Številka 19, letnik VI
27. maj 2014
Facebook Twitter
TFL Glasnik

Na portalu Tax-Fin-Lex vsakodnevno spremljamo in obdelujemo vso zakonodajo Republike Slovenije, ki je uporabnikom na voljo v polnih besedilih in čistopisih vseh zakonov in podzakonskih predpisov, povezana tudi z vrsto drugih vsebin. Zaradi lažje preglednosti in pa s ciljem dobiti VSAK DAN ažuren podatek o veljavni zakonodaji v Sloveniji smo ustvarili storitev Zakonodajni Supervizor, kjer se podatki o spremembah v slovenski zakonodaji vsak dan AVTOMATSKO OSVEŽIJO in so uporabniku na voljo vedno, kadar jih potrebuje.

Spremenjeni Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je začel veljati 20.5.2014, večinoma se bo začel uporabljati avgusta letos, razen določb, ki se začnejo uporabljati v začetku leta 2015. Spremenjeni zakon širi možnosti nadzora in dviguje globe za kršitve. Visoke globe in poostren nadzor naj bi pomembno znižala sivo ekonomijo. Glede na to, da je problematika sive ekonomije velik problem, smo se odločili, da današnjo številko TFL Glasnika posvetimo preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Vabljeni k branju!

Zakonodajni Supervizor

Na portalu Tax-Fin-Lex vsakodnevno spremljamo in obdelujemo vso zakonodajo Republike Slovenije, ki je uporabnikom na voljo v polnih besedilih in čistopisih vseh zakonov in podzakonskih predpisov, povezana tudi z vrsto drugih vsebin.

Zaradi lažje preglednosti in pa s ciljem dobiti VSAK DAN ažuren podatek o veljavni zakonodaji v Sloveniji smo ustvarili storitev Zakonodajni Supervizor, kjer se podatki o spremembah v slovenski zakonodaji vsak dan AVTOMATSKO OSVEŽIJO in so uporabniku na voljo vedno, kadar jih potrebuje.

Naziv Supervizor smo si izposodili pri vrhunski spletni storitvi SUPERVIZOR, ki so jo izdelali pri Komisiji za preprečevanje korupcije in predstavlja izjemno učinkovito orodje nadzora nad porabo sredstev javnega sektorja.

Zato ker verjamemo, da je storitev Zakonodajni Supervizor vrhunska storitev z zanesljivimi dnevno osveženimi podatki o veljavni zakonodaji v Republiki Sloveniji, smo si drznili privzeti ta cenjeni naziv. Storitev Zakonodajni Supervizor je brezplačna do nivoja dostopa do polnih besedil predpisov, od tu dalje pa je na voljo naročnikom portala Tax-Fin-Lex.

Podatki o veljavni slovenski zakonodaji, ki obsega obdobje od leta 1991 dalje, so razdeljeni v štiri skupine:

 

Število veljavnih ZAKONOV in PODZAKONSKIH predpisov v Sloveniji na današnji dan (povezava)

Uporabnik lahko v vsakem trenutku dobi informacijo o številu veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov v Sloveniji. Podatek se lahko spremeni tudi večkrat dnevno, odvisno od tekoče obdelave predpisov. Uporabnikom so na voljo podatki o veljavnosti po letih vse do leta 1991 nazaj.

Na današnji dan, 27.5.2014, v Sloveniji velja:

Zakonodajni Supervizor

Vir: www.tax-fin-lex.si

 

Zakonodajni Supervizor

Graf: Pregled veljavnih ZAKONOV RS od leta 1991 (stanje na 31.12. za vsako leto)

Vir: www.tax-fin-lex.si

 

Število veljavnih ZAKONOV in PODZAKONSKIH predpisov v Sloveniji glede na organ sprejema (povezava)

Število veljavnih zakonov in podzakonskih predpisov glede na organ njihovega sprejema in izvajanja posameznega predpisa je pomemben podatek, ki zanima tako izvajalce kot uporabnike teh predpisov.

