Naša današnja sogovornica, priznana slovenska klimatologinja, je kot članica mednarodnega foruma za podnebne spremembe soprejemnica Nobelove nagrade leta 2007. Nagrada je bila podeljena za ozaveščanje javnosti o usodnih posledicah segrevanja ozračja. Doktorica Lučka Kajfež Bogataj je redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnica Centra za agrometeorologijo, predava na več fakultetah, predvsem pa je poznana po tem, da zna preprosto povedati zapletene stvari. To je odlika najboljših profesorjev.
V tokratnem pravnem članku dr. Marko Petek, odvetnik, piše o medijih. Vsem nam je znano kaj pomeni pojem medij. Večina ljudi se bo spomnila na novinarje, časopise, revije, radio in televizijo. Morda kdo tudi na internet. Postavlja pa se vprašanje, kakšen je pravni pojem in termin besede medij, kaj vse spada pod ta pojem in nenazadnje kakšen medij, če sploh, je internet oz. svetovni splet.
Za današnjo temo tedna smo izbrali spremembe, ki jih prinaša Osnutek sprememb Zakona o gospodarskih družbah, na področju revizije letnih poročil. Osnutek predlogov sprememb Zakona o gospodarskih družbah tudi v tem delu v slovenski pravni red vnaša spremembe Direktive 2013/34/EU. K reviziji letnih poročil bodo po novem zavezane velike in srednje kapitalske družbe, dvojne družbe in tiste majhne kapitalske družbe, ki merijo opredmetena osnovna sredstva po revalorizirani vrednosti ali vrednotijo finančne inštrumente po pošteni vrednosti, če zanje niso objavljene cene na delujočem trgu.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Dr. Lučka Kajfež Bogataj, ste priznana slovenska klimatologinja in kot članica mednarodnega foruma za podnebne spremembe soprejemnica Nobelove nagrade leta 2007. Nagrada je bila podeljena za ozaveščanje javnosti o usodnih posledicah segrevanja ozračja. Ste tudi redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnica Centra za agrometeorologijo, predavate na več fakultetah, predvsem pa ste poznani po tem, da znate preprosto povedati zapletene stvari. To je odlika najboljših profesorjev. Na kaj ste najbolj ponosni?
Lučka Kajfež Bogataj:
Če bi povedala čisto odkrito, bi dejala, da na tisti trenutek pred kakšnimi desetimi leti, ko sem se kot vsi na univerzi znašla na razpotju. Prvo je bilo, ali se usmeriti v pedagoško delo ali bolj v raziskovalno, kar pomeni, da ti na neizbranem področju zmanjkuje časa. Raziskovalno delo je veliko privlačnejše, a sem se odločila, da bom raje dobra profesorica. Sočasno se je odprlo drugo razpotje, ko se je bilo treba odločiti, ali iti v vodstvene vode, torej v šefovanje. Temu sem se preprosto odrekla. Šlo je za težki odločitvi, danes pa vidim, da sta bili pravilni. Pomembno se mi zdi, da znaš opredeliti, kje boš naredil največ. Pri Nobelovi nagradi nisem bila udeležena pri izbiri, tu pa sem o vsem odločala sama.
TFL Glasnik:
Ne bodite preskromni, te stvari vendarle ne pridejo same.
Lučka Kajfež Bogataj:
Strinjam se, vendar te lahko splet okoliščin pripelje do nečesa in ne moreš reči: "k temu sem povsem prispeval, kaj šele načrtoval." Pa še to je - v Sloveniji ni vedno pozitivno prejeti kakšne velike nagrade. Okolje prej išče dlako v jajcu, kot da bi te pohvalilo.
TFL Glasnik:
Podnebne spremembe so dejstvo. Katere tri probleme bi kot strokovnjakinja poudarili v zvezi s tem? Kako je v Sloveniji in kako v svetu?
Lučka Kajfež Bogataj:
Prva skrb vzbujajoča stvar je, čeprav je znanost že rekla svoje, da se človeštvo ne zgane, da bi odpravilo vzroke. Vzroki pa so zelo jasni: napačna energijska politika, napačna demografska politika in napačna raba prostora.
Običajno puščamo demografijo ob strani, ker je to žgečkljiva tema, dejansko pa vemo, da nafta in premog škodujeta okolju, a ju še kar naprej uporabljamo. Vemo tudi, da izsekavanje gozdov in obsežna živinoreja škodujeta okolju, pa se za tako evidenten problem noče najti rešitve. Ne da je ni, noče! Ozkemu krogu ljudi je prav, da so stvari takšne, kot so.
Drugi problem je, da se podnebne spremembe že nekako dogajajo, vendar ni prave volje, da bi vsaj odpravljali neizbežne posledice. Malo v šali rečeno: bolna sem že, prej nisem hotela skrbeti za zdravje, potem pa tudi aspirina nočem vzeti. Premalo delamo za prilagajanje, tako v globalnem kot lokalnem smislu. Pa je na prvem mestu, da nam vreme ne jemlje človeških življenj in da bomo imeli dovolj hrane ter pitne vode.
Slovenija je majhen igralec in z našo energetsko politiko ne bomo odpravili globalnih vzrokov. Kljub temu se tudi v Sloveniji vidi, da smo šli v prav nasprotno smer. Namesto da bi zmanjševali fosilne izpuste, zaganjamo TEŠ 6 – tako daleč bomo šli, da bomo premog verjetno še uvažali. Dvakrat narobe. Nebrzdan tovorni in osebni promet je sploh zgodba zase. Kriza je upočasnila vse, ljudje manj trošijo, vozimo pa se še bolj.
Kar zadeva prilagajanje, v Sloveniji so problem naravne nesreče. Vode imamo dovolj, o suši s katastrofalnimi posledicami še ne moremo govoriti. Žal prehransko nismo več neodvisni, kar je bila politična napaka, a hrane nam ne manjka. Področje naravnih nesreč je nekaj, kar je že svetovni problem, v Sloveniji še zlasti.
Pri tem vidim ogroženost že danes in ne čez desetletje. Mene, vas, vsakega. V Sloveniji imamo sicer zelo dobre gasilce, ohranijo nas pri življenju – v Bangladešu te odplakne. Pri nas ostaneš živ, a naslednji dan se lahko zgodi, da nimaš ničesar več. Nimamo nikakršnih programov za 'dan po tem'.
TFL Glasnik:
Verjetno manjka cela vrsta strategij, bojim se, da gre prevečkrat za napačne politične odločitve oziroma neodločitve.
Lučka Kajfež Bogataj:
To je tiščanje glave v pesek. Pa politična nezrelost, da ne rečem ležernost.
TFL Glasnik:
Zakaj je tako? In kakšen je pravni okvir vsega tega?
