Pred vami je prva popočitniška številka TFL Glasnika, s katero se po dobrih dveh mesecih vračamo polni novih moči in načrtov za prihodnje vsebine, katere vam v rubriki Pogovor predstavlja naša direktorica Zlata Tavčar. Kot sama pravi, vam tudi za naprej obljubljamo kvalitetne in ažurne strokovne vsebine z davčnega, finančnega in pravnega področja, v rubriki Pogovor pa bomo še naprej gostili vedno nove, zanimive in skrbno izbrane sktrokovnjake. Vabljeni k branju!
V mesecu juliju je Ministrstvo za finance na svojem portalu objavilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku. Glavne spremembe zakona se nanašajo na spremembe, povezane z uvedbo pavšalne obdavčitve po Zakonu o dohodnini in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, uskladitvijo davčnega postopka z direktivo EU 2011/16, razkrivanjem podatkov, ki se štejejo za davčno tajnost, posredovanjem podatkov o transakcijah na bančnem računu, informacijsko podporo za elektronsko obdelavo podatkov, popravljanjem formalnih napak v obračunu davka in vročitvijo sklepov o izvršbi bankam in hranilnicam. Ker so spremembe zelo pomembne za vse davčne zavezance smo se odločili, da jih na kratko povzamemo v današnji in naslednjih številkah TFL Glasnika. Danes se bomo podrobneje posvetili pavšalni obdavčitvi.
Uvodnik nove sezone nekako po tradiciji pripada izdajatelju. Ponosna sem, da našim bralcem TFL Glasnika, ki ga zdaj prebira že 20.000 prejemnikov, vsak torek sporočimo kaj zanimivega pa tudi uporabnega in pametnega. Dober odziv v minuli sezoni in za 26,6 odstotka povečano število bralcev sta nov izziv za to sezono in za naprej.
Kaj smo naredili
Ko smo pred petimi leti začeli tedensko izdajati TFL Glasnik, je bil naš cilj skromen: uporabnikom sporočiti nekaj aktualnih informacij z davčnega, finančnega in pravnega področja. Z leti so se cilji nadgrajevali in minulo sezono smo TFL Glasnik vsebinsko prenovili. Poleg Teme tedna, ki prinaša poglobljen komentar z davčno-finančno-pravnega področja, smo tedenskemu obveščanju o novostih na portalu Tax-Fin-Lex dodali še tedenski pregled novosti v vse bolj popularnem Lex-Klipingu in pregled novosti okoljevarstvene zakonodaje Eko-Lex.
Daleč največja uspešnica so bili intervjuji. Skrbno izbrani ugledni sogovorniki so s svojim pozitivnim pristopom in delom pokazali širši pogled na dogajanje pri nas. Intervjuji so bili večkrat citirani ali omenjeni v različnih medijih, nekateri ponatisnjeni v drugih medijih. Tudi mi smo postali medij.
Kaj vam obljubljamo
Tudi v prihodnje vam obljubljamo kvalitetne in ažurne strokovne vsebine z davčnega, finančnega in pravnega področja. Tedenski pregled bo podobno kot do zdaj sestavljen iz preglednih tabel novosti in s poglobljenimi komentarji na izbrano tedensko temo.
Seveda bomo tudi v prihodnje objavljali intervjuje. Tudi letošnji sogovorniki bodo zelo skrbno izbrani, vsak s svojim kritičnim pogledom, strokovnjak v svoji stroki. Slovenija ima uspešne, pokončne in karakterne ljudi na vseh področjih, tako v gospodarstvu kot ključnem segmentu kot tudi v drugih segmentih in seveda ravno tako v javni upravi. Verjamem, da bodo lahko vsi ti ugledni sogovorniki pripomogli k vračanju starih vrednot, kot so trdo delo, poštenost, pogum, in k postavljanju morda neke nove paradigme, ki jo ta dežela po popolnem očiščenju in katarzi potrebuje.
