Današnji gost rubrike Pogovor je ekonomist dr. Marjan Senjur, ki je spomladi odstopil kot predsednik fiskalnega sveta. V intervjuju pojasnjuje razloge za svoj odstop, pa tudi svoj pogled na današnje gospodarske in politične razmere pri nas. »Prejšnja vlada je ustanovila fiskalni svet, da bi naredila vtis na finančne trge in povečala legitimnost svoje fiskalne politike. Ni pa ustvarila pogojev, da bi fiskalni svet lahko izvajal svoje sicer široko zastavljene naloge. Nova vlada pa ni videla potrebe po takem fiskalnem svetu. Po razgovoru s finančnim ministrom sem ugotovil, da nimam podpore in da ne bo mogoče izboljšati dela fiskalnega sveta v želeni smeri. Povrh tega je nova vlada začela izvajati fiskalno politiko, s katero se niti v osnovi nisem mogel strinjati. Zato sem vladi ponudil svoj odstop,« je pojasnil.
Kot smo napovedali že v prejšnji številki TFL Glasnika se bomo tudi danes posvetili Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Izmed vseh predlaganih sprememb bomo nekaj več napisali o določbah, ki se nanašajo na računalniške programe in elektronske naprave za zajemanje in obdelavo podatkov, ki so osnova za pripravo resničnih, pravilnih in popolnih podatkov, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov. Glede na ocene, koliko je sive ekonomije v državi, ki temelji na gotovinskem poslovanju, brez kakršnih koli davčnih obremenitev, so določbe vsekakor pomembne. Še bolj pomembno pa bo, da bodo davčni inšpektorji, s svojim delom na terenu, zagotovili izvajanje obravnavanih določb.
Vabljeni k branju!
Dr. Marjan Senjur je redni profesor na Ekonomski fakulteti, po izobrazbi ekonomist.
TFL Glasnik:
Kot predsednik fiskalnega sveta ste pozno spomladi odstopili, odstopili so tudi drugi, denimo mag. Ivan Simič. Zakaj? Vam ni uspelo prepričati vlade s svojimi predlogi? Trdili ste, da je varčevalna politika napačna. Fiskalni svet je vendar strokovni organ.
Marjan Senjur:
Mnogi ekonomisti menijo, da so vlade nagnjene k presežni javni porabi in zato nastajajo primanjkljaji v proračunih. Ena od možnih rešitev te težave je ustanovitev fiskalnih svetov. Neodvisni strokovni fiskalni svet naj bi presojal fiskalno politiko in tako v nekem smislu nadziral fiskalno politiko vlade. Prejšnja vlada je ustanovila fiskalni svet, da bi naredila vtis na finančne trge in povečala legitimnost svoje fiskalne politike. Ni pa ustvarila pogojev, da bi fiskalni svet lahko izvajal svoje sicer široko zastavljene naloge.
Moje mnenje je bilo, da je najmanj, kar naj bi fiskalni svet naredil, da bi vsako leto pripravil letno poročilo o fiskalni politiki, ki bi bilo strokovno in analitično vsaj na ravni podobnih poročil mednarodnih institucij o Sloveniji. To bi bilo mogoče, če bi fiskalni svet imel ob sebi ustrezno strokovno podpVabljeni k branju!oro ali neke vrste fiskalni institut. Že za časa prejšnje vlade se je govorilo, da bi se nekaj naredilo v to smer, vendar se ni nič zgodilo. Nova vlada pa ni videla potrebe po takem fiskalnem svetu. Po razgovoru s finančnim ministrom sem ugotovil, da nimam podpore in da ne bo mogoče izboljšati dela fiskalnega sveta v želeni smeri. Povrh tega je nova vlada začela izvajati fiskalno politiko, s katero se niti v osnovi nisem mogel strinjati. Zato sem vladi ponudil svoj odstop. Vlada na moj odstop ni reagirala, nato je odstopilo še nekaj članov fiskalnega sveta in fiskalni svet ne deluje več. To ni bil moj namen. Vlada pa je verjetno zadovoljna z razpletom dogodkov.
TFL Glasnik:
Kako, menite, bi morali najti nujno ravnotežje med politiko pospeševanja gospodarske rasti s politiko varčevanja?
