Danes je naš gost mag. Klemen Grašič, organizator smučarskega teka gospodarstvenikov, diplomatov in politikov na Pokljuki, ki bo letos že štiriindvajseti. Začel je njegov oče Vinko, je pa sogovornik tudi brat znane in uspešne biatlonke Andreje Grašič ter ima šport v krvi. Odličen družinski paket, bi rekli. Na pogovor smo ga povabili, ker je omenjeni tek, ki bo konec januarja na Pokljuki, uspel združiti nekaj neverjetnega. Politiko, gospodarstvo in diplomacijo – izkazalo se je, da je to mogoče.
V pravnem članku nam Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav., predstavlja prispevek z naslovom Sodba C-166/14 (MedEval- Qualitäts,Leistungs und Struktur Evaluierung im Gesundheitswesen GmbH). Obravnava vprašanja primernosti rokov za uveljavljanje odškodninske sankcije in sankcije neveljavnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila.
V današnji Temi tedna nam mag. Mojca Kunšek predstavlja članek Z novelo ZDavP-2I tudi spremembe pri odlogu in obročnem plačilu davka, davčnem nadzoru ter izvajanju izvršbe na denarna sredstva dolžnika. Čeprav je bil namen sprejema novele prenos Direktive Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja in prevzem vsebine OECD standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčenja, je novela prinesla tudi vrsto sprememb na področju pobiranja in obravnave davkov ter izvajanja davčnih postopkov.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
G. Klemen Grašič, ste organizator smučarskega teka gospodarstvenikov, diplomatov in politikov na Pokljuki. Letos že 24. Začel je že vaš oče Vinko. Ste brat znane in uspešne biatlonke Andreje Grašič ter imate šport v krvi. Na kaj ste najbolj ponosni v vašem dosedanjem življenju in karieri?
Klemen Grašič:
Čeprav izhajam iz športne družine, sem se s športom ukvarjal le v osnovni šoli – odločiti se je bilo treba: šport ali šola. Odločil sem se za izobraževalno kariero. Srednjo šolo sem končal v Avstriji, nato sem končal tri fakultete in pedagoško-andragoško izobraževanje. Kot sta si oče in sestra utirala poti v športni karieri, sem jaz zmagoval na svojem področju.
TFL Glasnik:
Katere tri fakultete ste končali?
Klemen Grašič:
Visoko poslovno šolo, organizacijo (kadri), magisterij za evropske in državne študije, ker v prostem času poučujem, sem končal še pedagoško in andragoško izobraževanje. Kot tekmovalec zasede prvo mesto, sem jaz dosegal izpite na fakulteti.
TFL Glasnik:
Odličen družinski paket, bi rekla. Povabila sem vas, ker je omenjeni tek že 24. po vrsti in bo konec januarja na Pokljuki, pa tudi zato, ker se mi zdi, da je ta prireditev uspela združiti nekaj neverjetnega. Politiko, gospodarstvo in diplomacijo – dokazali ste, da je to mogoče.
Klemen Grašič:
Dejansko je. Pobudnik prvega tekmovanja je bil dr. Avgust Mencinger, ki je bil tudi v prvem slovenskem parlamentu. Povabil je mojega očeta, da bi bil organizator, in sta ga skupaj uspešno izpeljala. Prireditev je bila sprva mišljena samo za politike, potem ko je prišel zraven oče, je dejal, da to ne gre brez gospodarske podpore, zato je začel vabiti še gospodarstvenike. Vsi so bili navdušeni. Z razvojem te uspešne formule se danes vidi, da je to res dobra sinergija.
TFL Glasnik:
Kaj je mogoče poleg športnih rezultatov še doseči na takšni prireditvi? Se sklepajo poslovni dogovori, potekajo sestanki, se kaj odpre tudi na diplomatskem področju?
Klemen Grašič:
Takih konkretnih odzivov nimam, ker ne vem, kaj se dogaja v ozadju. Vse poteka na prireditvenem prostoru, kjer so ljudje sproščeni in v neformalnih stikih. Spletajo se nova prijateljstva, poslovne vezi in podobno. Prepričan sem, da smo kar uspešni, saj sicer ne bi bilo takšnega obiska.
TFL Glasnik:
Kakšna je zasnova prireditve? Kdo se lahko prijavi, kako se prijaviš?
Klemen Grašič:
Dejansko se lahko prijavi kdor koli, sami pa vabimo top in srednji menedžment, ministre, poslance, župane. Povabimo tudi evroposlance; udeležbo naj bi obljubila tudi gospa Bulčeva in bomo po dolgem času imeli komisarja med nami. Letošnji tek bo v soboto, 30. januarja. Vabljeni k prijavi! Ogledate si lahko tudi slike s prejšnjih prireditev.
TFL Glasnik:
Je treba biti za udeležbo vrhunski tekač?
Klemen Grašič:
Ne, res ne. Pomembno je sodelovanje, čeprav se nekateri pripravljajo za prva tri mesta, vsi drugi pa na Pokljuki bolj uživajo in se včasih pogovarjajo kar med tekom. Ponosni smo tudi na nekdanjega veleposlanika EU Erwana Fouerea, ki se je že prijavil in prihaja iz Irske.
TFL Glasnik:
Dogodek je namenjen druženju, proga je dolga pet kilometrov in je razdeljena po različnih kategorijah. Vem, da je druženje ključno.
Klemen Grašič:
Koncepta nikakor ne kanimo spreminjati, saj se ljudje dejansko sprostijo. Diplomatom vedno znova sporočamo, da nimamo varnostnikov, da ne potrebujejo prepustnic, in so veselo presenečeni. Vse je res na neformalni ravni.
TFL Glasnik:
Spomnila sem se, da obletnica pade na rojstni dan Republike Slovenije, in res še enkrat vse čestitke. Kakšni so načrti?
Klemen Grašič:
Tekmo bomo organizirali, dokler bomo lahko, dokler bomo lahko računali na gospodarstvenike. Prav veseli smo, da je med njimi zelo malo osipa. Večina, ki pride enkrat, prihaja stalno.
TFL Glasnik:
Ostajate zvesti smučarskemu teku. Nameravate še kaj dodati – biatlona verjetno ne?
Klemen Grašič:
Ne, to ne. Bojimo se za vse tekmovalce. No, malo šale, ne bi reševali diplomatskih sporov. Iz leta v leto skušam narediti kaj novega: letos bomo pri pokalih poskrbeli za unikatnost, za kar skrbim s prijateljem s steklarskega področja.
TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Klemen Grašič:
Naj ne gledajo ne levo ne desno in naj pozabijo na razprtije ter naj se vsak trudi po najboljših močeh.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Jure Horvat
piše: Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Sodba v zadevi C-166/14, ki jo je Sodišče EU izdalo dne 26. novembra 2015, obravnava vprašanja primernosti rokov za uveljavljanje odškodninske sankcije in sankcije neveljavnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila, kot ju urejata Direktivi o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o uporabi revizijskih postopkov oddaje javnih naročil (89/665/EGS in 92/13/EGS), spremenjeni z Direktivo 2007/66/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2007 (v nadaljevanju: pravno-varstvene direktive). Sodba ne obravnava vprašanja prekluzivnih rokov za uveljavljanje zahtevkov za ugotovitev neveljavnosti pogodbe in odškodninskih zahtevkov na splošno, temveč se ukvarja z vprašanjem kombiniranja takšnih procesnih prekluzij v specifičnih primerih, v katerih je v skladu z nacionalno zakonodajo uveljavljanje odškodninskega zahtevka odvisno od predhodno ugotovljene kršitve pravil o javnem naročanju in se kršitev nanaša na nezakonitosti v zvezi z neposredno oddajo javnega naročila (tj. oddajo naročila brez javne objave javnega razpisa).
Spor
V obravnavani zadevi je predlog za predhodno odločanje vložilo avstrijsko upravno sodišče (Verwaltungsgerichtshof), in sicer v postopku s pravnim sredstvom zoper odločitev revizijskega organa (takrat še Zvezni urad za javna naročila – Bundesvergabeamt)[1], s katero je slednji kot prepozen zavrgel zahtevek za revizijo družbe MedEval GmbH (v nadaljevanju: vlagatelj). Zahtevek za revizijo je bil vložen zoper odločitev naročnika (Zveza avstrijskih organov socialne varnosti - Hauptverband der österreichischen Sozialversicherungsträge), vlagatelj pa je v njem zahteval ugotovitev, da je naročnik s tem, ko je javno naročilo za izvajanje elektronskega sistema za predpisovanje zdravil oddal neposredno in brez objave javnega razpisa (t.j. s sklenitvijo neposredne pogodbe z izbranim izvajalcem, Splošnim plačnim skladom farmacevtov – Pharmazeutische Gehaltskasse für Österreich), prekršil (takrat veljavni) avstrijski Zvezni zakon o oddaji javnih naročil (Bundesvergabegesetz 2006).
V skladu z (v času spora veljavno) avstrijsko zakonodajo je (bilo) odškodninski zahtevek zaradi kršitve pravil o javnem naročanju mogoče vložiti šele potem, ko je revizijski organ že ugotovil s tem povezano kršitev predpisov o javnem naročanju. Ker je v zahtevku za revizijo zatrjevana kršitev zadevala domnevno nezakonito oddajo naročila brez javne objave razpisa (tj. nezakonito neposredno sklenitev pogodbe), je moral revizijski organ pri tem upoštevati tudi določbo nacionalnega zakona, da je treba zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila vložiti najkasneje v roku šestih mesecev od dneva, ki sledi dnevu oddaje naročila. Ker je bil v obravnavanem primeru zahtevek za revizijo vložen po preteku tega roka, ga je revizijski organ zavrgel kot prepoznega.
Vlagatelj MedEval GmbH se je zoper odločbo o zavrženju zahtevka za revizijo pritožil na upravno sodišče. Le-to je še pred sprejemom odločitve prekinilo postopek in Sodišče EU zaprosilo za odgovor na vprašanje o tem, ali pravo EU nasprotuje nacionalni ureditvi, ki vložitev odškodninske tožbe zaradi kršitve pravil o javnem naročanju pogojuje s predhodno ugotovitvijo nezakonite oddaje javnega naročila brez javne objave razpisa (tj. nezakonite sklenitve neposredne pogodbe o izvedbi javnega naročila), če je takšen (ugotovitveni) zahtevek vezan na prekluzivni rok šestih mesecev, ki začne teči na dan, ki sledi datumu oddaje zadevnega javnega naročila.
Odločanje Sodišča EU
Sodišče EU je najprej opozorilo, da je zahtevek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila le eden od možnih zahtevkov (sankcij) zaradi kršitve pravil o javnem naročanju (poleg začasnih odredb, razveljavitve nezakonitih odločitev naročnika in odškodninske sankcije).V zvezi z določanjem rokov za uveljavljanje sankcije neveljavnosti pogodbe je sodišče navedlo, da v skladu s pravno-varstvenimi direktivami države članice lahko določijo roke, v katerih je treba vložiti zahtevek za razveljavitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, vključno z najkrajšim možnim prekluzivnim rokom šestih mesecev od dneva, ki sledi datumu sklenitve pogodbe. Ob tem je sodišče spomnilo, da je časovna omejitev obdobja, v katerem je možno zahtevati razveljavitev pogodbe o izvedbi javnega naročila, upravičena s »potrebo, da se postopoma zagotovi pravna varnost odločitev, ki jih sprejmejo naročniki« ter da je zato treba »spoštovati veljavnost teh časovnih omejitev«. Določitev postopkovnih rokov za uveljavljanje drugih možnih sankcij, vključno z odškodninsko pa je načeloma v celoti prepuščena notranjemu pravu držav članic. Dejstvo, da se je zakonodajalec EU odločil (prvič) izrecno urediti roke za uveljavljanje zahtevkov, katerih predmet je razveljavitev pogodbe o izvedbi javnega naročila in (drugič) napotiti na pravo držav članic glede rokov, ki se nanašajo na drugačne revizijske zahtevke, po presoji Sodišča EU dokazuje, da je evropski zakonodajalec tej prvi skupini zahtevkov glede na učinkovitost sistema revizijskih zahtevkov na področju oddaje javnih naročil pripisal poseben pomen. Tako pravno-varstvene direktive ne nasprotujejo določbam nacionalnega prava, ki uveljavljanje neveljavnosti pogodbe o izvedbi javnega naročila pogojujejo s prekluzivnim rokom. Take postopkovne določbe ustrezajo tudi cilju, ki je izražen zlasti v uvodni izjavi 27 Direktive 2007/66, v skladu s katero je treba spoštovati časovno omejitev možnosti sklicevanja na neveljavnost pogodbe. Kar zadeva uveljavljanje odškodninskih zahtevkov pravno-varstvene direktive tudi ne nasprotujejo temu, da države članice vložitev odškodninskega zahtevka pogojujejo s predhodno ugotovitvijo kršitve pravil o javnem naročanju s strani pristojnega revizijskega organa. Vendar pa je sodišče v zvezi s tem poudarilo, da takšna postopkovna pravila ne smejo praktično onemogočiti oziroma čezmerno otežiti uveljavljanja pravic, ki jih daje pravni red EU (načelo učinkovitosti).
piše: mag. Mojca Kunšek
Čeprav je bil namen sprejema novele, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2I), prenos Direktive Sveta 2014/107/EU z dne 9. decembra 2014 glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčevanja ter prevzem vsebine OECD standarda avtomatične izmenjave informacij o finančnih računih za namene obdavčenja, pa je novela prinesla tudi vrsto sprememb na področju pobiranja in obravnave davkov ter izvajanja davčnih postopkov.