Optimizem v na pol polnem kozarcu
Stanje zdaj je apatično. Vse krivice bolijo, izhoda ni videti: velike izgube premoženja gospodarskih družb, izgubljena delovna mesta, skregana politika, pravna država, ki ne deluje, popolna odsotnost strategije in ciljev na vseh področjih. Čeprav smo ljudje v večini optimisti po naravi, se veselimo uspehov in jih znamo tudi ustvariti. V vsakem problemu je vedno tudi rešitev, in če ga sprejmeš kot izziv, potem uspeh skoraj ne more izostati. Tako približno so naravnani vsi naši sogovorniki v TFL Glasniku, takšni bodo tudi v prihodnje. In takšni smo tudi TFL-jevci in portal Tax-Fin-Lex.
Pri nas bo kozarec vedno na pol poln.
Ministrstvo za finance je 10.7.2012 na svojih spletnih straneh objavilo Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju spremembe ZDavP-2). Kot so zapisali v uvodu, je temeljni razlog novele Zakona o davčnem postopku določitev postopka za uveljavitev novega načina ugotavljanja davčne osnove – ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, kot ga določata predlog novele ZDDPO-2 in ZDoh-2, ter prenos Direktive Sveta 2011/16/EU z dne 15. februarja 2011 o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja in razveljavitvi Direktive 77/799/EGS, (UL L št. 64 z dne 11. 3. 2011, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/16) v slovenski pravni red. Sprejetju predloga zakona pa narekuje tudi potreba po spremembi nekaterih rešitev, in sicer na podlagi spoznanj izvajanja sedanjega sistema.
Kot smo zapisali že v uvodu, se bomo v današnjem prispevku posvetili predlaganim spremembam ZDavP-2, ki se nanašajo na ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (v nadaljevanju pavšalna obdavčitev).
Pavšalna obdavčitev bo, skladno z določbami 48. člena Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini in 67.b člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, v primeru sprejetja predlaganih sprememb, dovoljena:
- za zavezance po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ki ne presegajo 50.000 EUR prihodkov iz dejavnosti, ugotovljenih po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred obravnavanim davčnim letom, če to ni v nasprotju z drugimi določbami ZDoh-2 in
- in avezaneci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), ki so družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in družbi primerljive tuje osebe za poslovne enote, ki jih imajo v Sloveniji, če njihovi prihodki, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v koledarskem letu pred davčnim obdobjem, za katero uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ne presegajo 50.000 EUR in v ZDDPO-2 ni drugače določeno.
Iz napisanega sledi, da je višina prihodkov, ko je pavšalna obdavčitev možna, dvignjena iz 42.000 EUR na 50.000 EUR.
Pogoj za uveljavljanje pavšalne obdavčitve je, da zavezanec priglasi davčni upravi, da se je odločil za takšen način ugotavljanja davčne osnove. Priglasitev morajo davčni zavezanci opraviti v sledečih rokih:
- davčni zavezanci, ki začnejo na novo opravljati dejavnost, morajo priglasitev opraviti v 8-ih dneh od vpisa v primarni registev, oziroma od vpisa v uradno evidenco za tekoče prvo leto poslovanja; Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov,
- zavezanci, ki že opravljajo dejavnost, morajo priglasitev opraviti do 31. marca leta, za katero se odločijo za pavšalno obdavčitev. Sestavni del priglasitve je izjava davčnega zavezanca, da za davčno leto uveljavlja ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter izjava o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja dohodnino oziroma z zakonom, ki ureja obdavčitev dohodkov pravnih oseb.
Navedene roke morajo davčni zavezanci spoštovati, ker so prekluzivni. Vse priglasitve, ki bodo prispele po navedenih rokih, bo davčni organ s sklepom zavrgel kot prepozne.
Zakon o davčnem postopku ureja tudi postopke za ugotavljanje davčne osnove v primeru pavšalne obdavčitve ter medletnega akontiranja. Še posebej je to pomembno v primeru davka iz dejavnosti, ker se bo po novem davčna osnova, ugotovljena z upoštevanjem normiranih dohodkov, obdavčevala po cedularnem principu.