Marjan Senjur:
Ukrepi varčevanja so kratkoročnega značaja, spodbujanje gospodarske rasti pa je dolgoročnega značaja. Načeloma bi bilo najbolje, da bi bili ukrepi varčevanja v okviru srednjeročnega programa fiskalne konsolidacije in gospodarske rasti, pri čemer bi bilo treba izrecno upoštevati, da kratkoročni ukrepi ne krčijo agregatnega povpraševanja v takšni meri, da bi povzročili ali poglobili recesijo. Prav to se nam je zgodilo: ukrepi varčevanja niso sestavni del srednjega programa stabilizacije in rasti in tako zelo krčijo agregatno povpraševanje, da neposredno povzročajo recesijo.
TFL Glasnik:
Katere ukrepe bi predlagali?
Marjan Senjur:
Ustavil bi nominalno rast javnih izdatkov in povišal javnofinančne prihodke. Fiskalna politika mora biti ne samo izravnana, temveč tudi stabilna. Fiskalna politika ne sme povzročati dodatnih šokov gospodarstvu. Tudi gospodarske institucije morajo biti bolj stabilne. Stalno spreminjanje predpisov in zamenjave vodilnih ljudi škodujejo gospodarski rasti. Težava s predpisi ni samo v tem, da jih je preveč in da so preveč podrobni pa tudi nesmiselni, temveč tudi v tem, da jih državna upravna ne zna ali ne zmore učinkovito izvajati in uporabljati. »Birokracijo« je treba izboljšati in narediti bolj učinkovito. Splošni pogrom na državno upravo je kontraproduktiven.
TFL Glasnik:
Kaj pa davčna politika, je primerna za spodbujanje gospodarske rasti?
Marjan Senjur:
Davčna politika je sestavni del fiskalne konsolidacije. Ravno to je problem v Sloveniji. Poskuša se sanirati javne finance samo s krčenjem javnofinančnih odhodkov brez ustreznega dviga davkov. Treba bi bilo kombinirati krčenje javnofinančnih odhodkov in večanje prihodkov. Načeloma se ve, kaj bi bilo treba storiti. Dvigniti posredne davke (denimo DDV) in znižati davke na proizvodne faktorje (denimo znižati davke na delo, kapital pa je tako in tako že nizko obdavčen).
TFL Glasnik:
Ali je v tem trenutku pomembneje najprej sanirati banke?
Marjan Senjur:
Kar zadeva diagnozo glavnega problema, bi rekel, da je pri nas treba prestrukturirati gospodarstvo, sanirati banke in konsolidirati javne finance. Odpravljanje zgolj primanjkljaja v proračunu je spopadanje s simptomom krize, treba je delovati na vseh treh področjih sočasno in usklajeno. Sedanja ihta z odpravljanjem proračunskega primanjkljaja visi v zraku, če se ne deluje tudi na področju prestrukturiranja gospodarstva in sanacije bank. Težava je v tem, da je za vse to treba imeti dobre načrte, da vse to stane in da je za to treba angažirati javni dolg.
V zvezi s sanacijo bank je trenutno aktualna zamisel o agenciji, ki bi prevzela slabe terjatve od bank. To bi lahko bila ena od možnih rešitev, vendar se spet soočamo s poenostavitvami, ki ne vodijo nikamor. Govori se denimo, da naj bi agencija prevzela slabe terjatve od bank po tržni ceni. To pomeni, da bi se vse breme slabih kreditov preneslo na banke. Izgube bank bi se ustrezno povečale in potrebna bi bila dokapitalizacija bank z javnimi sredstvi. V tem načinu ne vidim posebne rešitve. Prej nasprotno. Gre za državnoadministrativno rešitev, bankam se bodo odvzeli slabi posli in odgovornost zanje, na koncu in po ovinku pa jih bo vseeno treba dokapitalizirati. Zakaj ne bi raje izbrali bolj neposredne in poslovne rešitve. Banke naj same odpišejo svoje slabe terjatve; iz njih naj potegnejo največ, kar je mogoče. Ker bo nastala izguba, naj jih država neposredno dokapitalizira. Prednost te rešitve je, da banke ostanejo glavne igralke, ostanejo odgovorne in še naprej ostanejo povezane s svojimi komitenti. Čudi me, da išče vlada, ki naj bi bila privrženka liberalnega trga, rešitev v državnoadministrativnih potezah in ne poskuša maksimalno uporabiti poslovnih rešitev.
Naslednja možnost pa je, da bi agencija prevzela slabe terjatve od bank po nominalni vrednosti, morebiti z nekim popustom. V tem primeru bi šlo za državno pomoč. Zakaj pa ne? Saj za to vendar gre. Morebitna sanacija bank bo nujno kombinacija neposredne državne pomoči in dokapitalizacije bank.