Zakonodajni Supervizor

Graf: Število veljavnih ZAKONOV glede na organ sprejema in izvajanja

Vir: www.tax-fin-lex.si

 

Dinamika sprememb zakonodaje v Sloveniji – Zakonodajni Supervizor (povezava)

Tabela deluje podobno kot Supervizor, uporabnik izbere, katero stanje pri predpisu ga zanima (prva objava, začetek veljavnosti, sprememba, itd.). Lahko si z miško označi posamezni mesec ali pa obdobje, ki ga zanima, in s klikom pride do podrobnih podatkov, na koncu pride do Lex Koledarja in vsakega posameznega predpisa z njegovimi konkretnimi podatki.

V prikazu dinamike sprememb slovenske zakonodaje od osamosvojitve dalje smo posebej označili tudi obdobja, ko so bili predsedniki vlad Janez Drnovšek, Andrej Bajuk, Janez Janša, Borut Pahor in Alenka Bratušek, tako da lahko uporabnik natančno spremlja vso dinamiko znotraj teh obdobij.

Zakonodajni Supervizor

Graf: Dinamika števila sprememb slovenske zakonodaje od leta 1991 dalje

Vir: www.tax-fin-lex.si


Število sprememb zakonodaje v Sloveniji po mesecih (povezava)

Velikokrat za potrebe mesečnih statistik potrebujemo podatke o vseh spremembah zakonodaje za posamezni mesec. Pregled sprememb je na voljo v sumarni obliki ali pa kot podroben seznam z vsemi predpisi. Izberite mesec in leto, ki vas zanimata, in v tabelah boste takoj videli posodobljene podatke izbranega obdobja.

Na današnji dan, 27.5.2014, je bilo v izbranem mesecu in letu  v Sloveniji naslednje število sprememb zakonodaje:

 

Število sprememb zakonodaje v Sloveniji za izbran mesec in leto

Zakonodajni Supervizor

Vir: www.tax-fin-lex.si

 

Uporabnikom Zakonodajnega Supervizorja želimo uspešno uporabo in veliko koristnih podatkov za lastno analitiko in preverjanje ter pravno delovanje! Obiskujte Zakonodajni Supervizor vsak dan!

Spremembe Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1) je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 32/2014, dne 5. maja 2014. Veljati je začel 20. maja letos, večinoma pa se bo začel uporabljati 18. avgusta letos. Določbe iz 12. do 16. člena, prvi in tretji odstavek 28. člena ter 29. do 32. člena ZPDZC-1 se začnejo uporabljati s 1.1.2015.

ZPDZC-1 širi možnosti nadzora nad izvajanjem zakona, saj daje to pristojnost ter pristojnost ugotvljanja kršitev več nadzornim organom:

  • tržnemu inšpektoratu,
  • inšpektoratu za delo,
  • inšpektoratu za promet,
  • davčni upravi in
  • cariski upravi.

Ključna sprememba, ki jo na področju nadzora prinaša ZPDZC-1, je prenos pristojnosti nadzora zaposlovanja na črno od inšpektorata za delo na Carinsko upravo Republike Slovenije, ki bo nadzor izvajala s svojimi mobilnimi enotami.

ZPDZC-1 prepoveduje delo na črno, oglaševanje nedovoljene dejavnosti ter oglaševanje zaposlovanja na črno.

Kaj je delo na črno?

Za delo na črno se šteje vsako delo, kadar podjetje ali podjetnik opravlja dejavnost oz. delo:

  • ki ni vpisano v ustrezni register, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti, ali nima dejavnosti določene v temeljnem aktu;
  • ni vpisano ali priglašeno, kot določajo zakoni;
  • če opravlja dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja dejavnosti;
  • če tuje podjetje (razen podjetja s sedežem v državni članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, ki opravlja storitvene dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu), ne opravlja dejavnosti v Republiki Sloveniji v podružnicah ali opravlja dejavnost brez ustreznega dovoljenja;
  • za delo na črno se šteje tudi, če posameznik opravlja dejavnost oziroma delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določajo zakoni.

Za delo na črno pa se ne šteje:

  • sosedska pomoč,
  • sorodstvena pomoč,
  • delo v lastni režiji,
  • nujno delo,
  • humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo in
  • osebno dopolnilno delo, če je prijavljeno na pristojni upravni enoti.

Kaj je zaposlovanje na črno?