Zakon za uravnoteženje javnih financ - ZUJF, objavljen v Uradnem listu RS št. 40/12, z veljavnostjo od 31.5.2012 dalje, je na davčnem področju kot začasni ukrep uvedel novo dajatev, davek na nepremično premoženje večje vrednosti. Z davkom se želi dodatno obdavčiti nepremično premoženje večje vrednosti, ki pripada istemu lastniku in kadar njegova skupna vrednost znaša najmanj 1.000.000 eurov. Davek se odmerja na letni ravni do vključno leta 2014. Izjema je odmera davka za leto 2012, ki se uvaja sredi leta, zato je predvideno znižanje davčne obveznosti za 50 %.
Davčna uprava RS je v skladu z določili ZUJF od Geodetske uprave RS, ki je pristojna za evidentiranje nepremičnin in množično vrednotenje nepremičnin, za namen odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti prejela podatke o nepremičninah, ki so predmet obdavčitve, o njihovi posplošeni tržni vrednosti ter o lastnikih oziroma upravljavcih po stanju v registru nepremičnin na dan 1.6.2012.
Zaradi uskladitve podatkov z dejanskim stanjem o nepremičninah kot so določene v registru nepremičnin bo Davčna uprava RS davčnim zavezancem v času od 8.8. do 10.8.2012 poslala »Poziv za predložitev dokazov v postopku odmere davka na nepremično premoženje večje vrednosti« s priloženim seznamom podatkov o obdavčljivih nepremičninah. Zavezanci bodo morali Davčni upravi RS najkasneje do 3.9.2012 vrniti izpolnjene sezname s podatki o nepremičninah ter priložiti ustrezna dokazila, s katerimi bodo dokazali, da je posamezna nepremičnina namenjena poslovni rabi oziroma se oddaja v odplačni najem.
Ministrstvo za finance RS je za namene izvajanja zakona in za seznanitev javnosti in zavezancev pripravilo celovito pojasnilo, številka: 007-253/2012/131, z dne 3. 8. 2012, ki je kot informacija za javnost objavljena na spletnih straneh Davčne uprave RS.
ZDDV-1 v 8. točki 44. člena določa, da je plačila DDV oproščen promet zemljišč, razen stavbnih zemljišč. To pomeni, da je pri transakcijah s stavbnimi zemljišči potrebno obračunati (in plačati) DDV. Dileme glede tega ni oziroma je ni bilo. Pri opredelitvi, za katero zemljišče gre, je bilo popolnoma zadostno, da smo ta podatek pridobili iz lokacijske informacije oziroma potrdila o namenski rabi zemljišča. Vendar pazite! Sedaj ta podatek ni več zadosten. Davčni organ se po novem spušča v »vsebino« pojma »stavbno zemljišče«. Kaj mislim s tem? S tem mislim to, da za obdavčitev z DDV ni dovolj zgolj opredelitev, da gre za stavbno zemljišče (npr. za nezazidano stavbno zemljišče), temveč na obdavčitev z DDV vplivajo tudi druge okoliščine, kot na primer, ali je za zadevno zemljišče sprejet izvedbeni prostorski akt (npr. PUP oziroma OPN, OPPN ...) oziroma ali je zemljišče opredeljeno kot gradbena parcela oziroma ali je na zemljišču v trenutku prometa možna gradnja. Tako je lahko zemljišče, ki je stavbno, obdavčeno z DDV lahko pa tudi oproščeno plačila DDV. Zmešnjava je popolna.
Katera zemljišča pa so stavbna zemljišča?
PZDDV-1 v 77. členu opredeljuje stavbna zemljišča kot parcele, na katerih je v skladu s predpisi dopustna gradnja objektov. Če dodamo, gre za opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč in ne na splošno za stavbna zemljišča, kot na to nakazuje »naslov« člena. Ob primerjavi navedene zakonske določbe z določbo iz pravilnika je zaznati, da pravilnik na nek način zožuje zakonsko določbo, ali pa je ta podana preširoko.
Definicija zazidanih stavbnih zemljišč in nezazidanih stavbnih zemljišč je zapisana v 218. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1), ki govori o odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v prehodnem obdobju.
Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za pravne storitve (in druge sorodne storitve) iz seznama B ne velja obveznost objave javnega naročila, temveč zgolj objave obvestila o oddaji javnega naročila. To torej pomeni, da ni potrebna nikakršna izvedba postopka javnega naročila, kot izhaja iz 24. člena ZJN-2, ker se slednji za oddajo pravnih storitev ne uporablja.
SEZNAM A IN SEZNAM B
Iz določila 20. člena ZJN-2 izhaja, da je potrebno pojem storitve v postopkih oddaje javnih naročil deliti na dve skupini, in sicer na storitve iz seznama storitev A in na storitve iz seznama storitev B. Navedena delitev je prevzeta iz Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 31. marca 2004, in je pomembna, zato ker za vsako od obeh navedenih skupin veljajo drugačna pravila javnega naročanja. V obeh skupinah so storitve opisane s pomočjo ustreznih referenčnih numeričnih kod (CPC oziroma CPV).
V nadaljevanju iz določil 20. člena ZJN-2C (enako pa tudi iz določil ZJNVETPS) izhaja, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz seznama storitev A (javno naročilo za gradnjo objekta, računovodske in revizorske storitve, naročilo pisarniškega materiala), oddajo ob »polni« uporabi zakona, javna naročila, katerih predmet so storitve iz seznama storitev B, pa se oddajo v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije. Pri oddajanju storitev iz seznama storitev A naročnika torej vežejo vsa pravila ZJN-2. Če pa naročnik oddaja storitev, ki sodi v seznam storitev B, je v skladu z ureditvijo ZJN-2 pravni položaj drugačen. ZJN-2 C namreč v drugem odstavku 20. člena določa, da se javna naročila, katerih predmet so storitve iz seznama storitev B, oddajo (le) v skladu z določbami zakona, ki določajo opredelitev predmeta naročila oziroma tehnične specifikacije, ter da mora naročnik pri naročanju teh storitev spoštovati pravila tega zakona za objavo obvestil o oddaji naročila. Uporaba drugih določb ZJN-2C je za to skupino storitev izključena. Navedeno pomeni, da je naročnik dolžan pri oddaji tovrstnih storitev predmet naročila opisati z uporabo nediskriminatornih tehničnih specifikacij ter da mora obvestilo o oddaji javnega naročila poslati (seveda odvisno od vrednosti posameznega javnega naročila) na portal javnih naročil oziroma uradnemu glasilu ES in seveda navesti, ali se strinja z objavo. Sicer se podatki upoštevajo le pri statistiki.
Opisana delitev zakonodajalca ima podlago v Direktivi 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 31. marca 2004. Čeprav so storitve iz seznama B v pretežnem delu izvzete s področja evropske ureditve in posledično prepuščene v urejanje nacionalnim zakonodajam, se je tudi slovenski zakonodajalec odločil, da bo na področju teh storitev prevzel ureditev, ki izhaja iz smernice.
Najenostavnejši namen blagovne znamke, ki se je ohranjal skozi stoletja, je prepoznavanje posameznega izdelka, storitve ali ideje, ki ima povsem samosvojo, v nečem značilno tehnološko in psihološko vrednost, po kateri se razlikuje od konkurenčnih izdelkov, storitev ali idej. Daleč v preteklost sega namen blagovne znamke, da sporoča in brani lastništvo, avtorstvo ali izvor izdelkov in storitev.
Kotler opredeljuje blagovno znamko kot ime, izraz, simbol, risbo ali kombinacijo teh elementov, katerih namen je prepoznavanje izdelka enega proizvajalca ali skupine proizvajalcev in hkrati razlikovanje teh izdelkov od konkurentov. Pri tem razlikuje tri temeljne elemente blagovne znamke:
- ime znamke kot tisti del blagovne znamke, ki se lahko izgovori;
- znak znamke kot tisti del blagovne znamke, ki ga lahko prepoznamo, vendar ga ne moremo izgovoriti (simboli, oblika, barve);
- zaščitni znak, ki pomeni z zakonom zaščiteno blagovno znamko in varuje pravice uporabnikov in lastnika blagovne znamke pred zlorabo s strani konkurence.