In tako je mogoče nizati možnosti. Skratka, želim povedati, da za zdaj vlada še nima koncepta, kako bi sanirala banke. Da o konceptu prestrukturiranja gospodarstva, kjer so poseben problem gradbeništvo in delovno intenzivne panoge, sploh ne govorim, saj o tem ni še nič videti.
TFL Glasnik:
Je uvedba fiskalnega pravila v ustavo zares nujna ali gre zgolj za politično vprašanje?
Marjan Senjur:
Pri vnosu fiskalnega pravila v ustavo gre za zaobljubo, da bo poslej država fiskalno odgovorna. Vnos fiskalnega pravila v ustavo je najbolj krepka zaobljuba. Šibke in nelegitimne vlade se morajo zatekati k tako krepkim zaobljubam, da bi se jim verjelo. Morebitni vnos fiskalnega pravila v ustavo je odraz šibkosti politične oblasti v tej državi. Da, tudi tak signal je mogoč in tudi taka razlaga bo krožila v finančnem svetu. Vnos fiskalnega pravila v ustavo prinaša mešane signale. Tako pač je.
Mislim, da bi bilo bolje, da bi v ustavo vnesli zgolj načelo fiskalne odgovornosti, ki se odraža v srednjeročno usklajenih javnih financah. S tem bi fiskalna odgovornost postala ustavni koncept. To bi bila bolj splošna in fleksibilna rešitev. Zavezovala bi tudi vlado. Tako bi denimo fiskalni svet lahko sedanjo vlado obdolžil fiskalne neodgovornosti, ker je v času visokega javnofinančnega deficita znižala že tako nizek davek na dohodek pravnih oseb in tako znižala javnofinančne prihodke.
Fiskalno pravilo bolj spada v zakon in vladne uredbe. Opozoril pa bi, da lahko pretogo vztrajanje pri fiskalnem pravilu povzroči večjo volatilnost oziroma nihanje zaposlenosti in gospodarske rasti. Gospodarstvo se mora prilagajati gospodarskim razmeram, posebno šokom iz tujine. Prilagaja se s kategorijami, ki so fleksibilne. Če bi bila fiskalna politika nefleksibilna zaradi toge uporabe fiskalnega pravila, se bo gospodarstvo na recesijo pač moralo prilagajati z nezaposlenostjo in krčenjem gospodarske rasti. Ravno to je problem evra. V sistemu evra so vse pomembne nominalne makroekonomske kategorije (raven cen, obrestne mere, menjalni tečaj) z vidika nacionalnega gospodarstva fiksne. Ker se gospodarstvo ne more prilagajati z nominalnimi kategorijami, se mora prilagajati z realnimi. Zato imamo večja nihanja brezposelnosti in stopnje rasti. Zafiksiranje fiskalne politike lahko dodatno prispeva k povečanju cikličnosti gospodarstva. Recesija namreč ni samo posledica subjektivnih slabosti posameznih držav, temveč je tudi objektivna posledica slabosti evra kot ekonomskega sistema.
TFL Glasnik:
Kaj menite o usodi evra in politiki EU nasploh?
Marjan Senjur:
Mislim, da je treba ločiti vprašanje usode evra od vprašanja usode Evropske unije. Evropska unija je primarno vprašanje, usoda EU ne sme biti odvisna od usode evra. Evropska monetarna unija (EMU) je ena institucionalna rešitev znotraj Evropske unije. Članice EU so lahko tudi članice EMU, ni pa nujno. Vem, da je to v nasprotju z dosedanjo doktrino, vendar je to nujno. EU je treba čuvati za vsako ceno in se ne sme dopustiti, da kriza evra kontaminira vso EU. Povsem zgrešeno se mi zdi stališče, da bi država, ki bi izstopila iz EMU, morala izstopiti tudi iz Evropske unije.
TFL Glasnik:
Srečujemo se z dvema političnima opcijama (Francija in Nemčija) dveh največjih držav in dvema različnima pogledoma na varčevanje in gospodarsko rast. Kaj nam lahko to prinese?
Marjan Senjur:
V Evropski uniji nista upoštevanja vredna samo pogleda Francije na eni strani in Nemčije na drugi strani, temveč tudi pogled Velike Britanije na tretji strani. Čeprav je videti, da se trenutno Velika Britanija drži ob strani, pa je vendar pomembno ugotoviti, da je Velika Britanija veliko prispevala k oblikovanju EU, posebno na področju skupnega evropskega trga. Brez Velike Britanije, se bojim, bi EU zašla na kriva pota.