Za zaposlovanje na črno se šteje, če delodajalec:

  • z delavcem ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, in delavca ni prijavil v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje;
  • zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev;
  • omogoči delo dijaka ali študenta brez ustrezne napotnice pooblaščene organizacije za posredovanje dela ali če omogoči, da to napotnico uporabi za delo druga oseba;
  • omogoči delo upokojencu, ki prejema pokojnino, brez sklenjene pogodbe civilnega prava;
  • posameznik v svojem imenu in za svoj račun omogoči delavcu, da zanj opravlja delo.

V primeru kratkotrajnega dela ali nujnega dela ter humanitarnega, karitativnega, prostovoljnega in dobrodelnega dela ne gre za delo na črno.

Pomembna novost ZPDZC-1 so vrednotnice, ki se bodo začele uporabljati z letom 2015. Gre za poenostavitev sistema osebnega dopolnilnega dela, kot je občasna pomoč v gospodinjstvu, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter druga manjša dela, tudi domača in umetna obrt. Sistem vrednotnic bo deloval tako, da bo naročnik del lahko prek spleta kupil vrednotnico, za katero bo odštel pavšalni znesek v višini devet evrov. Od tega bo sedem evrov namenjenih pokojninskemu zavarovanju, dva evra pa zdravstvenemu zavarovanju. Vsaka vrednotnica bo za izvajalca del pomenila en dan pokojninske dobe.

Spremenjene kazenske določbe ZPDZC-1 pa prinašajo nove, za 25% višje globe za prepovedano delo na črno in oglaševanje dela na črno, oglaševaje nedovoljene dejavnosti ter oglaševanje zaposlovanja na črno.

Eno izmed odločilnih vprašanj glede na CCCTB je obravnava skritih rezerv, ki so »prirasle« družbi, ki vstopi oz. izstopi iz skupine. Družba bi se lahko pridružila skupini v času predstavitve novega režima obdavčenja CCCTB ali pa v primeru pripojitve neskupinske družbe k skupinski družbi. Skupinska družba bi lahko zapustila skupino v primeru padca lastniških deležev pod mejo ali če se družba pripoji drugi družbi, ki ne spada v to skupino. Kot je primer v veljavnem pravu o davku od dohodkov, obstajajo finančne potrebe za to, da se prepreči prenos skritih rezerv v drugo zakonodajo brez izhodnega obdavčenja. V nasprotju z veljavnim pravom pa ni nujno, da bi obstajale izjeme od obdavčenja skritih rezerv, ki so pripisane kateri od poslovnih enot družbe, ki vstopi ali izstopi iz skupine. Država članica, v kateri je poslovna enota locirana, ne bi bila več v položaju, da bi obdavčila vsakokratne skrite rezerve. Namesto tega bi se dobički, ki so realizirani glede na sredstva, ki so pripisana neki poslovni enoti, razporedili glede na razdelitveni obrazec vsem državam članicam, kjer ima skupina obdavčljivo povezavo.

V okviru CCCTB bi posledično morale biti vse skrite rezerve obdavčene v trenutku, ko sredstva izstopijo oziroma vstopijo v skupino CCCTB pod pogojem, da je plačilo davka odložljivo. Očitno je odložljivo obdavčenje skritih rezerv nujni element CCCTB. Kot prvo bi novi davčni sistem, če ne bi temeljil na odložljivem obdavčenju, lahko kljuboval pravu EU. Kot drugo in nič manj pomembno pa bi bila CCCTB brez odložljivega obdavčenja neprivlačna za družbe v EU. Natančneje, družbe se ne bi zgolj takrat, ko bi se odločile za nov davčni sistem, soočale z visokim davčnim bremenom, ali glede na to, da bi bil nov sistem, ko bi bile prisiljene se pridružiti CCCTB ob njegovi predstavitvi, obvezen, ampak tudi naknadno, ko bi se reorganizacija (na primer združitve in delitve) odrazila v spremembah v skupini. Neposredno obdavčenje skritih rezerv, ki so prenesene v skupino ali pa obratno, bi tako lahko pomenilo veliko oviro novemu sistemu CCCTB.