Lučka Kajfež Bogataj:
Dejansko vse spremembe, ki bi morale nastati kot olajševalne okoliščine politikov, niso sektorske. Mi smo navajeni, da problem, ki se pojavi v okolju, rešujemo v okoljskem sektorju. To je mogoče pri odlagališču smeti – jutri bomo prišli z buldožerjem in bomo pospravili. Podnebne spremembe pa so medsektorski problem: promet, okolje, finance, gospodarstvo in zdravstvo, če hočete. Mi tega ne znamo in ne zmoremo.
Drugo pa je, da nimamo primernih institucij. Naša sektorska ureditev ni primerna. Potrebujemo institucije, ki bi zadeve povezovala med seboj in koordinirale. In potrebujemo nekaj novih ljudi. Današnjih uradnikov ne moreš zavezati, da se bodo popoldne po službi 20 minut ukvarjali še s podnebnimi spremembami. Manjka nam seveda institucionalne zrelosti in znanja za vse rešitve. Veliko je stvari, za katere sploh ne vemo, kako jih rešiti.
Pravni okvir je pri medsektorskem reševanju odločilnega pomena. Države, ki so se problema lotile resno, so najprej sprejele zakon o podnebnih spremembah.
TFL Glasnik:
In mi tega zakona še nimamo ...
Lučka Kajfež Bogataj:
Nimamo ga, imamo pripravljenega in že dve leti leži v predalu ter čaka. Pa še nekaj je, na pravnih fakultetah še vedno nimamo katedre za okoljsko pravo in seveda nimamo odvetniških pisarn, ki bi se specializirale za to področje.
TFL Glasnik:
Kaj pa v luči finančnega in davčnega gledanja. So kakšne rešitve, olajšave?
Lučka Kajfež Bogataj:
Realnost je, da stopicamo na mestu. Država in družba morata institucije in programe prilagajanja denarno in moralno podpreti. Tudi ko gre za spodbude pri blaženju podnebnih sprememb, menjava energentov recimo. Spodbude so šibke in ljudje niso motivirani. Nimamo zelene davčne reforme ali negativnih subvencij. Nasprotno, mi subvencioniramo premog.
TFL Glasnik:
Zakaj se vendarle nič ne spremeni?
Lučka Kajfež Bogataj:
Nedvomno gre tudi za našo majhnost. V Sloveniji je tako malo ljudi, da se že na ministrskih položajih reciklirajo. Energetika je značilen primer. Tam je denar, energetika je vedno podpirala politiko, ta pa je potem vračala te usluge. Imamo jasne naveze, ki ohranjajo ta status quo. So pa v velikih državah naredili določene korake naprej. Ni nujno, da si velika država, moraš pa imeti neko kritično maso ljudi in znanja.
TFL Glasnik:
Pravijo, da je za delovanje demokracije potrebno najmanj štiri milijone ljudi.
Lučka Kajfež Bogataj:
Šest milijonov potrebuješ, da postane država prepoznavna. Potem moraš še kaj narediti za to.
TFL Glasnik:
Glede na to, da ste v stroki veliko dosegli, ne moreva mimo vprašanja, ali ni mar čas, da tudi vi zdaj vstopite v politiko?
Lučka Kajfež Bogataj:
O tem že dolgo razmišljam, odkar dobivam takšne ponudbe – vedno ob kakšnih volitvah. Dejansko pa je problem moje miselnosti, v meni prevlada naravoslovni um, ko ena in ena ne more biti tri. Pri političnem delovanju moraš za cilje, ki si jih postaviš, žrtvovati kmete na šahovnici. Profesor Dušan Plut je bil eden redkih, ki je bil visoko v politiki in jo je zapustil. Pogosto sva debatirala in mi je dejal, da moraš, da bi speljal eno dobro stvar, popolnoma žrtvovati dve. Proti svojim principom. Tega jaz ne zmorem oziroma bi se morala naučiti.
TFL Glasnik:
Se vam ne zdi, da ima gospod Cerar podoben problem?
Lučka Kajfež Bogataj:
Pa kako velik! Bojim se, da se ga sploh še ne zaveda in da je še v idealnem svetu, čeprav ima velik pogum. Odzval se je na tisto, kar smo profesorji pogosto slišali: Kandidiraj in potem kaj spremeni.
TFL Glasnik:
V TFL Glasniku smo gostili Ivana Simiča, ki je bil v politiki in je iz nje izstopil. Sprašujem vas, kaj bo, če se ljudje takšnega kova kot vi ne bodo odločali za vstop v politiko, ali se bomo potem kar sprijaznili, pa naj bo kdor koli?
Lučka Kajfež Bogataj:
Ne. Tu sem si čisto na jasnem. Ne le da smo majhni, tudi parlamentarne zgodovine nimamo. Čas je za šolane politike. Takemu politiku seveda ni treba obvladati vsebinskih podrobnosti, za to bo dobil nas, strokovnjake, on pa mora biti v politiki kot riba v vodi: znati se mora vesti, komunicirati, znati pet jezikov. Tega nismo nikoli vzgajali. Mi pa neke priučene, praviloma kar preambiciozne ljudi vržemo v vodo in pričakujemo, da bodo plavali.
TFL Glasnik:
Kot ženska še vedno tudi na ženski način pokažete, kaj je mogoče doseči tudi v vrhunski znanosti. Kaj se vam pri tem ženskem načelu zdi najpomembnejše?
Lučka Kajfež Bogataj:
Ostati moraš celovita oseba in paziti, da ženskosti nikoli ne izkoristiš, kadar ti pamet ne da. Dober namen in dobri cilji ne dajejo nobene odveze. Svet je še vedno moški in seveda so skušnjave, ko si mlajši, toliko bolj, vendar za cilj niso dovoljena vsa sredstva. Druga stvar je, da mora ženska sprejeti celo vrsto nepovratnih življenjskih odločitev, ki jih moškim ni treba. Idealne mame in idealne znanstvenice hkrati nastopajo samo v filmih.
TFL Glasnik:
Za konec - kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Lučka Kajfež Bogataj:
Sporočilo je predvsem, da ni prepozno za vse, kar delamo narobe. Še ničesar nismo trajno uničili. Imamo naravni kapital, imamo pa tudi ljudi, ki so še vedno pripravljeni pomagati in kaj narediti. Moramo pa paziti, saj gre za procese, ki lahko postanejo nepovratni. Dovolj pozno je že, da ne moremo več čakati. Čisto profesionalno moram povedati, da nam gre glede na to, kako stvari stojijo, dobro, kar je tudi sporočilo. Gospodarstvo sicer ne deluje dobro, kakovost življenja pa je stokrat boljša kot marsikje, kjer imajo BDP petkrat večji. Samo po sebi pa to ne bo obstalo.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Jure Horvat
piše: dr. Marko Petek, odvetnik pri Odvetniški pisarni PETEK, d.o.o.