Sicer pa, najprej je treba rešiti krizo z evrom. Z vsemi sredstvi. To je kratkoročni problem, ki ga je treba rešiti v nekaj mesecih. Pri tem je že treba imeti v mislih zametek dolgoročne rešitve. Treba bo vzpostaviti tak sistem EMU, ki bi bil vzdržen tudi v času krize in ki bo ustrezal dejstvu, da so države članice EMU samostojne in neodvisne države ter na različni stopnji gospodarske razvitosti. Ideja o združenih državah Evrope je nevarna slepa ulica, ki utrditvi Evropske unije samo škoduje.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Predlog spremembe zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju spremembe ZDavP-2), ki ga je Ministrstvo za finance dne 10.7.2012 objavilo na svojih spletnih straneh, dopolnjuje tudi 38. člen, ki obravnava elektronsko obdelavo podatkov:
Davčni zavezanci so, skladno z določili 10. člena veljavnega Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), (Uradni list RS, št. 117/2006 do 32/2012) (v nadaljevanju ZDavP-2), dolžni davčnemu organu dajati resnične, pravilne in popolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davka. Davčnemu organu morajo, skladno z določili veljavnega 38. člena ZdavP-2 omogočiti dostop do določenih podatkov, ki so pomembni za nadziranje pravilnosti obračunavanja davčnih obveznosti oziroma za pravilno določitev davčne obveznosti. Kršitev navedenih obveznosti je že sedaj sankcionirana z globo.
Spremembe ZDavP-2 pa globo pomembno zvišujejo. V predlogu 398.a člena opredeljujejo kršenje osme in devete točke predlagane spremembe 38. člena kot posebno hud davčni prekršek pri elektronski obdelavi podatkov, ki se kaznuje z globo v višini:
Poleg visoke globe je predviden tudi odvzem računalniškega programa ali elektronske naprave, ki omogoča brisanje, popravljanje ali kakršno koli spreminjanje izvornih podatkov, če so storilčeva last pa tudi, če niso storilčeva last.
Predlagatelj sprememb ZDavP-2 določbe, ki se nanašajo na računalniške programe in elektronske naprave, razlaga z dejstvom, da je Davčna uprava republike Slovenije v postopkih inšpekcijskega nadzora ugotovila, da kar nekaj davčnih zavezancev, ki poslujejo z gotovino, uporablja računalniške programe in računalniško opremo, ki omogoča naknadno popravljanje in brisanje podatkov o opravljenem prometu. Omogočeno je brisanje celotnih računov, delov računov in posledično spremembo prometa, ali napačno seštevanje prometov. Na ta način davčni zavezanci prikrivajo promet in utajujejo davke. Glede na dejstvo, da gre za poslovanje z gotovino, se tako »skrita« gotovina uporabi za plačilo zaposlenih in za osebno porabo, kjer ponovno pride do utaje davka.
Obravnavano ravnanje pa ne pomeni le utaje davkov, ampak spodbuja tudi sivo ekonomijo in delo na črno. Posledica vsega navedenega je nelojalna konkurenca na trgu, ki onemogoča davčne zavezance, ki poslujejo korektno in korektno poravnavajo svoje davčne obveznosti.
Predlagana rešitev je po našem mnenju korak naprej pri preprečevanju sive ekonomije in utajevanja davkov, vendar je potrebno zagotoviti tudi ustrezen inšpekcijski nadzor. Treba je vedeti, da je možno spreminjanje in brisanje podatkov tudi skriti za gesli in vlogami, ki jih posameznik ima v računalniškem programu. To pomeni, da večina uporabnikov nima možnosti spreminjati in brisati podatkov. Za takšno operacijo je lahko pooblaščena le ena oseba. Takšno pooblastilo je potrebno seveda odkriti in dokazati.
Upajmo, da so globe dovolj visoke in da bodo davčni inšpektorji uspešni pri ugotavljanju tovrstnih prekrškov ter bo posledično tveganje tako veliko, da bodo davčni zavezanci in proizvajalci oziroma dobavitelji računalniških programov in elektronskih naprav upoštevali zakonska določila. Seveda pa morajo biti le-ta najprej sprejeta.
Evropska unija in njene države članice se pri reševanju gospodarske in finančne krize spoprijemajo s hudimi izzivi, saj narašča zaskrbljenost nad vzdržnostjo njihovih davčnih sistemov. Prav tako se je v zadnjih letih mednarodno davčno okolje pomembno spremenilo in terja vse bolj trdne ukrepe za preprečevanje mednarodnih davčnih utaj ter večjo preglednost in mednarodno izmenjavo informacij v davčnih zadevah.