Aaker v svoji knjigi Managing Brand Equity piše, da je blagovna znamka razlikovalno ime oziroma simbol (logotip, trgovska znamka ali oblika), ki hoče prepoznati izdelke ali storitve enega prodajalca ali več prodajalcev in razlikovati te izdelke ali storitve od konkurenčnih. Blagovna znamka signalizira potrošniku poreklo izdelka in s tem zaščiti tako potrošnika kot proizvajalca pred konkurenti, ki bi skušali prikazati svoje izdelke ali storitve kot identične.
Kapferer dodaja definiciji blagovne znamke novo razsežnost, ko pravi, da blagovna znamka ni le izdelek, ampak je bistvo izdelka, njegov pomen in njegova usmeritev, in tako definira njegovo identiteto v času in prostoru. Avtorica razlikuje med identiteto in imidžem blagovne znamke. Identiteta blagovne znamke je njena strategija in trdno povezana vizija, njen koncept. To so izdelki in storitve s svojimi tehnološkimi značilnostmi in vrednostmi, simbolno opremo (ime, logotip, simboli, oblika, barve itd.) in formalnopravno zaščito. Imidž blagovne znamke pa je njena predstava pri posameznikih iz različnih javnosti (celostna podoba blagovne znamke).
Ime, verbalni simbol organizacije, je najpomembnejša stalnica celostne grafične podobe organizacije. Postavlja se znotraj verbalnih in vidnih komunikacij organizacije ter se kot dražljaj pojavlja pogosteje in v vseh elementih simbolnega identitetnega sistema, ne samo v celostni grafični podobi, ki sproža le vidne zaznavne procese.
Sprememba imena organizacije sodi pogosto med najtežje in najbolj odgovorne odločitve menedžmenta organizacije. Skorajda nemogoče je razmišljati o spremembi imena organizacije, ki je bilo hkrati uporabljano kot blagovna znamka izdelkov, storitev ali idej organizacije, še posebej, če je podjetje dolga leta investiralo v zaščito in prepoznavnost imena. Poznano, ustrezno prepoznavno ime se v globalnem trženju pogosto proda dražje, kot pa zgradbe ali druga oprema, ki je v lasti podjetja.
Imidž imena, blagovne znamke, ki se je dolga leta utrjeval skozi vse vrste komunikacij, ostaja skorajda nespremenjen, četudi podjetje zaide v kratkoročne finančne težave.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo posredovala svoja stališča in predloge glede predloga novele obrtnega zakona. Opozarja na posledice prehoda na prostovoljno članstvo in se zavzema za vsaj enoletno prehodno obdobje, tako da bi se nov sistem uveljavil z letom 2014.
Ob izteku javne obravnave predloga zakona, ki je objavljen na spletnih straneh ministrstva, so iz OZS sporočili, da bi moralo ministrstvo 63 pravnim subjektom sistema (krovna OZS in 62 območnih zbornic) omogočiti ustreznejši rok za razpravo in medsebojno usklajevanje.
Nasprotujejo predlogu, da se novela obravnava po skrajšanjem postopku in da bi se sprememba v prostovoljno članstvo uveljavila brez prehodnega obdobja, saj da bi to omogočilo pravočasno in ustrezno prilagoditev. Po mnenju OZS bi bilo nujno, da se zagotovi vsaj enoletno prehodno obdobje, tako da bi se prostovoljno članstvo uveljavilo 1. januarja 2014.
Glavni poudarek predloga je prehod na prostovoljno članstvo v OZS. "Argumenti za prehod na prostovoljno članstvo zagotovo ne zajemajo vseh, tako pozitivnih predvsem pa negativnih, posledic predlagane ureditve, kajti po tej poti so že šle nekatere države članice EU (Slovaška, Češka, Madžarska), kjer se je izkazalo, da se je s tem bistveno oslabil položaj gospodarstva v smeri zastopanja interesov pred državo. Še zlasti pa je to prizadelo obrtna in mala podjetja, ki v teh državah nimajo svojega reprezentativnega zastopnika," je zapisal namestnik generalnega sekretarja OZS Pavel Sedovnik.
Navaja "negativno izkušnjo" prehoda na prostovoljno članstvo pri GZS, ki da je bistveno oslabil njen položaj, pokazala pa se je "izrazita tržna naravnanost in ozko zadovoljevanje najmočnejših in parcialnih interesov, predvsem velikega gospodarstva".
Na OZS menijo, da bi bilo primerneje, če bi bile v gradivu predloga zakona prikazane zbornične ureditve sosednjih držav in držav pomembnih gospodarskih partneric, kjer imajo "stabilen zbornični sistem z obveznim članstvom". Dodajajo, da na Madžarskem ponovno pripravljajo uvedbo obveznega članstva v zbornicah s področja gospodarstva.
V OZS trdijo, da so potrebo po zastopanju interesov obrtnikov nasproti oblasti tudi v zadnjem času pokazale ankete, ki so jih izvajali OZS, neodvisne institucije in ministrstvo za gospodarstvo. OZS navaja podatke, da je bilo večinsko mnenje (prek 65 odstotkov), da obrt potrebuje svojega zastopnika z obveznim članstvom.
OZS je aprila med svojimi člani izvedla posvetovalni referendum, na katerem se je 69,3 odstotka sodelujočih izreklo za prostovoljno članstvo, 30,7 odstotka pa za obvezno članstvo. Udeležba je bila 18,16-odstotna.
Zbornica tudi pravi, da se s spremembo članstva postavlja v neenakopraven položaj tiste gospodarske subjekte, ki bodo prostovoljno člani zbornic in bodo s svojimi prispevki omogočili, da bodo ugodnosti, ki jih bo izborila zbornica za svoje člane, koristile tudi nečlanom.
OZS meni, da bo pričakovan finančni učinek ob ukinitvi obvezne članarine izničen, saj da bodo morali obrtniki za večino storitev, ki so jih doslej prejemali v okviru plačane članarine, plačevati.
Zbornica tudi pravi, da bodo imele spremembe posledice tudi za državni proračun, saj da OZS vrsto upravnih nalog s področja poklicnega in strokovnega izobraževanja financira iz obvezne članarine, predlagatelj pa v zakonu v celoti ohranja vse naloge OZS na poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki da jih bo treba sedaj kriti iz državnega proračuna. Dodajajo, da se iz članarine pokrivajo tudi stroški opravljanja storitev e-VEM točk.
Posledica ukinitve obveznega članstva bo po navedbah OZS tudi sprememba organiziranosti in odpuščanja delavcev.
Vir: STA
Z letom 2014 se enotni nadzor obeta za vseh 6000 bank v območju evra, je načrte Evropske komisije pri pripravi zakonodajnega predloga za bančno unijo pojasnil komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier. Komisija bo predlog sicer predstavila 12. septembra, predvsem Nemčija pa nasprotuje skupnemu nadzoru nad vsemi bankami.
Barnier, katerega resor je v Evropski komisiji zadolžen za pripravo predloga o oblikovanju bančne unije, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v pogovoru za francoski poslovni časnik Les Echos zatrdil, da v Bruslju pri oblikovanju skupnega bančnega nadzora nikoli niso načrtovali velikega poka.
Če bodo članice EU in Evropski parlament na podlagi predloga komisije do konca leta zaključili z zakonodajnim postopkom za vzpostavitev bančne unije v evrskem območju, bodo s 1. januarjem 2013 pod skupni nadzor najprej prišle le tiste banke, ki bodo prejele pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra.
Pomemben pogoj za to je tudi, da začne s prihodnjim letom res delovati stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM). To je v veliki meri odvisno tudi od odločitve nemškega ustavnega sodišča, ki bo ravno 12. septembra odločilo, ali sta pogodba o ustanovitvi ESM in medvladna pogodba o fiskalnem paktu v skladu z nemško ustavo.