Beseda MEDIJ izhaja iz latinske besede MEDIUM[1] – vmes (pošiljatelj – medij – sprejemnik). Torej pošiljatelj posreduje informacijo – preko medija – prejemniku, ki mu je informacija namenjena. Mediji so tako v nekem smislu posredovalci informacij.
Pravno gledano pa medije ureja Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001 do št. 47/2012) (v nadaljevanju ZMed), ki določa, da so mediji časopisi, revije, radijski in televizijski programi, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja uredniško oblikovanih programskih vsebin s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike, na način, ki je dostopen javnosti.[2]
Mediji v skladu z ZMed pa niso bilteni, katalogi ali drugi nosilci objavljanja informacij, ki so namenjeni izključno oglaševanju, poslovnemu komuniciranju, izobraževalnemu procesu ali notranjemu delu gospodarskih družb, zavodov in ustanov, društev, političnih strank, cerkvenih in drugih organizacij, šolska glasila, Uradni list Republike Slovenije, uradna glasila lokalnih skupnosti in druge uradne objave, plakati, letaki, prospekti in transparenti, ter video strani brez žive slike (neplačana obvestila), razen če je z zakonom določeno drugače.[3]
ZMed poskuša relativno natančno opredeliti pojem medija in njegovo vsebino. Navedeno je zelo pomembno pri določanju odgovornosti izdajatelja medija. Zelo splošno pa ZMed opredeli spletne medije, in sicer z besedno zvezo »elektronske publikacije«, pri čemer navaja, da so elektronske publikacije mediji, s katerimi fizične ali pravne osebe razširjajo programske vsebine prek računalniških povezav tako, da so dostopne širši javnosti ne glede na njihov obseg.[4]
Elektronski mediji (internet)
Elektronski mediji so mediji, ki uporabljajo elektronsko ali elektromehansko energijo, usmerjeno h končnim uporabnikom (avdienci), ki nemoteno dostopajo do vsebine tega medija.[5]
Lahko rečemo, da je internet »prostor«, odprt za javnost, kjer si le-ta izmenjuje informacije,[6] vendar moramo poudariti, da internet ni kraj v fizični obliki. Je zbir žic in routerjev ter računalniških strežnikov, ki prenašajo bite podatkov naprej in nazaj. Kljub temu pa je v splošnem stališču ljudi internet pojmovan kot internetni prostor (cyberspace).[7]
Neodvisno svetovalno telo Evropske unije[8] opozarja, da je internet odprt javni sistem, ki deluje po znanih protokolih in katerega tehnična in programska konstrukcija sta usmerjeni na izmenjavo informacij in ne primarno na zagotavljanje zaupnosti in tajnosti teh informacij. To po drugi strani omogoča vsakomur z minimalnim tehničnim znanjem, da najde in uporabi vrsto programskih orodij, namenjenih prestrezanju, nadzoru in razkrivanju podatkov, ki se pretakajo po internetu.[9] Internet ni diskusijski prostor nekje v drugi galaksiji, kamor jurisdikcija po naravi stvari ne seže. Tisto, kar vidimo na internetu, je odsev ravnanja ljudi.[10]
Internet je najhitreje rastoč medij, število njegovih uporabnikov pa se brez dvoma giblje že v milijardah. Posledično lahko ugotovimo, da je z eno vsebino lahko seznanjenih veliko število ljudi, prednost pa je zlasti v času, v katerem se informacija posreduje številnim uporabnikom. Nobena novost tudi ni več, da številni časopisi in drugi mediji objavljajo svoje prispevke in se oglašujejo na svojih internetnih straneh (npr. časopisi Finance, Dnevnik, Delo, pa tudi televizijski mediji, kot je POP TV).[11]
Danes ni več sporno, da je internet medij. Temu pritrjuje omenjeni 115. člen ZMed in nenazadnje obširna sodna praksa (domača in tuja). Razsežnost interneta je neskončna, zato je tudi težko definirati pojem interneta kot medij. Zakon o medijih pa podrobne razlage ne daje. Problem se pojavi v definiranju pojma »dostopen širši javnosti«. Elektronsko sporočilo, ki ga posameznik posreduje svojemu prijatelju in ta prijatelj pošlje svojim prijateljem itn., lahko v kratkem času doseže na stotine ali tisoče uporabnikov. Torej je zadoščeno pojmu dostopno širši javnosti, saj je tako elektronsko sporočilo doseglo veliko ljudi. Kljub temu pa ni bil namen tega prvega posameznika, da doseže tako široko avdienco. On je lahko posredoval sporočilo samo enemu svojemu prijatelju, ta pa je potem posredoval (iz kakršnega koli razloga) to sporočilo naprej. Končni rezultat je, da je to vsebino dobilo tisoč ali več ljudi, kljub temu, da ni bilo niti namenjeno niti objavljeno na način nekega medijskega poročanja. Po drugi strani pa lahko nek medij (npr. časnik Finance) objavi članek na spletu, ki ga prebere manj kot 5 ljudi. Medtem ko ni sporno, da je spletni časnik Finance medij po ZMed, pa se postavlja vprašanje ali je sporočilo, ki ga je posredoval prijatelj prijatelju interpretirano kot medijsko sporočilo. Strogo zakonsko gledano je to sporočilo postalo dostopno širši javnosti in bi ga lahko tako interpretirali, kar po mojem mnenju ne bi bilo pravilno. V tem delu vidim problematično opredelitev pojma elektronski medij.
Elektronski mediji po mojem mnenju še vedno predstavljajo novo področje, zlasti z vidika pravne opredelitve, saj pravna stroka težko sledi tehnološkemu razvoju, ki ga internet ponuja. Na internetu so danes znane najrazličnejše oblike komunikacije med uporabniki, vključno z elektronskimi sporočili (e-maili), blogi, forumi in drugimi oblikami, ki se vedno znova in znova pojavljajo. Opredelitev pojma medij in njegovega obsega v ZMed je za današnji čas neprimerna. Kljub temu, da omenja časopise, revije, radijske in televizijske programe, elektronske publikacije, teletekst ter druge oblike dnevnega ali periodičnega objavljanja s prenosom zapisa, glasu, zvoka ali slike na način, ki jo dostopen javnosti, je ta opredelitev preveč splošna. Na internetu je načeloma vse dostopno širši javnosti, razen določenih plačljivih ali kako drugače omejenih vsebin, ki so dostopne le omejeni ali strokovni javnosti. Vdori v različne, tudi najbolj varovane elektronske sisteme (npr. v sistem ameriškega obrambnega ministrstva) s strani t. im. hackerjev zagotovo ne ustrezajo pravnemu standardu dostopnosti širši javnosti, zato takih sistemov ne moremo subsumirati pod pojem elektronskih publikacij po ZMed. Hkrati obstaja tudi zelo veliko število primerov, kjer tako enoznačnega odgovora na vprašanje, ali gre za elektronsko publikacijo in s tem za medij, ni mogoče dati. Dejstvo, da je internet največji in najbolj uporabljan svetovni medij, po drugi strani pa najmanj določno opredeljen, ne predstavlja dobre popotnice za pravno varstvo v primeru kršitev preko internetnih vsebin. Zagotovo gre razloge za tako slabo opredelitev pripisati dejstvu, da je ta medij v svoji polni formi prisoten šele dobrih 20 let. Navedeno po mojem mnenju sicer ne »razbremenjuje« zakonodajalca, da ne bi moral bolj natančno in poglobljeno opredeliti pojma tega najpomembnejšega medija. Zaradi nenatančne zakonske opredelitve igra na tem področju pomembno vlogo sodna praksa, vendar samo ta v tem primeru ne zadostuje. Sodna praksa namreč nastaja postopoma ter mora obdelati veliko število podobnih primerov, da lahko govorimo o ustaljeni sodni praksi, na katero se je mogoče zanesti. Ob upoštevanju dejstva, da ustaljena sodna praksa torej nastaja mnogo let, je toliko bolj nujno, da se pojem medija zakonsko natančno opredeli in s tem zabriše čim več dvomov, ki so povezani z internetnim medijem. Menim, da imamo danes na razpolago toliko podatkov, da je tehnični razvoj vsaj za določeno časovno obdobje dovolj predvidljiv, da bi zakonodajalec lahko pripravil natančnejša in bolj opredeljena merila glede tega pojma.