Pri odlogu in obročnem plačevanju davka v primeru gospodarske škode še vedno velja, da davčni organ lahko dovoli odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi davčnemu zavezancu zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere davčni zavezanec ni mogel vplivati, nastala hujša gospodarska škoda in bi davčnemu zavezancu odlog in obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode.
V primerih preventivnega finančnega prestrukturiranja po pravilih Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pa bo odslej davčni organ davčnemu zavezancu lahko dovolil obročno plačilo davka do največ 60 mesečnih obrokov, v kolikor bo zavezanec predložil pravnomočni sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju.
Prav tako se podaljšuje najdaljši možni čas odloga oziroma obročnega plačevanja v primerih, ko zavezanec predloži instrument zavarovanja ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register, kar je po novem 24 mesecev (namesto dosedanjih 12). Dodatno pa se s spremembo 111. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) ukinja opredelitev vrste zavarovanja s strani davčnega organa, s čemer se zasleduje pospešitev in ekonomičnost postopka o odlogu in obročnem plačilu, ki pa je v interesu tudi davčnega zavezanca.
Spremembe so po novem tudi na področju davčnega nadzora, ki po novem obsega davčni nadzor davčnih obračunov, davčni nadzor posameznega področja poslovanja in davčni inšpekcijski nadzor ter se lahko izvaja tako v ali izven prostorov davčnega zavezanca. Spreminjajo pa se tudi določbe glede sestave, vročitve zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru ter podajanju pripomb, pri čemer je odločitev o novem podaljšanem roku prepuščena odslej presoji uradne osebe, če so podani upravičeni razlogi za podaljšanje.
Pri izvajanju davčne izvršbe se zvišuje cenzus za začetek davčne izvršbe na 25 evrov (iz dosedanjih 10 oziroma 20 evrov v primeru dolga po več izvršilnih naslovih, na dan zapadlosti). Po novem se v primeru neplačanih davčnih obveznosti davčna izvršba ne začne, dokler znesek davka ne presega 25 evrov. Vendar pa navedena zneskovna omejitev še vedno ne velja za druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih izterjuje FURS. Novela pa je razširila tudi seznam denarnih prejemkov, ki so izvzeti iz davčne izvršbe (159. člen) in seznam omejitev davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke (160. člen). Tako se dviguje minimalni znesek, ki mora dolžniku ostati po izvršbi s 70 % na 76 % minimalne (bruto) plače in hkrati določa dolžnost izvrševalca sklepa, da mora v primeru, če dolžnik v tekočem mesecu prejme prejemke za več preteklih mesecev hkrati, upoštevati omejitve za vsak posamezen mesec.
Sprememba sledi primerom, ko dolžniki prejmejo prilive za več mesecev skupaj iz razlogov, ki niso na njihovi strani (npr. prejmejo plačo z zakasnitvijo zaradi slabe solventnosti delodajalca) in s tem dolžnikom omogoča, da s prejemki, ki so jih sicer prejeli v enem mesecu, vendar za več preteklih mesecev hkrati, prosto razpolagajo v okviru omejitev, ki veljajo za vsak posamezen mesec, in sicer za vsako obdobje z zneskom, s katerim bi lahko razpolagali, če bi ga prejeli v mesecu, v katerem so bili upravičeni do njegovega prejema.
Spremembe pa posegajo tudi v dejanja izvrševalca sklepa o izvršbi (npr. banke) in dejanja izplačevalca oz. delodajalca:
1) Izvrševalec sklepa o izvršbi tako po novem v primeru, ko dolžniku zaračunava posebno nadomestilo za izvajanje dejanj na podlagi sklepa o izvršbi ali zavarovanju, le-tega ne sme poravnati iz prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe po 159. členu ZDavP-2, v primeru izvršbe na prejemke, na katere je po 160. členu ZDavP-2 izvršba omejena, pa ne iz zneska do 76 % minimalne plače.
2) Delodajalcu oz. izplačevalcu se lahko po 165. členu ZDavP-2, ki ne ravna po sklepu o izvršbi, naloži plačilo davka le do višine rubljivih denarnih prejemkov, ki bi jih moral na podlagi sklepa o izvršbi, ob upoštevanju omejitev iz 159. in 160. člena ZDavP-2, odtegniti dolžniku.
Novela pa prinaša tudi spremembe obveznosti bank in hranilnic, ki izvajajo sklep o izvršbi. Tako spremenjeni 168. člen ZDavP-2 določa, da v primeru, ko se banki oziroma hranilnici vroči sklep o izvršbi, dolžnik pa pri njej nima denarnih sredstev ali jih nima dovolj za poplačilo davka, obdrži banka oziroma hranilnica sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi izplačilo ali dodatno izplačilo, ko denarna sredstva prispejo na račun dolžnika. Banka oziroma hranilnica mora v osmih dneh po prejemu sklepa obvestiti davčni organ, da dolžnik pri njej na dan prejema sklepa nima odprtega računa oziroma denarnih sredstev, s katerimi ne more razpolagati. Če v enem letu po prejemu sklepa o izvršbi ali delnem plačilu po sklepu o izvršbi na dolžnikovem računu ni nobenega rubljivega priliva denarnih sredstev ali če se račun dolžnika zapre, banka oziroma hranilnica o tem obvesti davčni organ, ki je izdal sklep. Če ima dolžnik pri banki oziroma hranilnici denarna sredstva, s katerimi ne more razpolagati, banka oziroma hranilnica na dan prejema sklepa o izvršbi zarubi dolžnikova denarna sredstva, davčni organ pa obvesti o višini sredstev in datumu sprostitve. Banka oziroma hranilnica poplača davčni dolg z dnem, ko dolžnik pridobi pravico razpolagati z denarnimi sredstvi.
Po novi ureditvi bo torej davčni organ lahko takoj ugotovil, koliko znaša višina vezanih sredstev oziroma ali bodo, po sprostitvi, zadoščale za poplačilo davka.
Zaradi izenačevanja odgovornosti banke oziroma hranilnice z odgovornostjo drugih izvrševalcev sklepov o izvršbi, se s spremembo prvega odstavka 170. člena ZDavP-2 določa, da se lahko banki oziroma hranilnici, ki ne ravna po sklepu o izvršbi, naloži plačilo davka le do višine rubljivih denarnih sredstev, ki bi jih morala odtegniti dolžniku. S tem lahko davčni organ s sklepom odloži začetek davčne izvršbe zoper banko oziroma hranilnico, če oceni, da bi bilo pritožbi zoper odločbo, s katero se banki oziroma hranilnici naloži plačilo davka, mogoče ugoditi.
1. SPLOŠNO
Enotni standard poročanja (v nadaljevanju: CRS) in Direktiva Sveta 2014/107/EU o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave podatkov na področju obdavčenja (v nadaljevanju: Direktiva) določata pravila o poročanju in dolžni skrbnosti, ki jih morajo uporabljati poročevalske finančne institucije, da bi ugotovile, če je imetnik finančnega računa oseba, o kateri se poroča in se zato ta račun obravnava kot račun, o katerem se poroča. Omenjene določbe so v slovensko zakonodajo implementirane v Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14 in 91/15 - v nadaljevanju: ZDavP-2) z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 91/15 – v nadaljevanju ZDavP-2I).
Postopek dožne skrbnosti se razlikuje za že obstoječe račune posameznikov ter nove račune posameznikov. Glavni kriterij za opredelitev novih računov je datum, ko je račun odprt in bo imetnik računa s strani poročevalske finančne institucije pozvan, da predloži zahtevane informacije, na podlagi katerih bo poročevalska finančna institucija lahko ugotovila davčno rezidentstvo imetnika računa. Ključni datum za opredelitev novih računov za t.im. early adopters jurisdikcije je 1. januar 2016. Za račune odprte pred tem datumom, pa se bo načeloma finančna institucija lahko zanesla na podatke, s katerimi že razpolaga v svojih evidencah.
V tem dokumentu so podrobneje opredeljeni novi računi posameznikov ter postopek identifikacije novih računov posameznikov glede na določbe oddelka IV CRS oz. Priloge I Direktive ter komentarja k CRS.
V dokumentu se sicer uporablja izraz država članica/jurisdikcija, v katero je treba poročati, kar pa se v skladu z 255.b členom ZDavP-2 razume, da obveznost izvajanja postopkov dolžne skrbnosti velja za vse račune nerezidentov.
2. OPREDELITEV NOVIH RAČUNOV
Ključni datum za opredelitev novih računov je 1. januar 2016.
Izraz »novi račun« pomeni finančni račun, ki ga vodi poročevalska finančna institucija, odprt 1. januarja 2016 ali pozneje, razen če se obravnava kot že obstoječi račun v skladu s pododstavkom C točke 9 (b) oddelka VIII Priloge I Direktive. V skladu s to določbo se kakršen koli finančni račun imetnika računa, ne glede na datum njegovega odprtja, obravnava kot že obstoječi račun, če:
(i) ima imetnik računa pri poročevalski finančni instituciji (ali povezanem subjektu, ki je v isti državi članici kot poročevalska finančna institucija) finančni račun, ki je že obstoječi račun;
(ii) poročevalska finančna institucija (oziroma povezani subjekt, ki je v isti državi članici kot poročevalska finančna institucija) za namene izpolnjevanja zahtev o spoznanju ali domnevanju iz odstavka A oddelka VII Priloge I Direktive in za določitev stanja ali vrednosti kakršnih koli finančnih računov pri uporabi katerega od računskih pragov oba navedena finančna računa in vse druge finančne račune imetnika računa, ki se obravnavajo kot že obstoječi računi, obravnava kot en sam finančni račun;
(iii) lahko poročevalska finančna institucija v zvezi s finančnim računom, za katerega je treba izvesti postopke za preprečevanje pranja denarja ali poznavanje strank, zahteve glede takšnih postopkov izpolni tako, da se opre na tovrstne postopke, izvedene za že obstoječi račun, in
(iv) za odprtje finančnega računa ni potrebno, da bi imetnik računa predložil nove, dodatne ali spremenjene podatke o stranki, razen za namene te direktive.
Če finančni račun izpolnjuje pogoje iz točke 9 (b) pododstavka C oddelka VIII, se šteje za že obstoječi račun in ne novi račun. Poročevalska finančna institucija se torej ne more prosto odločiti, kako bo obravnavala tovrstni finančni račun. ZDavP-2I pa poročevalski finančni instituciji v 92. členu prehodnih določb daje možnost, da zanje uporabi postopke dolžne skrbnosti kot za nove račune.
Primer 1: Nov račun se ne obravnava kot že obstoječi račun
Poročevalska finančna institucija od obstoječega imetnika računa ob odprtju novega računa zaradi pravnih, pogodbenih, operativnih ali drugih zahtev poročevalske finančne institucije zahteva nove, dodatne ali spremenjene podatke, kar ji omogoča, da od imetnika računa pridobi tudi samopotrdilo. Primeroma bi se novi, dodatni ali spremenjeni podatki o imetniku računa lahko zahtevali, ko bi imetnik računa, ki ima pri poročevalski finančni instituciji že odprt depozitni račun, želel odpreti skrbniški račun ali pa skleniti zavarovalno pogodbo.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: pojasnilo FURS
Previdnost pri uporabi načela najugodnejših pogojev obdavčitve
Članek je namenjen sodni praksi EU z obravnavo pod najugodnejšimi pogoji (načela MFN) pri dobropisih za neplačani davek v davčnih sporazumih. Za pojasnitvijo pojma MFN za davčne namene v članku še pojasnjujemo: različne poglede na MFN, spremembe položajev davčnih zavezancev in prosto voljo pri sklepanju davčnih sporazumov.
Uvodna misel
Razpravljati nameravamo o nekaterih pogledih sodne prakse z vidika upoštevanja načela najugodnejših pogojev (Most Favoured Nations treatment – kratica MFN). Načelo največjih ugodnosti je trenutno zelo sporna tema v pravu EU, zlasti v zvezi z obdavčitvijo in z zadevami, ki jih urejajo davčni sporazumi.
Takšen razvoj je bilo težko napovedati, ko so se pojavile prve razprave o obstoju načela največjih ugodnosti za davčne namene po pravu EU. Zgodnje (in precej kratke) namige na probleme z obdavčenjem je najti v okviru razprave pri projektu »Europe 1992«, v katerem je bilo načelo največjih ugodnosti (MFN) obravnavano z ozirom na zunanje obveznosti EU proti nekaterim državam.
Pojasnitev pojma MFN za davčne namene
Po Michaelu Langu1 se je pri načelu največjih ugodnosti (MFN) znotraj EU treba vprašati: ali obstaja obveznost države članice, da zagotovi enake ugodnosti, kot jih zagotavlja rezidentom druge države članice, tudi rezidentom tretje države članice, (in) če je tako, potem je država, ki je sklenila davčni sporazum, ki je manj ugoden za davkoplačevalca, primerjano z drugim davčnim sporazumom, ki ga je sklenila z drugo državo, ali državo, ki sploh ni sklenila davčnega sporazuma z določeno državo, je pa tako ukrepala z drugimi državami, zagrešila kršitev zakonodaje EU. Neposredno koriščenje temeljnih svoboščin bi lahko privedlo do stanja, da bi morala ta država razširiti ugodnosti svojih davčnih določb na davkoplačevalce, ki so rezidenti vseh drugih držav članic. Torej, znotraj EU bi bila mreža davčnih sporazumov usklajena z velikim pokom (big bang), če bi Sodišče EU zahtevalo uporabo načela največjih ugodnosti.
Kot ugotavlja profesor Lang, je Sodišče EU sprejelo stališče o načelu MFN v primeru »D« (Zadeva C-376/04). Ta primer je zadeval nemškega rezidenčnega davkoplačevalca z vsemi oblikami obdavčenja na Nizozemskem, ki je želel biti obravnavan na enak način kot belgijski rezident. Zaradi ugodnega davčnega sporazuma med Belgijo in Nizozemsko so bili belgijski rezidenti in tudi nizozemski rezidenti upravičeni do določenih davčnih ugodnosti, ki so znižale nizozemsko davčno osnovo.
Sodišče EU je zanikalo obravnavanje po načelu MFN za gospoda D s tem, da je navedlo, da enako obravnavanje gospoda D, nemškega rezidenta, podobno kot belgijskega rezidenta predpostavlja, da se smatrata ti dve osebi, kot da sta v enakem položaju … Dejstvo, da se tiste vzajemne pravice in obveznosti nanašajo samo na osebe rezidente v eni od dveh pogodbenih dežel članic, kar je naravna posledica bilateralnih konvencij o dvojnem obdavčenju … obdavčena oseba – rezident v Belgiji ni v enakem položaju kot obdavčena oseba – rezident zunaj Belgije.
Različni pogledi na MFN
Iz predhodne obravnave se lahko sklepa, da:
1. se MFN nanaša na vir obravnavanja, ki ga dežele zagotavljajo nerezidentom v primerjavi z drugimi nerezidenti v objektivno primerljivih primerih;
2. dokler ima država članica možnosti sklepati davčne sporazume v skladu s svojo lastno davčno politiko in pod pogojem, da temelji različno obravnavanje na davčnem sporazumu, ne obstaja potreba za opravičevanje in
3. Sodišče EU je očitno že sprejelo stališče, da zakonodaja EU ne more nalagati omejitev državam članicam pri sklepanju davčnih sporazumov.
Če prenesemo te zaključke v vsebujočo določbo o dobropisu za neplačani davek v davčnem sporazumu med državama članicama A in B (na primer, davčni sporazum med Malto in Portugalsko), ne morejo rezidenti države članice C nasprotovati diskriminaciji v primerjavi z rezidenti države članice B. Prvič, dokler imajo rezidenti države članice A ugodnosti od določbe o dobropisu za neplačani davek, in da niti rezidenti države članice B niti rezidenti države članice C kot držav gostiteljic ali virov niso obdavčeni v državi članici A, ni noben argument v korist diskriminacije v takšnem primeru inkoherenten.
Poleg tega bi lahko takšen argument samo temeljil na zmotni trditvi, da je takšna določba v davčnem sporazumu med državama članicama A in B spodbujala rezidente države članice A, da vlagajo v državi članici B (po neposredni naložbi iz tujine – FDI, po možnosti v korist rezidentov zadnje transakcije) v škodo države članice C in njenih rezidentov. Drugič, tudi če bi lahko imela MFN kakšno vlogo v tem primeru (oba v primeru »D« in ACT Group Litigation – Zadeva C-374/04), je Sodišče EU sprejelo stališče, da določbe, ki predstavljajo diskriminacijo med dvema nerezidentoma, ne potrebujejo nadaljnjega opravičevanja, dokler so vključene v bilateralni konvenciji in zakonodaja EU ne more nalagati omejitev državam članicam, ki sklepajo davčne sporazume.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - doc. dr. Boris Kostanjevec
1 UVOD
Spremembe slovenske zakonodaje na področju obračunavanja prispevkov s 1.1.2014 oziroma s 1.2.2014 (ZPIZ-2 in ZZVZZ-M) sta prinesle pomembne spremembe pri obračunavanju in izplačevanju dohodkov fizičnim osebam. Tukaj mislimo predvsem na večje spremembe pri izplačilih dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja (kot jih poimenuje Zakon o dohodnini-ZDoh-2). Leto 2015 je prineslo tudi pomembne spremembe pri izplačilih študentskega dela – preko pooblaščenih organizacij, ki se ukvarjajo s posredovanjem študentskega dela.
Na kratko lahko povzamemo, da so spremembe prinesle višje stroške izplačevalcem dohodkov in nižje neto prejemke za izvajalce tovrstnih del.
Oblike opravljanja različnih del so letos prejela (marec 2015) tudi nepričakovano politično konotacijo. Za vse tiste, ki to področje poznamo, so medijske razprave o tem zelo zabavne, saj so v glavnem interesno politične in ne strokovne. Pogreva se pa seveda problematika, o kateri se je stroka že zdavnaj izrekla (računsko sodišče, različne oblike revizij in podobno). Vprašanje pa je tako globoko sistemsko, in navade posameznikov tako zakoreninjene, da se zdi, da rešitve ne bo kmalu. Do takrat pa bomo verjetno poslušali utemeljitve različnih profesorjev javnih univerz, kako veliki »zasebniki« da so, ker opravljajo (seveda pod firmo pretežno javno financirane univerze) predavanja na izrednem študiju in prevzemajo različna magistrska in doktorska mentorstva. Treba bo pogledati resnici v oči, in sicer, da prihodek v nepridobitni organizaciji, ki je po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) opredeljen kot pridobiten, ne pripada kar samodejno izvajalcu del, temveč je namenjen tudi (in predvsem) javno financirani fakulteti.
Zakonodaja v novejšem času tudi bistveno posega v pravice upokojencev. Če lahko upokojenci v letu 2015 (pod določenimi pogoji) še poslujejo kot samostojni podjetniki, to od 1. 1. 2016 naprej več ne bo mogoče (brez začasne izgube pravice do pokojnine oz. dela pokojnine). V skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) so s statusom upokojence nezdružljive še nekatere druge oblike poslovnih dejavnosti (o tem več v sklepu poglavja – saj se v nadaljevanju omejujemo le na posamične vrste dohodkov, ki jih lahko dosegajo upokojenci).
V prispevku bomo analizirali več možnih vrst opravljanja pogodbenih del ter davčne obremenitve. Pri omembi davčne obremenitve mislimo tudi na obremenitve z različnimi prispevki. Po Zakonu o davčnem postopku se prispevki enačijo z davki.
2 RAZLOGI ZA SPREMEMBO ZAKONODAJE NA PODROČJU PRISPEVKOV
Zakonodajalec je pri obremenjevanju s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje želel implementirati načelo »vsako delo šteje« (pri upoštevanju plačil za različna dela v pokojninsko dobo). Prav tako so še vedno (kot tudi doslej) z različnimi prispevki obremenjena le t.i. aktivni dohodki (dohodki, ki so posledica različnih opravljenih del oz. aktivnosti), ki so hkrati tudi obdavčeni po zakonu o dohodnini (ZDoh-2).