Glede na omenjene pomisleke je Komisija EU predlagala obdavčenje skritih rezerv glede na sredstva, ki vstopijo v družbo (predkonsolidirane rezerve), vendar naj bi bilo to obdavčenje odloženo, dokler dobiček ne bi bil realiziran. Pravzaprav bi skrite rezerve morale biti pripisane državam članicam, v katerih so rezerve bile kopičene pred prenosom sredstev. Potemtakem bi v skladu s poznejšo realizacijo končni dobiček lahko bil obdavčen s strani države članice, v kateri so skrite rezerve nastale. Tako bi lahko bil dobiček skupine izravnan tako, da bi se realizirani dobiček odštel od prodaje ali uporabe prenesenih sredstev, glede na celoten obdavčljiv dobiček skupine, s tem pa bi se izognili dvojnemu obdavčenju.


Odložljivi sistem obdavčenja

Tam, kjer sredstva zapustijo skupino, bi bile skrite rezerve, ki so datirane v času vstopa družbe v skupino, ki jo sedaj zapuščajo (predkonsolidirane rezerve), dodeljene državi članici, v kateri so nastale. V okviru predlaganega odložljivega sistema obdavčenja bi posamezne države članice lahko te rezerve obdavčile na podlagi kasnejše realizacije. Skrite rezerve, ki so nastale v CCCTB (postkonsolidirane rezerve), bi lahko bile obdavčene in dodeljene državi članici v skladu z dogovorjenim obrazcem. Na podlagi prodaje sredstev bi lahko vse države članice obdavčile njihov dodeljeni del dobička. To pomeni, da bi država članica, v kateri je realizacijska družba locirana, v zameno zmanjšala lastno davčno terjatev. V odnosu do postkonsolidiranih rezerv bi vsaka država članica imela pravico obdavčiti del dobička, ki ji je bil pripisan po razdelitvenem obrazcu.

Vir: revija Denar - doc. dr. Boris Kostanjevec

Odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, se davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja po 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini.

Po Zakonu o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12 in 96/13) so obdavčeni vsi dohodki, razen tistih, ki so v ZDoh-2 izrecno navedeni kot neobdavčeni oziroma oproščeni plačila dohodnine. V skladu s 5. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2 se med dohodke iz delovnega razmerja vključuje tudi nadomestilo, ki ga zagotovi delodajalec na podlagi dogovora z delojemalcem zaradi kateregakoli pogoja v zvezi z zaposlitvijo ali zaradi spremembe v pogojih v zvezi z zaposlitvijo, vsako izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobni prejemki.

Posebna davčna obravnava je v 9. točki prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 določena za odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti na podlagi Zakona o delovnih razmerjih, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina, zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.

V skladu s šestim odstavkom 91. člena ZDR-1 ima delavec v primeru, ko mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe za neustrezno novo zaposlitev, pravico do sorazmernega dela odpravnine, ki jo dogovori z delodajalcem. Glede na to, da gre v tem primeru za sorazmerni del odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, gre za dohodek, ki niti po vsebini (saj ne gre za prenehanje zaposlitve) niti po višini (saj gre za sorazmerni del odpravnine) ni primerljiv z odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se v skladu z 9. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, zato ga ni mogoče obravnavati po navedeni določbi.

Navedeno pomeni, da se odpravnina, izplačana skladno z določbo 91. člena ZDR-1 v celoti všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.

Vir: pojasnilo DURS

Denar je menjalno sredstvo. Na začetku so se veliko uporabljali kosci kovine, a tudi morski polžek kavri. Kitajci so izumili papirnati denar. S prihodom računalnikov je denar pričel spreminjati obliko iz resnične v namišljeno. Postal je samo dolg niz številk v elektronski obliki. S prihodom svetovnega spleta dajemo denarju še novo značilnost.