[1] McGonagle M., Media Law, Round Hall Ltd., Dublin, 2003, str. 1 navaja, da latinska beseda medium v ednini pomeni metodo ali način za nekaj delati, medtem ko v množini pomeni način komunikacije.
[2] Določeno v 1. odstavku 2. člena ZMed.
[3] Določeno v 3. odstavku 2. člena ZMed.
[4] Določeno v 115. členu ZMed.
[5] URL: http://bs.wikipedia.org/wiki/Elektronski_mediji
[6] Packard A., Digital Media Law, Wiley-Blackwell, West Soussek 2010, str. 31.
[7] Packard A., Digital Media Law, Wiley-Blackwell, West Soussek 2010, str. 33.
[8] Privacy on the Internet – An integrated EU Approach to On-line Data Protection, 2000, str. 68.
[9] »Since the Internet is an open public network with well known protocols focusing more on sharing information than on protecting its confidentiality or security, it is not very difficult for anyone with some technical knowledge to find a number of software tools to intercept and disclose the data transmitted on the Internet.«
[10] Pavčnik T., PP, št. 3/2007, str. 35.
[11] URL: http://www.finance.si, http://www.dnevnik.si, http://www.delo.si, http://www.24ur.com.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Osnutek predlogov sprememb Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju predlog sprememb ZGD-1) obravnava revidiranje v spremenjenem 57. členu. Zavezanci za revidiranje bodo po novem velike in srednje kapitalske družbe, dvojne družbe in tiste majhne kapitalske družbe, ki vrednotijo:
- opredmetena osnovna sredstva po revalorizirani vrednosti,
- finančne naložbe, vključno z izpeljanimi finančnimi inštrumenti, katerih cene niso objavljene na delujočem trgu, po pošteni vrednosti,
- naložbene nepremičnine po pošteni vrednosti.
Večino sprememb pa se nanaša na revizorjevo poročilo. Revizor je v svojem poročilu dolžan navesti tudi morebitne bistveno napačne navedbe v poslovnem poročilu in naravo takšnih navedb. Treba se je zavedati, da gre lahko tudi za prevarantsko poročanje, zato mora revizor, kot že rečeno, takšne navedbe v svojem poročilu ustrezno razkriti.
Revizijsko poročilo mora biti izdano v pisni obliki. Predlog sprememb ZGD-1 določa, da mora revizijsko poročilo vsebovati:
- opredelitev družbe, katere letni ali konsolidirani računovodski izkazi so predmet zakonite revizije z navedbo letnih ali konsolidiranih računovodskih izkazov ter datuma in obdobja, ki ga zajemajo ter opredeljeni okvir računovodskega poročanja, ki je bil uporabljen pri njihovi pripravi;
- opis obsega revizije v katerem je potrebno opredeliti najmanj revizijske standarde, ki so bili upoštevani pri izvedbi revizije;
- revizijsko mnenje, ki je lahko brez pridržkov, s pridržki ali odklonilno - iz revizijskega mnenja mora biti jasno razvidno mnenje revizorja o tem:
- ali so letni računovodski izkazi resničen in pošten prikaz v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja ter,
- kjer je to ustrezno, ali letni računovodski izkazi izpolnjujejo zakonske zahteve;
- zavrnitev menja, če revizor ne more izraziti revizijskega mnenja;
- sklic na vse morebitne druge zadeve, na katere revizor posebej opozarja, ne da bi se revizijsko mnenje zato spremenilo;
- mnenje o tem:
- ali je poslovno poročilo skladno z računovodskimi izkazi istega poslovnega leta, in
- ali je bilo poslovno poročilo pripravljeno v skladu z veljavnimi pravnimi zahtevami;
- navedbo, ali je revizor med revizijo ugotovil bistveno napačne navedbe v poslovnem poročilu, pri čemer navede naravo morebitnih takšnih navedb;
- izjavo o kakršni koli pomembni negotovosti, povezani z dogodki ali okoliščinami, ki bi lahko povzročile pomemben dvom o zmožnosti družbe, da bi nadaljevala poslovanje;
- sedež revizorja ali revizijske družbe;
- datum in revizorjev podpis.
Revizijsko poročilo je strogo formalizirano in revizorji se morajo navodil držati.
Revizorji morajo pri svojem delu spoštovati hierarhijo pravil revidiranja, ki so določena v 4. členu Zakona o revidiranju (ZRev-2) (Uradni list RS, št. 65/2008 in 63/2013). Hierarhija pravil revidiranja je sledeča:
- Zakon o revidiranju Zrev-2,
- Mednarodni standardi revidiranja in druga pravila Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov,
- Temeljna revizijska načela in druga pravila revidiranja, ki jih sprejema Slovenski inštitut za revizijo,
- drugi zakoni, ki urejajo revidiranje posameznih pravnih oseb oziroma druge oblike revizije, pa tudi predpisi, izdani na njihovi podlagi.
Hierarhijo pravil revidiranja določi Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem.
Kot je razvidno iz napisanega, se revizorjeva vloga pri zagotavljanju poštenega računovodskega poročanja še povečuje. Pri tem ne gre prezreti odškodninske odgovornosti revizorja, če krši pravila revidiranja. V primeru namerne povzročitve škode ali hude malomarnosti višina odškodnine sploh ni omejena.
Prispevek proučuje dokazovanje posebnih oblik gospodarskih kaznivih dejanj oziroma davčnih prekrškov – čezmejnih davčnih goljufij na področju davka na dodano vrednost, imenovanih davčni vrtiljaki.
Na začetku naj najprej opredelimo osnovne pojme dokazovanja kaznivih dejanj (kot so dokaz oziroma dokazna sredstva, dokazno breme in dokazni standardi).
Dokaz je (v ožjem pomenu besede) vir spoznanja o kakšnem pomembnem dejstvu; s tega vidika je dokaz sinonim za dokazna sredstva (priče, ogled, listine ipd.) oziroma dokaz v vsebinskem, materialnem pomenu besede; dokaz je lahko tudi drugi izraz za procesno dejanje, s katerim se je ugotovilo kakšno pravno pomembno dejstvo; ugotoviti oziroma spoznati dejstvo v bistvu pomeni prepričati se o njegovem obstoju; dokaz (v pravno logičnem pomenu) je sinonim za logično in izkustveno sprejemljivo trditev o obstoju kakšnega pravno pomembnega dejstva; je drugi izraz za oceno o dokaznem pomenu kakšnega dejstva (Dežman in Erbežnik, 2003).
Dokazno breme nosi tista stranka, ki mora dokazati, da se neko pravno relevantno dejstvo šteje za ugotovljeno; vsak zahtevek, obtožba ali vrsta zagovora ima določene bistvene elemente, ki jih mora stranka dokazati, če hoče uspeti (Mozetič, 2008).
Dokazni standard je tista stopnja verjetnosti, do katere mora stranka, ki nosi dokazno breme, prepričati sodišče, da bi temu bremenu zadostila (Mozetič, 2008; Murphy, 2000).
Osnovno vprašanje pri dokazovanju davčnih goljufij oziroma pri dokazovanju davčnih prekrškov in kaznivih dejanj je vprašanje pravne gotovosti. Davčnemu zavezancu mora biti z največjo mogočo stopnjo verjetnosti/gotovosti dokazano, da je neki davčni prekršek oziroma kaznivo dejanje dejansko storil. Najvišji dokazni standard v kazensko procesnem pravu je izrek obsodilne sodbe, za katero se zahteva prepričanje, da je oseba neko dejanje dejansko storila – subjektivna gotovost, ki izključuje utemeljeno verjetnost ali zgolj verjetnost drugačne odločitve. V davčnem pravu je izrednega pomena načelo materialne pravice, po katerem mora davčni organ ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za sprejem zakonite in pravilne odločitve, pri čemer je dolžan z enako skrbnostjo ugotoviti tudi tista dejstva, ki so v korist zavezanca za davek. Materialne pravice pa ni mogoče uveljavljati, če postopek iz procesnih vidikov (146. člen ZUP-1-UPB2, Ur. l. RS, št. 24/2006) ni pravilno voden. Prav tako je davčni organ (1. odst. 73. člena ZdavP-2) pred izdajo odmerne odločbe po vestni in skrbni presoji dokazov zavezan ugotoviti vsa dejstva in okoliščine z namenom, da davčnim zavezancem omogoči zavarovanje in uveljavitev njihovih pravic ter interesov. Dokazno breme je torej na davčnem organu, čemur je pritrdilo tudi Sodišče Evropskih skupnosti v sodbi v združenih zadevah C-80/11 in C-142-11 avgusta 2013, v kateri je poudarilo, da mora davčni organ pravno zadostno dokazati objektivne dejavnike, da je neki davčni zavezanec vedel oziroma bi moral vedeti za svoje sodelovanje v davčni goljufiji.
Praksa davčnega organa oziroma upravnega in vrhovnega sodišča je bila v Sloveniji žal drugačna, saj je davčni organ z oporekanjem verodostojnosti dokaznih listin davčno breme prevalil na davčne zavezance. Vendar se praksa Vrhovnega sodišča RS v zadnjem času vidno spreminja, na kar nakazuje sodba št. X Ips 351/2011, v kateri je sodišče poudarilo, da je dokazno breme tudi na davčnem organu, saj mora davčni organ spoštovati načelo materialne resnice in pred izdajo odmerne odločbe preveriti vsa dejstva za izdajo pravilne in zakonite odmerne odločbe. Glede na navedeno lahko zaključimo, da zadnja dogajanja in sodbe kažejo na spremembe v pravo smer. Obenem smo lahko prepričani, da bodo tudi drugi organi ravnali skladno z odločitvijo vrhovnega sodišča. Vsekakor pa so spremembe potrebne tudi pri izvedbi dokazov, saj bo poleg listinskih dokazov treba upoštevati tudi druge materialne dokaze (npr. uporabo tehničnih pripomočkov za snemanje, fotografiranje, oglede)in tudi personalne dokaze (kot so zagovor obdolženca in zaslišanje prič). Žal na tem področju Evropsko sodišče za človekove pravice pomeni oviro, ker daje v davčnih zadevah še vedno prednost listinskim dokazom pred ostalimi dokazi. To sicer ne pomeni, da izvedba teh dokazov ni dopustna, saj je z Zakonom o davčnem postopku uzakonjena.
Zaključimo lahko, da je izvedba drugih dokazov pomembna, predvsem v primerih, v katerih listinski dokazi morebiti niso na voljo. Spremembe v pravo smer je bilo mogoče opaziti v novem predlogu Zakona o finančni službi (ZFS), v katerem je bil primeroma predviden ogled zemljišč, objektov, poslovnih in drugih prostorov, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov (v 31. členu predloga ZFS; MF, 2013). Čeprav je bil predlog aprila 2013 umaknjen, upamo, da bodo v novem predlogu ZFS vključene podobne rešitve, s katerimi bo predvidena tudi izvedba drugih in ne le listinskih dokazov, kajti ne nazadnje imajo vsi dokazi enako dokazno vrednost.
Vir: revija Poslovodno računovodstvo – dr. Darja Bernik
Vlaganja zavezancev v raziskave in razvoj predstavljajo 100-odstotno znižanje davčne osnove. V praksi se pogosto zatakne pri presoji, katera vlaganja predstavljajo ustrezna vlaganja v raziskave in razvoj in katera ne. Za pomoč služi tako pravilnik o vlaganjih v raziskave in razvoj kot tudi priročnik OECD Frascati 2002, ki ponuja konkretne primere s posameznih področij, kjer so prisotne raziskave in razvoja. Nekaj dodatnih informacij na to temo je pripravil tudi davčni organ v svojem pojasnilu.
Davčna olajšava RR
Za številne zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb je dobrodošla določba 55. člena ZDDPO-2, skladno s katero lahko zavezanec uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (RR) v višini 100 odstotkov zneska, ki predstavlja vlaganja v RR. Hkrati z omenjeno določbo je potrebno upoštevati tudi določila Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, ki v 5., 6. in 7. členu natančneje opredeljuje vrste in vsebino vlaganj, ki štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, vrste stroškov, ki se lahko vključujejo v znesek vlaganj v raziskave in razvoj, ter dodatne kriterije oziroma merila za presojo vlaganj v RR. V prilogi 3 tega pravilnika so prikazani tudi natančnejši primeri za razlikovanje oziroma razmejitev med dejavnostjo RR in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca. Na podlagi 8. člena pravilnika lahko davčni organ, če dvomi o presoji, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v RR, za mnenje zaprosi ministrstvo, pristojno za tehnologijo.
Čeprav imamo v zvezi z uveljavljanjem olajšav za dejavnost RR poleg zakonske določbe tudi pravilnik, se v praksi zavezanci srečujejo s številnimi dilemami, kaj je mogoče vključiti v ta znesek oziroma kako pravilno določiti mejo med vlaganji v RR in vsemi ostalimi, da ne bo prihajalo do davčnih tveganj.
Davčni organ je v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravil daljše pojasnilo v zvezi s tem. Na podlagi tega pojasnila naj bi zavezanci dobili širšo sliko o presoji upravičenosti vloženih sredstev v RR. Celotno pojasnilo je objavljeno na spletni strani davčnega organa. V nadaljevanju navajam bistvene informacije iz omenjenega pojasnila, ki vseh dilem ne bo odpravilo, mogoče pa bo vseeno prispevalo k celovitejši sliki o presoji olajšav za RR.
Element novosti in reševanje znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti
Osnovno merilo za razločevanje RR od z njima povezanih dejavnosti je, da mora biti v RR prisoten pomemben element novosti in reševanja znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti. To pomeni, da rešitev določenega problema ni razvidna nekomu, ki pozna osnovni obseg splošnega znanja in tehnik na zadevnem področju.
Številni projekti podjetij imajo strukturo, ki je namenjena izvedbi projekta in je trženjsko naravnana. V tej obliki verjetno zagotavljajo dobro osnovo za izvedbo/doseganje navedenih specifikacij in učinkov, kar je prvi namen naročnika. Za gospodarsko uspešno uporabo (novih) rešitev se zavzema tudi Republika Slovenija, saj je to temelj blaginje prebivalcev. Vendar v skladu z mednarodnimi dobrimi praksami in uveljavljenimi definicijami ter analogno pravilom o državnih pomočeh država doseganje tega cilja spodbuja z davčnimi olajšavami za vlaganja v dejavnost RR, ki je definirana drugače in zato v zgolj trženjsko usmerjenih projektih niti ni vedno prisotna, čeprav je v inovacijskih projektih pogosta.
Vir: revija Denar– Tanja Kaltnekar
Lahko bi se reklo, da je bilo življenje centralnih bankirjev pred letom 2008 relativno enostavno. Njihova naloga je bila jasna: z uporabo instrumentov denarne politike so amortizirali ekonomske vzpone in padce in tako ohranjali stabilno inflacijo. Ob tem so v rokah imeli vsaj na videz učinkovito sredstvo za dosego svojih ciljev – dvigovanje ključne (centralnobančne) obrestne mere v času ekonomske rasti oziroma njeno zniževanje v obdobju upadanja gospodarske aktivnosti. S spretno uporabo opisane tehnike so centralne banke več kot desetletje pred zadnjim finančnim zlomom uspele uravnavati poslovne cikle in tako preprečiti prevelika gospodarska nihanja. A kot se je izkazalo, je finančni zlom konec prejšnjega desetletja zamajal vpliv in tudi metodo, na katero so stavile monetarne oblasti ob prejšnjih finančnih krizah.
Ukrepi centralnih bank
Recesija, ki je spremljala kreditni krč v jeseni leta 2008, je prinesla velik udarec povpraševanju in znižala gospodarsko rast, s tem pa tudi kreditno aktivnost bank na minimum. Centralne banke razvitih držav so nemudoma odgovorile z drastičnim znižanjem t. i. ključnih ali centralnobančnih obrestnih mer. Do začetka leta 2009 se je tako marsikatera ključna obrestna mera že približala ničelni vrednosti. Kljub temu se je v prvi polovici leta 2009 ponoven zagon gospodarstev zdel precej iluzoren. Tudi dodatno znižanje obrestnih mer celo pod ničelno stopnjo (kar je tehnično mogoče) ne bi pomagalo. Negativne stopnje bi zgolj spodbudile vlagatelje, da umaknejo svoj denar iz bank in ga držijo v obliki gotovine. Centralne banke razvitega sveta so tako domala čez noč ostale brez orodja, ki je bilo več kot dve desetletji temelj denarne politike.
Vendarle centralne banke niso bile popolnoma nepripravljene. Leta 1990 se je japonsko gospodarstvo že znašlo v podobnem položaju. Soočena s šibko gospodarsko rastjo in deflacijo je japonska centralna banka takrat znižala obrestne mere na skoraj ničelno stopnjo, preden je uporabila vrsto nekonvencionalnih ukrepov za spodbuditev zamrlega gospodarstva. Čeprav takratno ravnanje japonskih monetarnih oblasti še danes velja za zgled, kako se denarna politika naj ne bi vodila, so zahodne centralne banke v zadnjih letih druga za drugo uporabile podobne ukrepe.
Premik od konvencionalne k nekonvencionalni politiki
Eden takšnih (nekonvencionalnih ukrepov) je odkup sredstev (ang. asset purchases), ki sicer danes ne sodi več v skupino nekonvencionalnega monetarnega instrumentarija. Ameriška centralna banka (FED) je v velikem obsegu začela kupovati zakladne menice in druge obveznice s kratkoročno zapadlostjo, s čimer je povečevala ponudbo denarja in tako še dodatno znižala kratkoročne obrestne mere. Manj običajen ukrep je bil kupovanje dolgoročnih vrednostnih papirjev, vključno z desetletnimi državnimi obveznicami in hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev, s čimer je FED vplivala na stroške dolgoročnega zadolževanja.
Večina ekonomistov se strinja, da s kupovanjem finančnih instrumentov z novo natisnjenim denarjem, poznanim tudi kot kvantitativno sproščanje (ang quantitative easing – QE), centralna banka vpliva na gospodarsko aktivnost na več načinov. Po bilančnem učinku se povečajo rezerve bank, s tem pa tudi njihova kreditna sposobnost. Povečano tržno povpraševanje po dolžniških vrednostnih papirjih z različno zapadlostjo vpliva na dvig cen in hkraten padec obrestnih mer, posledično na nižjo ceno zadolževanja in višjo motivacijo za vlaganje. Padec obresti se odrazi skozi davčni učinek, saj nižje obrestne mere pocenijo strošek države pri zadolževanju, ki tako nima potrebe po novih ali višjih davkih. Zanemariti ne gre niti prispevka, ki ga ima QE pri oblikovanju inflacijskih pričakovanj. Če centralna banka napove nov, višji inflacijski cilj, ji prav QE lahko pomaga pri prepričevanju javnosti, da bo cilj v resnici dosežen. Če ljudje verjamejo, da bo njihov denar v prihodnje vreden manj, imajo spodbudo, da ga trošijo danes več.
Vir: revija Denar – Aljoša Rižner
Prodaja opredmetenega osnovnega sredstva je najpogostejši način odprave pripoznanja opredmetenega osnovnega sredstva. Pri prodaji ne pride do fizične likvidacije opredmetenega osnovnega sredstva ampak le za premik h kupcu.
Odprava opredmetenih osnovnih sredstev je lahko posledica prodaje, podaritve, oddaje v finančni najem, uničenja in drugo. Najpogostejši način odprave pripoznanja je prav odprodaja, pri kateri ne pride do fizične likvidacije opredmetenega osnovnega sredstva, ampak le za premik h kupcu.
Slovenski računovodski standard (v nadaljevanju SRS) 1.23 definira način odprave razlike med čistim donosom ob odtujitvi in knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva. Če je čisti donos ob odtujitvi večji od knjigovodske vrednosti, se evidentira med poslovnimi prihodki, če pa je čisti donos ob odtujitvi nižji od knjigovodske vrednosti, se evidentira med poslovnimi odhodki.
V primeru, da je kot model merjenja opredmetenih osnovnih sredstev podjetje izbralo model prevrednotenja, se ob odtujitvi prenese s konta v skupini 95 presežek iz prevrednotenja na preneseni poslovni izid (konto 934) še nepreneseni del presežkov iz prevrednotenja. Če je podjetje razliko med amortizacijo, izračunano na osnovi prevrednotene vrednosti in nabavne vrednosti prenašalo na preneseni poslovni izid sproti, gre za preostali del presežka iz prevrednotenja, če pa se je odločilo za prenos ob odtujitvi, gre za vse nabrane presežke iz prevrednotenja obravnavanega opredmetenega osnovnega sredstva.
Ob odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva mora biti podjetje pozorno tudi na sledeče:
- ali je bil DDV ob nakupu priznan kot vstopni v celoti, delno (zaradi izračuna odbitnega deleža) ali pa sploh ne in
- ali je bilo podjetje ob nakupu opredmetenega osnovnega sredstva upravičeno do investicijske olajšave ob obračunu davka od dohodkov pravnih oseb.
Če je bil DDV delno ali v celoti priznan kot odbitni DDV, mora podjetje preveriti, če je dolžno korigirati vstopni DDV zaradi odtujitve sredstva pred rokom, določenim s tedaj veljavnim Zakonom o davku na dodano vrednost.
Če je bila upoštevana investicijska olajšava pri obračunu davka od dohodkov pranih oseb, je potrebno preveriti roke in ravnanje skladno z določili veljavnega Zakona o davku od dohodkov (dobička) pravnih oseb.
Vir: portal Tax-Fin-Lex
Sprejem zakona o dostopu do informacij javnega značaja je pomenil pravo revolucijo v odnosu med javim sektorjem in javnostjo, institucija informacijskega pooblaščenca pa se je dobro prijela, so se strinjali udeleženci okrogle mize ob svetovnem dnevu pravice vedeti. Nagrada ambasador transparentnosti pa je pristala pri policiji. Urad informacijskega pooblaščenca se je nagrado odločil podeliti policiji, ker je ta pokazala, da zna v kompleksnih situacijah pravilno pretehtati, kaj je javno in kaj ni, redko pa se znajde v postopkih pooblaščenca in še takrat je večina pobud neutemeljenih. Policija dobro deluje tudi na področju proaktivne transparentnosti, saj javno objavlja dogodke, razne podatke in analize, so še utemeljili nagrado.
Prevzela jo je namestnica generalnega direktorja policije Tatjana Bobnar, ki je poudarila, da so informacija nepogrešljive pri zagotavljanju svobodne in demokratične družbe. Nagrada pa je čast, zaveza in spodbuda hkrati za še boljšo prakso v prihodnje, je dodala. Še pred podelitvijo nagrade so udeleženci razpravljali, ali večja transparentnost krepi zaupanje v pravno državo. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je razložila, da je pomen zakona predvsem v zagotavljanju transparentnosti javnega sektorja, ki omogoča najbolj transparenten vpogled v delovanje države. Po njenem je zakon dober, Slovenija pa na tem področju velja za zgled.
Ministrstvo za informacijsko družbo je v času, ko je predlagalo zakon o dostopu do informacij javnega značaja, vodil Pavel Gantar. Spomni se, da je bilo sprejemanje in usklajevanje vse prej kot lahko, ogromno je bilo pomislekov, zakaj je tak zakon potreben. Pripombe so bile tudi na ustanovitev institucije pooblaščenca, je poudaril.
Po njegovem je zakon, sprejet leta 2003, upravičil svoj obstoj in pripomogel k odprtosti javne uprave bolj kot katera koli druga sprememba. Ključna je bila sprememba v mentaliteti, zakon je ljudi ozavestil in stimuliral, je dodal. Vendar Gantar opaža tudi, da je bila družbena klima v času sprejemanja zakona drugačna. Takrat je vladal informacijski optimizem, prevladalo je mnenje, da bodo informacije javnega značaja instrument demokratizacije. Danes pa je informacijski optimizem v zatonu, pojavlja se skrb glede zbiranja podatkov, zamaknjena je meja med javnimi in osebnimi podatki, je dejal.
Nekdanji minister za notranje zadeve in za javno upravo Gregor Virant je dodal, da je zakon popolnoma spremenil način razmišljanja in delovanja v javnem sektorju. Zadnjo spremembo je zakon doživel letos in zavezanci zakona so po novem tudi podjetja v državni lasti. Transparentnost je namreč eden od načinov, kako povečati učinkovitost poslovanja, je dejal Virant, ki na novelo gleda kot na "revolucijo, ki bo potrebovala svoj čas, da se prime".
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je opozorila na vprašanje meje med pravico do zasebnosti in pravico do dostopa do informacij. Kljub temu je poudarila, da zapiranje informacij pred javnostjo vzbuja dvom v delovanje sistema. Na vprašanje transparentnosti sprejemanja predpisov je opozoril direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici. Pojasnil je, da morajo biti razpisi, preden gredo v postopek, v 30-dnevni javni razpravi. Pri vladi Mira Cerarja je opazil že tri take kršitve, vlada Alenke Bratušek pa je 30-dnevni rok za javno razpravo omogočila pri samo 35 odstotkih predpisov. V ostalih primerih predpis, preden je šel v proceduro, ni bil objavljen, ali pa je bil rok prekratek, je dodal.
Vir: STA
Policijski sindikat Slovenije (PSS) je v imenu vseh policistov podal predlog za začetek postopka v kolektivnem delovnem sporu, v katerem delodajalcu očitajo kršitve kolektivne pogodbe za policiste in dveh stavkovnih sporazumov glede dela v neenakomerno razporejenem delovnem času, so sporočili iz sindikata. V sindikatu delodajalcu očitajo, da ne spoštuje dogovorjenih referenčnih obdobij, omejitev delovnega časa in plačila nadur za delo policistov v neenakomerno razporejenem (in začasno prerazporejenem) delovnem času.
Ob tem so navedli, da so bili v ta korak prisiljeni predvsem zaradi nezainteresiranosti vodstva policije in ministrstva za notranje zadeve za izvensodno rešitev odprtih vprašanj v okviru konstruktivnega socialnega dialoga. Namesto tega so bili vseskozi priča izsiljevanju in poskusom legalizacije nezakonitosti, trdijo v PSS.
Tako so na spletni strani objavili tudi zadnji dopis generalnemu direktorju policije Stanislavu Venigerju, v katerem so ga spomnili, da so predstavnike delodajalca in njega neposredno že večkrat opozorili na izdajanje spornih navodil glede izvajanja določb kolektivne pogodbe za policiste na področju delovnega časa v policiji.
Zakon o organiziranosti in delu v policiji namreč določa referenčno obdobje dela preko polnega delovnega časa. Nadrejeni lahko policistu odredi delo preko polnega delovnega časa, pri čemer se časovna omejitev dnevnega, tedenskega in mesečnega nadurnega dela upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev, pri izračunu povprečja pa se ne upoštevata letni dopust in odsotnost z dela zaradi bolezni.
To referenčno obdobje odstopa od ureditve v zakonu o delovnih razmerjih, saj na dnevni, tedenski in mesečni ravni omogoča bistveno višje obremenitve zaposlenih od tistih, ki jih določa delovna zakonodaja. Referenčno obdobje za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času pa je določil aneks št. 1 h kolektivni pogodbi za policiste. Ta določa, da se pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki je enako obdobju, kot ga določa zakon o delu v policiji za delo preko polnega delovnega časa.
Ta določba je stopila v veljavo z dnem uveljavitve zakona o delu v policiji, kar pomeni, da je bilo v letu 2013, na dan uveljavitve zakona prekinjeno 6-mesečno referenčno obdobje na podlagi določil zakona o delovnih razmerjih in je pričelo teči novo, 4-mesečno referenčno obdobje, so prepričani v sindikatu.
Navodila GPU pa po navedbah sindikata v celoti ignorirajo obstoj 4-mesečnih referenčnih obdobij v letu 2013. Ob tem so prepričani, da je bila težnja delodajalca, da presežnih ur ne plača oz. se plačilu slednjih izogne, saj še vedno niso bile izplačane. In to kljub temu, da so bila dodatna sredstva za izplačilo nadurnega dela zagotovljena s sporazumom med obema policijskima sindikatoma in vlado.
"Vloženi kolektivni delovni spor se torej nanaša na kršitev pravic vseh policistov, kar pomeni, da bodo v primeru ugodilne sodbe do poplačila dolga upravičeni vsi policisti, ki so delo opravljali v neenakomerno razporejenem delovnem času in jim po uveljavitvi novih referenčnih obdobij niso bile obračunane presežne ure oz. so jim bili nezakonito preneseni manki ur. Nobenemu izmed policistov zaradi vložene tožbe ne bodo nastali stroški ali kakršne koli druge obveznosti," so še pojasnili v sindikatu.
Vir: STA
- Obvestilo o zaustavitvi izvajanja začasnih izrednih ukrepov na trgu s svežim sadjem in zelenjavo, objavljeno v Uradnem listu RS št. 69/2014 z dne 26.9.2014, velja od 26.9.2014
- Navodilo za izvajanje Sklepa o poročanju podatkov statistike plačil, objavljeno v Uradnem listu RS št. 69/2014 z dne 26.9.2014, velja od 27.9.2014
- Akt o načinu elektronskega posredovanja podatkov za primerjavo cenikov ponudnikov elektrike in zemeljskega plina za gospodinjske in male poslovne odjemalce, objavljeno v Uradnem listu RS št. 69/2014 z dne 26.9.2014, velja od 27.9.2014
- Splošni prevozni pogoji za prevoz potnikov in prtljage v mestnem linijskem prevozu potnikov v Mestni občini Koper, ki ga izvaja prevoznik, objavljeno v Uradnem listu RS št. 69/2014 z dne 26.9.2014, veljati začne 1.10.2014
- Odločba o ugotovitvi, da 2. in 3. člen Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti nista v neskladju z Ustavo, objavljeno v Uradnem listu RS št. 69/2014 z dne 26.9.2014, velja od 26.9.2014
- Uredba o določitvi zneska trošarine za energente, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 70/2014 z dne 29.9.2014, velja od 30.9.2014
- Odlok o ustanovitvi in nalogah Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, objavljeno v Uradnem listu RS št. 69/2014 z dne 26.9.2014, velja od 27.9.2014
- Sklep o imenovanju ministric in ministrov, objavljeno v Uradnem listu RS št. 69/2014 z dne 26.9.2014, velja od 19.9.2014
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor, EPA 69-VII
- Predlog zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2013, EPA 82-VII
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 14 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
- V Uradnem listu št. 65/2014 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-H). Cilj zadnje novele je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, ki bo služila kot opora pri uresničevanju zastavljenih programov. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona sledijo načelom preglednejšega, učinkovitejšega in bolj operativnega ustroja in poslovanja resorjev. Predlog zakona uvaja štirinajst ministrstev in enega ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev dveh novih ministrstev, in sicer Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za okolje in prostor.
- Ustavno sodišče je presojalo 3. odstavek 7. člena ZVRS in ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo;
- Rednih novel (spremembe in dopolnitve zakona) je bilo 8 (novela A, B, C, D, E, F, G in H);
- Državni zbor je do sedaj pripravil (le) eno uradno prečiščeno besedilo (UPB) Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-UPB1)
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 4-124/1993, stran 133.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 24.9.2014 - 30.9.2014 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 4 novosti | 2 novosti | ||||
V tem tednu izpostavljamo:
- Predlog sprememb direktiv o odpadkih - stališča do predlaganih sprememb lahko pošljete Gospodarski zbornici Slovenije.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 24.9.2014 - 30.9.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 5 novosti | 12 novosti | 8 novosti | 2 novosti | 3 novosti | |
| 2. UPRAVNO PRAVO | |||||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 1 novost | 1 novost | |||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 4 novosti | |||
| 5. JAVNE FINANCE | 5 novosti | 12 novosti | 1 novost | 3 novosti | 4 novosti | ||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 5 novosti | 30 novosti | 1 novost | 3 novosti | 6 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 4 novosti | 3 novosti | 5 novosti | 3 novosti | ||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 1 novost | |||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 1 novost | 1 novost | |||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 8 novosti | 6 novosti | |||||
| 11. OBČINE | 46 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.