Mednarodno upravno sodelovanje je ključni dejavnik preprečevanja davčnih utaj. To potrjujejo tudi politična prizadevanja najrazvitejših držav po sprejemu enotnih standardov o preglednosti in izmenjavi informacij v davčnih zadevah ter izvajanje aktivnosti na področju mednarodnega upravljanja na davčnem področju (preglednost, izmenjava podatkov in poštena davčna konkurenca).
V smislu teh prizadevanj je organizaciji OECD za boj proti škodljivim davčnim praksam uspelo, da so judikature v davčnih oazah in mednarodni finančni centri prevzeli mednarodne davčne standarde OECD, in sicer sporazum o preglednosti in izmenjavi informacij v davčnih zadevah ter 26. člen vzorčne konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja.
Zaradi pričakovanja, da bodo na srečanju G-20 2. aprila 2009 sestavili seznam jurisdikcij, ki niso dovolj napredovale pri izvajanju širše sprejetih mednarodnih davčnih standarov, ki jih je razvil OECD, se je leta 2009 več jurisdikcij obvezalo k standardom, vključno s Švico, Avstrijo, Belgijo, Luksemburgom, Hongkongom, Macaom, Singapurjem, Čilom, Andoro, Liechtensteinom in Monakom. Te obveze zajemajo sprejetje mednarodnih standardov OECD, po katerih je treba na zahtevo izmenjati podatke za vse davčne zadeve za upravljanje in izvrševanje domačega davčnega prava, ne glede na zahteve domačih interesov ali bančno tajnost za davčne namene v jurisdikciji, na katero je naslovljena zahteva.
VZORČNI MODEL SPORAZUMA OECD O PREGLEDNOSTI IN IZMENJAVI INFORMACIJ V DAVČNIH ZADEVAH
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) je Sporazum o izmenjavi informacij v davčnih zadevah sprejela leta 2002, v okviru OECD-modela davčno informacijske izmenjave (TIEA). Kasneje je bil zamenjan z OECD-modelom konvencije o prejemkih iz premoženja (OECD-MTC) in posodobljen leta 2005.
Sporazum določa, da države izmenjujejo informacije, ki so predvidoma potrebne za izvajanje domače zakonodaje držav podpisnic sporazuma, odmero, izterjavo in pobiranje davkov, ki so predmet sporazuma ter davčne preglede. Predstavlja mednarodni standard, ki določa, kako države učinkovito izmenjujejo davčne informacije.
Sporazum ni obvezujoč pravni akt, ampak predstavlja vzorec, ki ga države lahko uporabljajo pri sklenitvi dvostranskih sporazumov, ki urejajo preglednost in izmenjavo davčnih informacij.
Bistvo standarda je prepoved, da bi davčni organi zaprošene države zavrnili posredovanje informacij, ki jih imajo na voljo banke, ostale finančne ustanove, ali osebe, ki delujejo kot agent ali skrbnik, prav tako so dolžne posredovati informacije, za katere same nimajo lastnega interesa. Gre torej za brezpogojno obveznost zaprošene države, da posreduje informacije tudi v primeru, če sama nima lastnega davčnega interesa, da pridobi zaprošene podatke. Prav tako izključujejo pravico naprošene države, da zahtevek po posredovanju informacij zavrne z argumentom, da ima to informacijo kreditna ustanova, ki jo v skladu z nacionalno zakonodajo varuje bančna tajnost. S tem instrumentom dobivajo države, ki prosijo za davčne informacije, možnost, da prebijejo določbe nacionalnih davčnih zakonodaj, ki se nanašajo na varovanje bančne tajnosti.
Dohodki, ki jih zavezanci dosegajo pri OZN oziroma pri kateri izmed specializiranih agencij OZN se v Sloveniji ne obdavčijo, pod pogojem, da zavezanci dohodke dosegajo kot uslužbenci teh organizacij. V ta namen je treba slovenskemu davčnemu organu predložiti potrdilo, da se za namene Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov oziroma za namene Konvencije o privilegijih in imunitetah specializiranih agencij obravnavajo kot »uslužbenci« OZN oziroma »uslužbenci« konkretne specializirane agencije OZN.
V skladu z določbo točke b) osemnajstega odstavka člena V Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov (Uradni list FLRJ, št. 20/50), ki velja v Sloveniji na podlagi Akta o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, so uslužbenci (angl. officials) Združenih narodov oproščeni davkov na plače in honorarje, ki jim jih izplačajo Združeni narodi.