Prav na ta dan bo zakonodajni predlog za bančno unijo predstavila tudi Evropska komisija. Po Barnierjevih besedah bo ta predvidevala postopen prehod na skupni nadzor, ki naj bi ga izvajal poseben organ pri Evropski centralni banki (ECB), ki bo institucionalno ločen od sveta ECB in denarne politike.
Ta se bo z bank, ki bodo prejemale pomoč, najprej razširil na sistemsko pomembne banke, nato pa s 1. januarjem 2014 na vseh 6000 bank v območju skupne evropske valute.
Bruselj bi si s takšnimi predlogi prišel navzkriž z Berlinom. V Nemčiji namreč menijo, da je skupni evropski nadzor smiseln le za sistemsko pomembne banke, katerih stabilnost je ključna za celotno evrsko območje.
Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je tako danes poudaril, da gre za "zdrav razum", saj ni moč pričakovati, da bi en organ lahko učinkovito nadzoroval vseh 6000 bank v območju evra. Analitiki sicer poudarjajo, da želi Nemčija s tem zaščititi predvsem svoje regionalne banke, ki so med finančno krizo prav tako zašle v težave.
Barnier po drugi strani pravi, da je skupni nadzor potreben za vse banke, saj v nasprotnem primeru lahko pride do "resnih težav". Spomnil je, da so tudi nesistemske banke v zadnjih letih povzročile velike težave in pri tem izpostavil britansko Northern Rock, beneluško Dexio in špansko Bankio.
Komisar je sicer izpostavil, da skupni nadzor ne bo veljal za tista področja, ki ne vplivajo neposredno na finančno stabilnost, kot je na primer varstvo potrošnikov. V pogovoru za časnik Süddeutsche Zeitung je sicer pozneje pojasnil, da bo imel organ pri ECB odgovornost za končne odločitve, medtem ko se bo lahko o načinu prehodnega dela dogovoril z nacionalnimi regulatorji.
Vir: STA
- Uredba o določitvi najvišjih cen komunalnih storitev, objavljeno v Uradnem listu RS št. 66/2012 z dne 27.8.2012, velja od 28.8.2012
- Splošni akt o načrtu uporabe radijskih frekvenc (NURF-2), objavljeno v Uradnem listu RS št. 66/2012 z dne 27.8.2012, velja od 28.8.2012
- Pravilnik o izvajanju subvencioniranega prevoza, objavljeno v Uradnem listu RS št. 65/2012 z dne 24.8.2012, velja od 25.8.2012
- Pravilnik o določanju cen subvencioniranega prevoza, objavljeno v Uradnem listu RS št. 65/2012 z dne 24.8.2012, velja od 25.8.2012
- Uredba o načinu izvajanja gospodarske javne službe vzdrževanja državnih cest, objavljeno v Uradnem listu RS št. 64/2012 z dne 24.8.2012, veljati začne 8.9.2012
- Pravilnik o medicinskih pripomočkih, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 66/2012 z dne 27.8.2012, velja od 28.8.2012
- Uredba o sofinanciranju doktorskega študija, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 64/2012 z dne 24.8.2012, velja od 25.8.2012
- Uredba o samozaposlenih v kulturi, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 64/2012 z dne 24.8.2012, veljati začne 8.9.2012
- Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 64/2012 z dne 24.8.2012, velja od 25.8.2012
- Uredba o načinu izplačevanja in merilih za izračun nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 64/2012 z dne 24.8.2012, velja od 25.8.2012
- Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o urejanju vojnih grobišč (BHRUVG), EPA 588-VI
- Predlog zakona o fitofarmacevtskih sredstvih ( ZFfS-1), prva obravnava, EPA 586-VI
- Predlog zakona o spremembi Zakona o ratifikaciji Protokola o spremembi Konvencije o mednarodnem železniškem prometu (COTIF) z dne 9. maja 1980 (Protokol 1999) ( MPSKMŽP-B), EPA 585-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-C), skrajšani postopek, EPA 587-VI
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin (ZdZPVHVVR), prva obravnava, EPA 584-VI
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 1 spremembo in dopolnitev: ZPrCP-A
- Predlogov za spremembo zakona je bilo več. Še v mandatu prejšnje vlade je takratna opozicijska stranka SDS vložila predlog, ki se je zavzemal za znižanje kazni za manjše prekrške. V sedanjem mandatu pa je predlog vložila tudi opozicijska stranka SD, katerega cilj je bil vzpostavitev sistema nagrajevanja voznikov, ki vozijo varno in brez prekrškov. Slednji predlog je bil zavrnjen. Na koncu je obveljal vladni predlog s poudarkom na znižanju kazni za manjše prekrške, ki je bil s strani opozicije zavrnjen z razlogom, da gre za spreminjanje zgolj dobro leto veljavnega zakona brez, da bi bile prej opravljene relevantne analize in ocene njegovih učinkov.
- Spremenjeni zakon je začel veljati 28.7.2012, uporabljati pa 1.9.2012, kar je prineslo nove (po večini nižje) kazni za prometne prekrške. V tabeli, ki prikazuje višine kazni za najpogostejše prekrške pred in po spremembi zakona, si lahko ogledate morebitne "prihranke" na račun prekrškov.
- Državni zbor uradnego prečiščenego besedilo zakona še ni pripravil.
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 109-5733/2010, stran 16876. Veljati je začel 11.4.2011, uporabljati pa se je začel s 1.7.2011.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 29.8.2012 - 4.9.2012 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | 2 novosti | 9 novosti | 2 novosti | ||
V tem obdobju posebej izpostavljamo:
- Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah določenih zakonov na področju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin (ZdZPVHVVR), prva obravnava, EPA 584-VI, ki ga je DZ sprejel v obravnavo 31.8.2012. Vlada RS je aprila leta 2001 sprejela Strategijo varne hrane in se s tem zavezala, da bo preko štirih stebrov (prehrana živali, veterinarstvo, fitosanitarno področje in živila splošno) zagotovila pripravo zakonodaje, vzpostavila učinkovit nadzor ter s tem zagotovila izvajanje politike varne hrane v RS. Organiziranost služb in delitev pristojnosti strategiji ni sledila. Poglavitna rešitev tega zakona je racionalizacija služb znotraj ministrstva kot realizacija ustanovitve Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Z zakonom se natančneje vzpostavi ločnica med kmetijsko politiko in institucijo, ki je zadolžena za varovanje zdravja ljudi, kar preprečuje navzkrižje interesov med spodbujanjem proizvodnje hrane in izvajanjem nadzora nad proizvodnjo hrane.
- 29.8.2012 je bil v DZ vložen Zakon o ratifikaciji Konvencije o ustanovitvi Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi, Protokola o spremembah – Spremembe Konvencije o ustanovitvi Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi in Sporazuma med Vlado Republike Slo (MKUECSVN), EPA 1452-V.
- V Uradnem listu EU št. 235/2012 z dne 1.9.2012 je bila objavljena Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 788/2012 z dne 31. avgusta 2012 o usklajenem večletnem programu nadzora Unije za leta 2013, 2014 in 2015 za zagotavljanje skladnosti z mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v živilih rastlinskega in živalskega izvora in na njih ter oceno izpostavljenosti potrošnikov ostankom teh pesticidov (1).
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 29.8.2012 - 4.9.2012 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 4 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 27 novosti | 2 novosti | |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | 1 novost | 1 novost | 4 novosti | 2 novosti | ||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 2 novosti | |||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 1 novost | 3 novosti | 1 novost | 1 novost | 6 novosti | 3 novosti | |
| 5. JAVNE FINANCE | 2 novosti | 15 novosti | 17 novosti | 2 novosti | |||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 16 novosti | 2 novosti | 11 novosti | 4 novosti | ||
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 1 novost | 5 novosti | 18 novosti | 2 novosti | ||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 3 novosti | 9 novosti | 5 novosti | ||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 2 novosti | 1 novost | 2 novosti | 3 novosti | ||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 5 novosti | 2 novosti | 8 novosti | ||||
| 11. OBČINE | 9 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.