Rudarjenje »bitkojnov«

Ob moji pisarni je pisarna prijatelja, ki sestavlja in servisira računalnike. Pred kakšnim mesecem dni je k njemu prišel naročnik, ki je zahteval, da mu sestavi računalnik s štirimi grafičnimi karticami. Vendar ni zahteval najcenejših, temveč najbolj zmogljive in najdražje, ki jih je mogoče dobiti na trgu. Prijatelj ga je presenečeno vprašal, zakaj jih potrebuje. Ta pa je odgovoril: »Uporabil jih bom za pridobivanje bitkojnov! Pravzaprav za njihovo rudarjenje!«

Jasno je, da nama ni bilo nič jasno. Prijatelj je zmignil z rameni in sprejel naročilo, naročnik pa je odšel. Moj sosed se je lotil sestavljanja računalnika s štirimi zmogljivimi grafičnimi karticami, ki je vsaka vredna vsaj 450 evrov, sam pa sem na računalniku povprašal strička Googla in se posvetoval s teto Wikipedijo o rudarjenju bitkojnov. Kmalu je postalo jasno, da zadeva nima ničesar opraviti z bitnimi konji, temveč s spletnim denarjem, imenovanim bitcoin. A tudi tisto rudarjenje sem kmalu razumel. Ob tem pa še, da je to trenutno konj, za katerim se najbolj praši.

O zgodovini denarja sem pisal že večkrat v prejšnjih člankih. Na začetku so ljudje izmenjavali blago za blago, potem so določili izdelke, ki so služili za menjalno sredstvo (komoditetni denar). Najbolj znan je morski polžek kavri. Še kasneje so uporabljali uporabne izdelke iz kovine, ki so se spremenili v kovani denar okrogle oblike. Od srednjega veka naprej se uporablja papirnati denar, ki so si ga najprej izmislili Kitajci. Od leta 2008 imamo še virtualni, namišljeni ali spletni denar z imenom bitcoin.

Bitcoin (oznaka: BTC ali XBT) je kriptovaluta, pri kateri nastajanje in prenos bitcoinov temelji na odprtokodnem računalniškem, če hočete, na spletnem protokolu. Začetnik vsega je avtor ali skupina avtorjev s psevdonimom Satoshi Nakamoto, ki je 31. oktobra 2008 oznanil projekt Bitcoin v dopisnem seznamu za kriptografijo in objavil belo knjigo. V začetku marca 2014 je Newsweek v ZDA objavil, da je odkril avtorja. To naj bi bil Dorian Satoshi Nakamoto, 64-letni ameriški državljan japonskega porekla, ki živi v Los Angelesu in naj bi se dejansko ljubiteljsko ukvarjal z matematiko in kriptografijo ter izdeloval modelno železnico. Vendar je Dorian kategorično zanikal, da ima kar koli opraviti z bitcoinom.

V osnovi je to računalniški program/protokol, ki rešuje problem izvedbe varne transakcije denarja/vrednosti skozi splet. Kdor se vključi v sistem, dobi poseben bitcoin naslov v obliki javnega ključa (primer 120-bitnega ključa: 19VAVuupv9gbmySbKq9zUQzy6T297jsLoV) in ta se hrani v »denarnicah«, ki so lahko v obliki spletnih aplikacij, namiznih aplikacij ali na papirju. Ob tem si vsakdo s posebnim programom sam izdela zasebni ključ ECDSA po postopku asimetrične kriptografije. Za pošiljanje denarja prejemniku je potrebno le poznavanje javnega ključa, medtem ko je za razpolaganje s stanjem na naslovu/denarnici Bitcoin potreben še zasebni ključ.

Denarnica Bitcoin je datoteka, ki vsebuje zbirko zasebnih ključev za naslove lastnika denarnice. Programska denarnica je nameščena na lastnikovem osebnem računalniku, spletna denarnica deluje kot storitev na spletu, mobilna denarnica pa je nameščena v lastnikovi mobilni napravi. Pri hrambi denarnice morajo biti izpolnjeni ukrepi za varovanje pred odtujitvijo ali razkritjem.

Sam prenos se opravi s pomočjo neke vrednosti, ki jo je avtor imenoval bitcoin. Verjetno v začetku ni bil mišljen kot valuta. Sčasoma se je enota za prenos prelevila v denar, torej v plačilno sredstvo. In posledica? Na začetku leta 2014 je bil 1 bitcoin vreden približno 650 evrov.

Vir: revija Denar - Andrej Ivanuša

Slovenski računovodski standardi zelo skopo obravnavajo problematiko nekratkoročnih sredstev (ali skupine za odtujitev) za prodajo, zato smo odgovore poiskali v Mednarodnem standardu računovodskega poročanja št. 5 – Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje.