V točki b) devetnajstega odstavka člena VI Konvencije o privilegijih in imunitetah specializiranih agencij (Uradni list Prezidij LS FLRJ, št. 25-16/51) je določeno, da so uslužbenci (angl. officials) specializiranih agencij upravičeni do enakih oprostitev davka od plač in honorarjev, ki jim jih izplačajo specializirane agencije, kot jih uživajo uslužbenci Združenih narodov. Konvencija velja kot predpis v Sloveniji na podlagi Akta o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo.
V konkretnem primeru je mednarodna organizacija tista, ki določi, katere osebe šteje med »uslužbence«, za katere veljajo privilegiji in imunitete v skladu s Konvencijo o privilegijih in imunitetah Združenih narodov oziroma Konvencijo o privilegijih in imunitetah specializiranih agencij. Ob predložitvi potrdila mednarodne organizacije o tem, da se zavezanec za namene konvencije obravnava kot »uslužbenec«, se v konkretnem primeru uporabijo zgoraj navedene določbe Konvencije o privilegijih in imunitetah Združenih narodov oziroma Konvencije o privilegijih in imunitetah specializiranih agencij, po katerih se plače in honorarji, ki jih svojim uslužbencem izplača OZN oziroma specializirana agencija OZN, v Sloveniji ne obdavčijo. Ob predložitvi ustreznega potrdila mednarodne organizacije se lahko upošteva ugodnost iz konkretne konvencije, ne glede na obliko sklenjenega razmerja z mednarodno organizacijo (redno delovno razmerje, drugo pogodbeno razmerje).
Hkrati pojasnjujemo, da ni pomembno, kje so tovrstni dohodki »uslužbencu« OZN oziroma »uslužbencu« specializirane agencije OZN izplačani oziroma, ali se zaposlitev izvaja v Sloveniji ali izven nje. Ti dohodki so v Sloveniji izvzeti iz obdavčitve, kar pomeni, da se ne vključujejo v davčno osnovo za odmero dohodnine, prav tako se ne upoštevajo pri izračunu višine dohodnine od (morebitnega) preostalega obdavčljivega dohodka zavezanca. Ne glede na navedeno je slovenski rezident dolžan pri pristojnem davčnem uradu v Sloveniji te dohodke že med letom napovedati v Napovedi za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, v kateri lahko uveljavlja ugodnosti iz mednarodnih pogodb (v konkretnem primeru oprostitev plačila davka v Sloveniji).
V času gospodarske krize je trend prilagajanja računovodskih informacij za dosego načrtovanega rezultata podjetja zelo pogost. Da bi se lahko prepričale o resničnosti računovodskih informacij, si različne interesne skupine najamejo strokovnjake (revizorje), ki opravijo postopke preiskovanja, v katerih podajo sodbo o računovodskih informacijah.
Preiskovalni postopki se lahko izvedejo v različnih vsebinah in temu primerni so rezultati in tudi oblike poročil, ki jih strokovnjaki (revizorji) pripravijo. Zato vam v tem prispevku želim predstaviti različne oblike preiskovalnih postopkov, ki se lahko uporabijo za preverjanje računovodskih informacij. Nadalje želim pokazati, kakšna poročila in izsledke lahko pričakujemo od revizorja pri posameznih oblikah preiskovalnih postopkov.
Preiskovalni postopki se nam pojavljajo v obliki revizije, kontroliranja, inšpiciranja, skrbnih in forenzičnih pregledov. Vse te oblike preiskovalnih postopkov pa lahko opredelimo kot vrste nadzora.
Kontroliranje je pretežno preprečevalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano vzporedno nadziranje, ki ga opravljajo v nadzirano delovanje organizacijsko vključeni organi, delujoči po načelu stalnosti.
Inšpekcija je pretežno popravljalno, na strokovnem ugotavljanju dejstev zasnovano poznejše nadziranje, ki ga opravljajo organi, ki niso vključeni v nadzirano delovanje in ne delujejo po načelu stalnosti.
Revidiranje je pretežno popravljalno, na izvedenskem obnavljanju zasnovano poznejše nadziranje, ki ga opravljajo organi, ki niso organizacijsko vključeni v nadzirano delovanje in ne delujejo po načelu stalnosti. Obsega oblikovanje in vrednotenje dokazov o trditvah v zvezi s predmetom nadziranja ter poročanje o ugotovitvah uporabnikom, ki jih takšne informacije zanimajo, da bi na tej podlagi lahko ustrezno ukrepali. Med postopke revidiranja sodijo tudi skrbni in forenzični pregledi.