Zakonodajalec je posegel v ureditev dela slovenskih upokojencev, saj je žal delo te skupine ljudi postala praksa stalnica. Z zakonskimi spremembami je bila uvedena nova kategorija dela in sicer »začasno ali občasno delo«. Tudi zakonodajalec priznava, da smo s tem dobili neke vrste socialni korektiv. Poudarimo naj, da se bodo tega instituta posluževali upokojenci, kakor tudi študenti. Začasno ali občasno delo je vrsta dela, kjer je bistvena značilna vključenost v delovni proces.
Tako lahko dohodke razdelimo v dve skupini:
- dohodki, kjer oseba ni vključena v delovni proces in torej delo nima elementov delovnega razmerja,
- dohodki, kjer je oseba vključena v delovni proces in delo ima elemente delovnega razmerja
3 POGODBENA DELA UPOKOJENCEV
Začnimo razpravo s pogodbenimi deli upokojencev. Pomembna je že uvodna ugotovitev in sicer, da v kolikor so upokojenci lastniki kapitala (mislimo na »kapital« kot ga definira Zakon o dohodnini: nepremičnine, delnice, obveznice, deleži v družbah) in imajo iz tega naslova dohodke, to seveda ne vpliva na njihovo pravico do pokojnine.
Lastništvo in prokura v družbi torej ne vplivata na višino pokojnine, če upokojenec v družbi ne opravlja dela, ki bi imelo elemente delovnega razmerja in bi se kot tako zato lahko štelo kot delovno razmerje.
Poslovna praksa pa je že prinesla vprašanje ali lahko lastnik kapitala (v našem primeru upokojenec, ki je družbenik) v tej »svoji« družbi opravlja kratkotrajna neodplačna dela. Najprej se spomnimo, kaj sploh je kratkotrajno delo, ki je določeno v 17. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1).
1. UVOD
Organizacije s svojim delovanjem in proizvodi in storitvami ne vplivajo le na svoj finančni položaj in uspešnost, temveč tudi na naravno2 in širše družbeno okolje, o čemer se želijo deležniki (interesne skupine) seznaniti.
Razvoj tovrstnega zunanjega poročanja je potekal v svetu od posebnih okolijskih in socialnih poročil do trajnostnih poročil oziroma poročil o družbeni odgovornosti. Pogosto so te vsebine zajete v posebnih poglavjih v predpisanih letnih poročilih.
V zadnjih letih doživlja izreden razmah nov pristop k pripravi letnih poročil, tako imenovano celovito poročanje (integrated reporting)3 , ki združuje računovodsko-finančne podatke z nefinančnimi podatki o upravljanju tveganj in upravljanju organizacije ter podatki o okolijski in družbeni odgovornosti organizacije. Temelji na celovitem razmišljanju (integrated thinking), ki je aktiven premislek organizacije o odnosih med različnimi enotami, viri in odnosi (t. i. kapitali, capitals), ki jih organizacija uporablja ali nanje vpliva. Vodi do celovitega odločanja in ravnanj, ki upoštevajo ustvarjanje vrednosti v kratkem, srednjem in dolgem roku.
Večina raziskav, študij, priporočil in prispevkov obravnava zunanje poročanje, torej poročanje različnim deležnikom zunaj organizacije. Pa vendar so zlasti potrebne kakovostne notranje informacije, ki omogočajo družbeno odgovorno odločanje in delovanje. Organizacija mora vedeti, kateri so njeni ključni vplivi na okolje in kako jih hoče vključiti v cilje poslovanja. Načrtovati mora merljive cilje, spremljati delovanje in ga usmerjati.
V prispevku bom najprej predstavila pojma trajnostno in družbeno odgovorno poslovanje ter temeljne zasnove celovitega razmišljanja in poročanja. Le-ti so podlaga za premislek, kaj se v organizaciji želi doseči. V nadaljevanju pa bom predstavila potrebno ravnanje za družbeno odgovorno poslovanje, vključno s pripravo notranjih informacij za odločanje.
2. TRAJNOST IN DRUŽBENA ODGOVORNOST
Skoraj ni več organizacije, ki ne bi v javno dostopnih informacijah (v letnih poročilih, na svojih spletnih straneh) omenjala svojega prispevka v trajnostnem razvoju oziroma družbene odgovornosti. Ni pa vselej pojasnjeno, kaj se s tema pojmoma označuje. Enoznačno namreč nista določena. Samo trajnost je imela že pred leti več kot 100 opredelitev, danes jih je že gotovo veliko več. Najbolj znana je še vedno opredelitev v Bruntlandinem poročilu iz leta 1987, da je razvoj trajnosten, če zadovoljuje sedanje potrebe, ne da bi ogrožal zmožnosti prihodnjih rodov, da zadovoljujejo lastne potrebe.
Družbena odgovornost podjetij4 (corporate social responsibility, CSR) je zapisel, ki se osredotoča na njihov prispevek k trajnostnemu razvoju države, območja, sveta. Podjetja lahko pomembno vplivajo na naravno in družbeno okolje s svojim delovanjem neposredno ali prek uporabe svojih proizvodov in storitev. Vpliv pomeni tudi odgovornost in zato je dan družbeno odgovornemu delovanju podjetij tudi takšen pomen na poti trajnosti.
Ali je organizacija družbeno odgovorna?5 V večini organizacij bi verjetno na to vprašanje odgovorili pritrdilno, upoštevajoč, da skrbijo za svoje zaposlene, se trudijo pri ohranjanju naravnega okolja, skrbijo za širše okolje, v katerem delujejo (čeprav pogosto to kar enačijo z raznimi sponzoriranji). Kaj pa, če bi vprašanje glasilo: Ali naša organizacija deluje trajnostno? Verjetno bi bili pri odgovoru bolj previdni, na primer, da se trudijo na poti trajnosti. In če bi vprašali več ključnih zaposlenih v organizaciji, ali bi dobili enake odgovore? Ali, če bi jih vprašali, kako opredeljujejo trajnostno (družbeno odgovorno) delovanje organizacije? Izkušnje iz prakse in različne raziskave kažejo, da ti odgovori običajno niso enotni, da je pri tem še precej nejasnosti in neopredeljenosti. Kako zagotoviti ustrezno postavljanje strategije in ciljev ter njihovo izvajanje, kadar osnove, kaj takšno poslovanje pomeni, niso enotno opredeljene in razumljene? Zlahka na ravni deklarativnih opredelitev in želja, gotovo pa ne more uspešno delovati v praksi. Prav tako ni mogoče zagotavljati ustreznih informacij za odločanje, če ni jasno opredeljeno, o čem se je treba odločati. Posledica teh nejasnosti je tudi dvomljiv pomen informacij o doseženem. Zato je nujno, da spregovorimo predvsem o tem, kaj naj bi organizacija uvedla in vzdrževala, da bi lahko govorili o njenem trajnostnem (družbeno odgovornem) poslovanju.
V osnovi trajnostno (družbeno odgovorno) poslovanje vključuje skrb za ekonomsko, socialno in okoljsko razsežnost poslovanja (zato v uporabi tudi izraz trojni izid poslovanja). Uporablja se veliko izrazov6, zato je pomembno, da organizacija opredeli svoje razumevanje pojma, ki ga uporablja.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - mag. Blanka Vezjak
Združenje občin Slovenije zahteva ustavno presojo dela zakona o izvrševanju proračunov za leti 2016 in 2017, ki določa višino sredstev za sofinanciranje investicij v občinah. Predsednik združenja Robert Smrdelj je poudaril, da se z nesorazmernim ukrepom sredstva jemljejo najšibkejšim občinam, skupaj za vse občine pa gre za izpad 43 milijonov evrov.
Po zakonu o financiranju občin bi morale občine za vsako proračunsko leto prejeti sredstva za sofinanciranje investicij v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe občin. Veljavna ureditev v zakonu o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto pa določa to sofinanciranje v višini dveh odstotkov skupne primerne porabe, za sofinanciranje v višini treh odstotkov pa imajo občine možnost prejeti povratna sredstva, torej kot kredit od države, je pojasnil Smrdelj. Takšno početje s strani države je po njegovem mnenju "enostavno nesprejemljivo".
Kot je spomnil Smrdelj, 21. člen zakona o financiranju občin, ki določa sofinanciranje investicij v višini šestih odstotkov, ni bil nikoli v celoti uveljavljen. Njegova uveljavitev je bila od leta 2007 predvidena postopno, a so višino sofinanciranja zaradi krize v letih 2011 in 2012 zamrznili na štirih odstotkih, nato pa so jo še znižali. Tako je bilo za lani predvideno sofinanciranje v višini dveh odstotkov, od katerih pa naj bi se po dogovoru en odstotek realiziral letos, za letos pa je v zakonu predvideno sofinanciranje v višini dveh odstotkov in možnost pridobitve povratnih sredstev.
Slednje po Smrdeljevih besedah pomeni spodbujanje k dodatnemu zadolževanju občin, kar pa se mu ne zdi smotrno in smiselno, sprašuje se tudi, kako bodo občine vračale ta sredstva. Po njegovem prepričanju gre torej za zgolj dvoodstotno sofinanciranje investicij, razkorak do šestodstotnega pa je 43 milijonov evrov.
Ta izpad bodo občine občutile zelo različno, je opozoril Smrdelj. Sredstva se namreč po mnenju združenja v nesorazmernem obsegu jemljejo najšibkejšim območjem Slovenije, s tem pa se v neenakopraven položaj postavlja prebivalce različnih občin, saj jih omenjeni ukrep prizadene v zelo neenakomernem obsegu.
Pri dodeljevanju teh sredstev se namreč uporabijo z zakonom določeni kazalniki, kot so redkost poselitve, zmožnost lastnega financiranja, prisotnost v obmejnem pasu in obremenjenost z lokalnimi cestami, zato daleč največ sredstev za sofinanciranje dobijo najšibkejše občine, je pojasnil.
Tako denimo izpad omenjenih sredstev za sofinanciranje po izračunih združenja v občini Solčava znaša okoli 383 evrov na prebivalca, v občini Bovec 201 evro na prebivalca in v občini Kostel 190 evrov na prebivalca, v občinah Ankaran, Domžale, Kranj, Mengeš, Trzin pa manj kot pet evrov na prebivalca, v Mestni občini Ljubljana celo manj kot dva evra na prebivalca.
Ker gre za dodatne vire občinam za izvajanje investicij, ki so nujno potrebne za izvajanje obveznih nalog občin, to po Smrdeljevih besedah pomeni, da bodo te občine zelo težko izvajale resne rekonstrukcije in sanacije šol in vrtec, vodovodnih sistemov, kanalizacij in čistilnih naprav. "Nedopustno je, da se na tak način ruši sistem financiranja med občinami," je poudaril Smrdelj.
Kot je dejal, bodo pozvali vse občine, ki so oškodovane, da ustavno presojo vložijo tudi same, saj v več vlogah lahko opozorijo na veča aspektov, občine lahko tako pojasnijo tudi svoje konkretne primeri. Upa, da bo ustavno sodišče o zahtevi odločilo v sorazmerno kratkem času, da bo njihova odločitev lahko podlaga za izplačila že v letu 2016. Cilj pa je, da za letos predvideni trije odstotki povratnih sredstev za sofinanciranje investicij postanejo nepovratni, je dodal.
Ob tem je Smrdelj napovedal tudi, da bodo zelo verjetno skupaj s Skupnostjo občin Slovenije vložili tudi tožbo ali ustavno presojo zaradi višine povprečnine, ki je prav tako nižja od zakonsko predvidene. Kot je pojasnil, pa še pripravljajo argumentacijo, saj morajo dokazati, da z zdaj dodeljeno povprečnino ni možno izvajati z zakonom dodeljenih obveznih nalog. Občine zato po njegovih besedah sredstva za te naloge namenjajo tudi iz sredstev za najemnine, komunalnih prispevkov in nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča.
Vir: STA
Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi pobud nekaterih deležnikov, med drugim občin, zbornice arhitektov in infrastrukturnega ministrstva, podaljšalo javno obravnavo osnutkov treh novih zakonov s področja urejanja prostora in graditve objektov do 19. februarja.
Javna obravnava osnutkov zakona o urejanju prostora, gradbenega zakona in zakona o pooblaščenih arhitektih in inženirjih bi se po prvotnih načrtih iztekla 20. januarja.
Ministrstvo se je za podaljšanje odločilo na podlagi pobud Skupnosti občin Slovenije, Združenja občin Slovenije, Združenja mestnih občin Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor, ministrstva za infrastrukturo ter nekaterih drugih sodelujočih v dosedanjem poteku javne razprave, so sporočili.
"Navedene organizacije so podaljšanje predlagale zaradi obsega in zahtevnosti materije," so zapisali na ministrstvu, kjer ocenjujejo, da lahko podaljšana razprava prispeva h kakovosti zakonskih predlogov, ne da bi se pri tem moral spremeniti terminski načrt njihove priprave.
Osnutki zakonov so v strokovni javnosti naleteli na precejšnje nasprotovanje. Zbor za oživitev in razvoj slovenskega gradbeništva, ki med drugim združuje inženirsko zbornico in društva inženirjev, gradbene zbornice ter fakultete za gradbeništvo, je npr. ocenil, da gradbeni zakon ni dodelan ter na nejasno opredeljuje odgovornosti in vloge ključnih udeležencev v fazi izvedbe gradnje.
Zbornica za arhitekturo, ki je sicer del omenjenega zbora, pravi, da načelno podpira osnutke zakonov, da pa je treba rešitve še dodelati, zato so predlagali podaljšanje javne razprave, da bi prišli do usklajenih rešitev.
Zakon o urejanju prostora naj bi predstavljal nadgradnjo obstoječega sistema, med drugim z večjo prožnostjo prostorskega načrtovanja. Zakon naj bi vseboval tudi temeljna pravila prostorskega načrtovanja - sedanji zakon o prostorskem načrtovanje izrazito postopkoven in ne vsebuje vsebinskih pravil za načrtovanje.
Med rešitvami pri urejanju prostora so ponovna vključitev državnega prostorskega načrta v isti zakon kot prostorsko načrtovanje na lokalni ravni, večja vloga ministrstva za okolje in prostor kot glavnega sogovornika države z občinami na tem področju ter vzpostavitev prostorskega sveta vlade, ki bo usklajeval pripravo občinskih in državnih prostorskih načrtov.
Glavni cilj gradbenega zakona, ki bo skupaj z zakonom o pooblaščenih arhitektih in inženirjih nadomestil sedanji zakon o graditvi objektov, bo zmanjšanje tveganja za investitorje. Zakon bo tako med drugim omogočil fazno zavarovanje investicijskega procesa.
Zakon naj bi tudi omogočil pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi bistveno manj obsežne dokumentacije, in sicer bo presoja omejena izključno na dokazovanje ustreznosti načrtovane umestitve z določbami prostorskih aktov in predpisov. Dokazovanje izpolnjevanja bistvenih zahtev, izdelava podrobnih načrtov in drugih elaboratov, ki se nanašajo na fazo izvedbe, pa ne bodo več del projektne dokumentacije, temveč bodo potrebni ob prijavi začetka gradnje.
Gradbeni zakon bo predvidoma tudi združil postopke izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja v en postopek.
Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih bo temeljil na sedanjem sistemu za pridobitev licenc in pooblastil, naj bi ga pa nadgradil. Opredeljuje pet reguliranih poklicev (po veljavni zakonodaji jih je 10) in njihove naloge.
Vir: STA
- Sklep o letnem poročilu in trimesečnih računovodskih izkazih zavarovalnic, objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2016 z dne 8.1.2016, veljati začne 23.1.2016
- Sklep o omejenih skladih, objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2016 z dne 8.1.2016, veljati začne 23.1.2016
- Sklep o lastni oceni tveganj in solventnosti, objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2016 z dne 8.1.2016, veljati začne 23.1.2016
- Sklep o pogojih, potrebnih za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja, objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2016 z dne 8.1.2016, veljati začne 23.1.2016
- Operativno-tehnična zahteva o uporabi in preverjanju znanja slovenskega jezika v civilnem letalstvu, objavljeno v Uradnem listu RS št. 1/2016 z dne 8.1.2016, veljati začne 23.1.2016
- Pravilnik o merilih za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa na državni ravni, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 1/2016 z dne 8.1.2016, velja od 9.1.2016
- Pravilnik o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 1/2016 z dne 8.1.2016, veljati začne 23.1.2016
- Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 1/2016 z dne 8.1.2016, veljati začne 23.1.2016
- Pravilnik o obrazcih in listinah za uresničevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 1/2016 z dne 8.1.2016, veljati začne 23.1.2016
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E), redni postopek, EPA 995-VII
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI-F), redni postopek, EPA 994-VII
- Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide k Predlogu zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - Dopolnjen predlog zakona (ZPFOPIZ-1), EPA 865-VII
- Poročilo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju - Dopolnjen predlog zakona (ZŠtip-1A), EPA 962-VII
- Predlog zakona o ratifikaciji Konvencije o delu v pomorstvu, 2006 (Konvencija MOD št. 186) (MKDP), ratifikacija, EPA 999-VII
- Poročilo Odbora za kulturo k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vračanju protipravno odstranjenih predmetov kulturne dediščine - Dopolnjen predlog zakona (ZVPOPKD-A), EPA 915-VII
- Poročilo Odbora za kulturo k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih - Dopolnjen predlog zakona (ZMed-C), EPA 888-VII
- Predlog zakona o parlamentarni preiskavi s tezami za normativno ureditev, predhodna obravnava, EPA 998-VII
- Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k Predlogu zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije - Dopolnjen predlog zakona (ZGGLRS), EPA 818-VII
- Predlog zakona o spremembi Zakona o družbi Slovenske železnice (ZDSŽ-B), redni postopek, EPA 1001-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu JANUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.
- Veljati je začel 22.3.2003. Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 10 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov: ZDIJZ-A, ZDavP-1B, ZInfP, ZDIJZ-B, ZDavP-2, ZDIJZ-C, ZDIJZ-D, Sklep o začasnem zadržanju izvrševanja ... ter Odločba o delni razveljavitvi ...
- Od 8. januarja 2016 je v veljavi novela E, objavljena 24.12.2015 v Uradnem listu, ki pa bo se bo začela uporabljati Od 8. januarja 2016 v veljavi novela ko se bo začela uporabljati štiri mesece po uveljavitvi, to je 8.5.2016. Prehodno obdobje, med začetkom veljave in uporabo, je predvideno zaradi potrebe po prilagoditvi arhivov, knjižnic in muzejev, saj se z to novelo omenjene institucije vključujejo v sistem zagotavljanja gradiva za ponovno uporabo.
- Državni zbor je do danes pripravil 2 uradni prečiščeni besedili zakona.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 24-900/2003, stran 2786.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 13.1.2016 - 19.1.2016 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 2 novosti | 2 novosti | 1 novost | 4 novosti | 22 novosti | 6 novosti |
V tem tednu izpostavljamo:
- Vlada je za obravnavo prejela Poročilo o izvedbi nadzora nad delom lovišč s posebnim namenom v upravljanju Zavoda za gozdove Slovenije v letih 2013 in 2014.
- V Uradnem listu št. 3/2016 z dne 18.1.2016 je bila objavljena Uredba o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po naravni nesreči žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.
- Državni zbor je v obravnavo prejel Poročilo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k Predlogu zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije - Dopolnjen predlog zakona (ZGGLRS), EPA 818-VII.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 13.1.2016 - 19.1.2016 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 3 novosti | 3 novosti | 2 novosti | 19 novosti | 6 novosti | |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 3 novosti | 1 novost | 2 novosti | 4 novosti | |||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 4 novosti | 1 novost | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 1 novost | 4 novosti | 16 novosti | 7 novosti | ||
| 5. JAVNE FINANCE | 8 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 1 novost | 2 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 6 novosti | 14 novosti | 4 novosti | 15 novosti | 8 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 6 novosti | 2 novosti | 4 novosti | 5 novosti | 34 novosti | 5 novosti | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 2 novosti | 2 novosti | 4 novosti | 2 novosti | |||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 4 novosti | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | 1 novost | ||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 1 novost | 2 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 46 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.