Mednarodni standard računovodskega poročanja (v nadaljevanju MSRP) 5.26 določa, da podjetje sredstva razvrščenega med sredstva (ali skupino za odtujitev) za prodajo, ki ne izpolnjuje več ustreznih sodil iz MSRP 5.7 do 5.9, ne sme več izkazovati med sredstvi za prodajo. To pomeni, da ga mora prenesti med ustrezna sredstva v uporabi.

Po kakšni vrednosti se sredstvo evidentira med ustreznimi sredstvi v uporabi določa MSRP 5.27. Skladno z določili obravnavanega MSRP se sredstvo vodi po nižji izmed sledečih vrednosti:

  • knjigovodski vrednosti pred razvrstitvijo sredstva (ali skupine za odtujitev) med sredstva za prodajo, prilagojena za morebitno amortizacijo ali prevrednotenje, ki bi bila pripoznana v primeru, da sredstvo ne bi bilo razvrščeno med sredstva za prodajo in
  • nadomestljivi vrednosti na datum naknadne odločitve, da sredstvo ne bo prodano.

V času razporeditve opredmetenega osnovnega sredstva med nekratkoročna sredstva za prodajo podjetje ne obračunava amortizacije. Skladno z določbami iz prejšnjega odstavka mora podjetje ob prenosu opredmetenega osnovnega sredstva iz nekratkoročnih sredstev za prodajo med opredmetena osnovna sredstva obračunati amortizacijo za ves čas, ko je bilo sredstvo razporejeno med nekratkoročna sredstva za prodajo. Prav tako je potrebno obračunati morebitna prevrednotenja. Ker gre lahko tudi za več obračunskih obdobij to pomeni, da je potrebno popraviti tudi rezultate poslovanja za pretekla obdobja v breme prenesenega čistega poslovnega izida.

Skladno z določbami 14. člena ZDDPO-2 se prihodki in odhodki, ki predstavljajo razlike zaradi sprememb računovodskih usmeritev in popravkov napak, pri obdavčljivih prihodkih in davčno priznanih odhodkih, za katere se preračunajo preneseni čisti poslovni izid ali druge sestavine kapitala, v obdobju spremembe računovodske usmeritve in popravkov napak vključijo v davčno osnovo.

Vir: portal Tax-Fin-Lex

Poslanci so soglasno sprejeli novelo zakona o vodah, s katero želi vlada odpraviti nekatere administrativne ovire. Novela zakona o vodah (ZV-1) odpravlja številne ovire in predstavlja izvedbo popravljalnih ukrepov, ki jih je izpostavilo računsko sodišče.

Kot je poslancem pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Andreja Jerina, gre za odpravo administrativnih ovir, ki so breme tako organu kot strankam v postopkih, pri čemer pa novela še vedno ohranja enako raven varstva okolja in pravic skladnosti z evropsko okoljsko zakonodajo. Največje razbremenitve se nanašajo predvsem na področje podeljevanja vodnih pravic in vodnih soglasij.

Novela predstavlja tudi izvedbo popravljalnih ukrepov iz revizijskega in porevizijskega poročila računskega sodišča, pomembno prispeva k pospešenemu sprejemanju državnih prostorskih načrtov, pri čemer pa se pomembno ohranja tudi stopnja varstva voda. Dodana je tudi pravna podlaga za prenos pristojnosti pobiranja plačil za vodno pravico in vodno povračilo na Carinsko upravo RS. Plačila se bodo po novem pobirala na enak način kot ostale okoljske dajatve.

Novela omogoča pridobitev upravičenj za rabo vode z neznatnim vplivom po precej poenostavljenem postopku, namreč zgolj z elektronskim evidentiranjem. Veliko razbremenitev predstavlja tudi določitev meje za pridobitev vodnega dovoljenja za posebno rabo vode, ki ni oskrba s pitno vodo iz sistemov za oskrbo s pitno vodo.

Odpravljene pa so tudi številne ovire pri načrtovanju in dovoljevanju posegov, ki se načrtujejo na podlagi predpisov s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, pri čemer se ohranja enaka stopnja varstva voda.

Vir: STA

Vlada je pripravila predlog novele zakona o izenačevanju možnosti invalidov za obravnavo v DZ po skrajšanem postopku. Predlagana novela predvideva plačilo tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila z vrednotnicami, so sporočili z ministrstva za delo.

Zakon o izenačevanju možnosti invalidov med drugim ureja ukrepe za izenačevanje možnosti invalidov, in sicer sofinanciranje tehničnih pripomočkov za invalide s senzornimi okvarami in sofinanciranje prilagoditve vozila za gibalno ovirane invalide.

Zakon za oba ukrepa predvideva, da so tako dobavitelji tehničnih pripomočkov kot tudi izvajalci prilagoditve vozila izbrani v postopku javnega naročanja. Ta način izbire pa oži možnost izbire upravičencev, prav tako pa tudi dostopnost tako dobaviteljev tehničnih pripomočkov kot izvajalcev prilagoditve vozila.

Predlagana novela predvideva plačilo tehničnih pripomočkov in prilagoditve vozila z vrednotnicami. Upravičenci bi prejeli vrednotnico v višini, v kateri je sofinanciran tehnični pripomoček ali prilagoditev vozila. Tehnični pripomoček bi lahko kupili pri kateremkoli dobavitelju tehničnih pripomočkov v Sloveniji ali izvedli prilagoditev vozila pri kateremkoli izvajalcu takšne prilagoditve.

Poleg omenjene spremembe želi vlada tudi težko in najtežje gibalno oviranim invalidom omogočiti pridobitev izšolanega psa pomočnika. Za vse predlagane spremembe so že zdaj zagotovljena sredstva v proračunu, možnost za pridobitev psa pomočnika pa bo s koncem leta 2015. Tako finančnih posledic v letih 2014 in 2015 ne bo.

Predlog novele ne presega izvajanja tekočih poslov vlade. Z njo tudi ne posegajo veliko v že zdaj veljavno ureditev, ampak jo le poenostavljajo in približujejo uporabnikom, ki so težko in najtežje senzorno in gibalno ovirani invalidi, poudarjajo na ministrstvu. Predlog uresničuje že sprejeto usmeritev, da je invalidom zagotovljena večja možnost izbire in dostopnost tako tehničnih pripomočkov kot prilagoditve vozila ter dolgoročno najnižja možna cena.

Sprememba je nujna predvsem zaradi možnosti operativnega izvajanja že sprejetega zakona. Predstavlja pa tudi uresničevanje smernic in ciljev iz Evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010-2020, saj predlagane rešitve temeljijo na človekovih pravicah, preprečevanju diskriminacije, zagotavljanju enakih možnosti ter odstranitvi ovir s poudarkom na zagotavljanju dostopnosti do okolja in informacij, še navajajo na ministrstvu.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:

Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu MAJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • Zakon določa način volitev v Državni zbor RS, kdo so lahko kandidati za poslance, kdo ima volilno pravico, vrste volitev, organe, kandidiranje, potrjevanje list kandidatov, načine glasovanja ...
  • Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 10 sprememb in dopolnitev z novelami.
  • Državni zbor je do danes pripravil eno uradno prečiščeno besedilo zakona (ZVDZ-UPB1).
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 44-2068/1992, stran 2665. Veljati je začel 27. 9. 1992.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 21.5.2014 - 27.5.2014 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 6 novosti 2 novosti 11 novosti 1 novost

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 21.5.2014 - 27.5.2014 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 8 novosti 9 novosti 9 novosti 1 novost 20 novosti 7 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 4 novosti 3 novosti 4 novosti 1 novost
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 1 novost 1 novost
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 3 novosti 14 novosti 2 novosti 16 novosti 5 novosti
5. JAVNE FINANCE 13 novosti 3 novosti 1 novost 11 novosti 8 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6 novosti 48 novosti 1 novost 2 novosti 10 novosti 2 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7 novosti 6 novosti 3 novosti 3 novosti 19 novosti 4 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 1 novost 1 novost 2 novosti 1 novost 8 novosti 2 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 2 novosti 4 novosti 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 6 novosti 4 novosti 1 novost 4 novosti
11. OBČINE 27 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.