Preiskovalne postopke lahko razdelimo v tri osnovne skupine:
Slovenski računovodski standard (v nadaljevanju SRS) 6.10, kot tudi Mednarodni standard (v nadaljevanju MRS) 40.30 dajeta možnosti izbire med dvema modeloma merjenja naložbenih nepremičnin po začetnem pripoznanju. Podjetje, kot svojo usmeritev lahko izbere:
Izbrano usmeritev mora podjetje praviloma uporabljati za vse naložbene nepremičnine. SRS 6, kot tudi MRS 40 dajeta prednost modelu poštene vrednosti.
Model nabavne vrednosti
Po modelu nabavne vrednosti se naložbena nepremičnina po začetnem pripoznanju amortizira in slabi. Pri tem se uporabljajo določila SRS 1 oziroma MRS 16, ki se nanašajo na računovodenje opredmetenih osnovnih sredstev.
Model nabavne vrednosti se, skladno z določili MRS, uporabi v primeru, ko poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, ker so tržne transakcije redke, zanesljive ocene pa niso na voljo. V takšnem primeru je možna celo izjema, da se nepremičnina, za katero ni možno določiti poštene vrednosti, meri po nabavni vrednosti, ostale naložbene nepremičnine pa se še naprej merijo po modelu poštene vrednosti.
Model poštene vrednosti
Naložbene nepremičnine, ki se merijo po modelu poštene vrednosti, se ne amortizirajo in ne slabijo. Računovodski standardi, v primeru uporabe modela poštene vrednosti, ne zahtevajo ločenega evidentiranja ter merjenja zemljišč in zgradb. MRS 40.50 gre pri tem še dlje in predvideva, da se zaradi izključitve možnosti, da bi se sredstva in obveznosti pri ocenjevanju poštene vrednosti upoštevale dvakrat, skupaj obračunavajo tudi:
MRS 40.36 opredeljuje pošteno vrednost naložbene nepremičnine kot ceno, za katero je mogoče zamenjati nepremičnino med dobro obveščenima in voljnima strankama v transakciji med nepovezanima in neodvisnima strankama.
Prostovoljno ali obvezno članstvo je bila glavna tema okrogle mize Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) v Ljubljani. Predsedniki OZS, bavarske zbornice in hrvaške zbornice, Štefan Pavlinjek, Heinrich Traublinger in Dragutin Ranogajec, so se strinjali, da obvezno članstvo prinaša več koristi za članstvo in državno gospodarstvo.
Hrvaška in nemška zbornica imata namreč obvezno članstvo, medtem ko je pri nas ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravilo novelo obrtnega zakona, ki predvideva prehod na prostovoljno članstvo.
Kot je uvodoma pojasnil Pavlinjek, si želijo, da bi OZS in ministrstvo glede ureditve zborničnega sistema v prihodnje našla ustrezno rešitev.
Spomnil je na referendum, ki ga je aprila izvedla zbornica in na katerem se je večina izrekla za prostovoljno članstvo. Člani, ki so podprli prostovoljno članstvo, predstavljale dobrih 12 odstotkov vseh članov OZS, je dodal. "To težko kroji usodo obrtništva v naprej," je dejal in obžaloval odločitev.
Po Pavlinjekovih besedah je sicer novela obrtnega zakona zaobjela vse njihove pobude, predlog pa ni tako "krut", kot so mislili najprej. "Menimo, da bi del obrtnikov moral ostati vsaj delno z minimalno članarino v članstvu," je dejal in dodal, da je teh "klasičnih" obrtnikov na t.i. listi A okoli 30.000.
Glede prostovoljnega članstva so mnenja po njegovih pojasnilih deljena tudi v vladi. Nekatere koalicijske stranke namreč OZS pri obveznem članstvu podpirajo, nekaj pa si jih želijo prepričati. "Upamo, da bo šla ta zadeva v času sprejemanja zakona na našo roko," je še povedal Pavlinjek.
Po besedah državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Uroša Rožiča glavni razkorak pri noveli obrtnega zakona predstavlja pogled na obvezno članstvo. Ideja o prostovoljnem članstvu po njegovih pojasnilih izvira iz referenduma OZS, država pa zbornice ni spodbujala k izvedbi referenduma.
Na ministrstvu so prepričani, da niti po odpravi obveznega članstva ne bo množičnega izstopanja iz OZS. Ne želijo si, da OZS razpade na več zbornic, da se premoženje razdeli, temveč si želijo, da ostane enovita tudi v prihodnje.
"Ministrstvo ima polno zaupanje v OZS. Želi si, da se tudi nadaljnje zastopanje interesov obrtnikov in izvajanje javnih pooblastil izvaja v korist sistema. Prepričani smo, da sama oblika članstva pri tem ne bi imela nekega vpliva," je še dejal Rožič.
Heinrich, ki je orisal zbornični sistem v Nemčiji, je prepričan, da lahko veliko število članov in močna članarina samo pripomorejo k stabilni strukturi zbornice. Nobena od večjih strank v Nemčiji se ne dotika urejenosti obveznega članstva, ker se zaveda pomena tega. Politika je namreč spoznala, da bi odprava obveznega članstva predstavljala ne le slabost za članstvo, temveč za gospodarstvo v celoti.
"Moto, ki velja v Nemčiji, je, da potrebujemo močne obrtne zbornice, zato se obveznega članstva ne dotikamo. V vsaki državi je kaj urejeno po svoje, toda nekaj je enako vsem - to je, da potrebujemo močno malo gospodarstvo," je še poudaril Heinrich.
Tako Pavlinjek kot Heinrich sta za primer navedla Madžarsko. Ta je namreč nekoč imela obvezno članstvo, nato je prešla na prostovoljno, zdaj pa znova razmišlja o obveznem. "Če se nek sistem nekoč zruši, ga je nato težko postaviti na noge," je ocenil predsednik bavarske zbornice.
Predsednik odbora DZ za gospodarstvo Matjaž Han (SD) je pozval politiko, naj "ustavi konje" in se pogovori o tej problematiki, saj OZS kot inštitucija po ukinitvi obveznega članstva po njegovi oceni ne bo nikdar več takšna kot zdaj.
Vir: STA
Slovenija in Švica sta s podpisom sklenili protokol o spremembah konvencije med državama o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in premoženje. Sklenitev protokola med drugim vključuje tudi spremembo člena z določbo o izmenjavi informacij med državama v davčne namene.
Protokol o spremembah konvencije med slovensko vlado in švicarsko zvezno vlado sta podpisala slovenski finančni minister Janez Šušteršič in veleposlanik Švice v Sloveniji Robert Reich.
Konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja med državama je bila podpisana 12. junija 1996, uporablja pa se od 1. januarja 1998. Protokol po navedbah finančnega ministrstva predstavlja posodobitev konvencije na raven veljavnega vzorčnega sporazuma Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Protokol vključuje spremembo členov, ki obravnavajo pojem rezidenta, obdavčitev poslovnega dobička, povezanih oseb, dividend, obresti, licenčnin in avtorskih honorarjev, kapitalskih dobičkov, postopka skupnega dogovora in izmenjavo informacij. Z dodatnim protokolom so določena podrobnejša pravila razlage in izvajanja posameznih členov konvencije.
Minister Šušteršič je ob podpisu izrazil prepričanje, da bo prenovljena konvencija pripomogla k nemotenemu poslovanju slovenskih podjetij na švicarskih trgih in švicarskih podjetij v Sloveniji. "Hkrati pridobivamo tudi sodobnejšo pravno podlago za še učinkovitejše sodelovanje Davčne uprave RS s pristojnimi švicarskimi organi pri preprečevanju, odkrivanju in sankcioniranju davčnih kršitev," še izpostavlja minister.
Na ministrstvu poudarjajo še, da Slovenija vseskozi podpira prizadevanja OECD in EU in se zavzema za transparentno in učinkovito izmenjavo davčnih informacij, ki bo pripomogla k preprečevanju in zmanjševanju davčnih utaj in izogibanj plačevanja davkov.
Vir: STA
V mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 5.9.2012 - 11.9.2012 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 3 novosti | 3 novosti | 1 novost | 25 novosti |
V tem obdobju posebej izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 5.9.2012 - 11.9.2012 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 4 novosti | 3 novosti | 1 novost | 12 novosti | 4 novosti | |
2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 1 novost | |||||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 1 novost | |||||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 3 novosti | 1 novost | 6 novosti | 1 novost | ||
5. JAVNE FINANCE | 8 novosti | 6 novosti | 5 novosti | ||||
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 19 novosti | 33 novosti | 2 novosti | |||
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 4 novosti | 1 novost | 3 novosti | 30 novosti | ||
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 3 novosti | 2 novosti | 9 novosti | ||||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 3 novosti | 1 novost | 6 novosti | 4 novosti | |||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 8 novosti | 6 novosti | 4 novosti | 1 novost | |||
11. OBČINE | 33 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .