX 4 novosti 2 novosti 2 novosti 3 novosti 9 novosti 2 novosti

    V tem tednu izpostavljamo:

    V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

    Lex-kliping, od 23.9.2015 - 29.9.2015 PRAVNI VIRI
    PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
    P
    R
    A
    V
    N
    A


    P
    O
    D
    R
    O
    Č
    J
    A
    1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 19 novosti 8 novosti 1 novost 22 novosti 15 novosti
    2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 1 novost 2 novosti 1 novost
    3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 2 novosti 4 novosti 4 novosti
    4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 3 novosti 17 novosti 3 novosti 7 novosti 6 novosti
    5. JAVNE FINANCE 3 novosti 6 novosti 18 novosti 3 novosti 12 novosti 10 novosti
    6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7 novosti 35 novosti 2 novosti 6 novosti 17 novosti 3 novosti
    7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6 novosti 4 novosti 11 novosti 23 novosti 8 novosti
    8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 1 novost 7 novosti 1 novost 25 novosti 12 novosti
    9. ZDRAVSTVENI SISTEM 2 novosti 2 novosti 1 novost 1 novost 5 novosti 2 novosti
    10. MEDNARODNI ODNOSI 6 novosti
    11. OBČINE 44 novosti

    Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

    Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

    Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .