TFL Glasnik:
Ga. Brigita Tomas, ste strokovnjakinja in trenerka mehkih veščin, in sicer na področju vodenja sprememb v organizacijah, z magisterijem iz Yorka (angleški York, severovzhod Anglije). Na kaj ste doslej najbolj ponosni?

Brigita Tomas:
Rekla bi, da kar na končan študij v Yorku. To je bila lepa in naporna izkušnja. Zame je največji uspeh, ko vidim konkretne premike, ki jih ljudje naredijo po osvojenem znanju in veščinah. To je res aha moment, ko ljudem rešiš neko težavo ali pa ljudje na podlagi znanja lažje živijo, lažje sodelujejo in dosegajo cilje. To je največji uspeh in v bistvu nagrada, ki jo prinaša opravljanje tovrstnega dela.

TFL Glasnik:
Koliko let se že ukvarjate s tem?

Brigita Tomas:
V panogi poslovnega izobraževanja sem že enajsto leto, zadnja štiri leta aktivno delujem kot trenerka poslovnih mehkih veščin.

TFL Glasnik:
Kaj bi rekli, kako v Sloveniji v tem obdobju zaznavate sprejemanje znanja mehkih veščin? Ali se podjetja in ljudje v njih zavedajo, da to potrebujejo?

Brigita Tomas:
Vedno bolj, vendar smo še daleč od tega, da bi bile mehke veščine enako cenjene, da bi bili ljudje pripravljeni vložiti energijo, čas in denar v njihovo nadgradnjo. Poslovni svet postaja vse bolj kompleksen, kar pomeni, da enostavne naloge opravljajo roboti in stroji, in tega bo vedno več. To pomeni, da ljudem pravzaprav ostajajo le bolj kompleksne naloge in kompleksno reševanje problemov. Tega pa ne more več delati en sam človek kot včasih, kar pomeni, da je ključ v sodelovanju - sodelovanje pa je mehka veščina, kreativno reševanje izzivov je mehka veščina, empatija je mehka veščina.

Vsega tega se v klasičnih šolah ne učimo, kar pomeni, da je odgovornost posameznika v odrasli dobi, ko je že vpet v delovni proces, da to sam nadgrajuje. Kar je seveda tudi odgovornost podjetij.

TFL Glasnik:
Koliko prinaša to v denarju? Ali znamo to opredeliti?

Brigita Tomas:
Neposredne dodatne prihodke je nemogoče oceniti, ker težko izoliramo mehko veščino, vedno gre za skupek nekih dejavnikov. Lahko pa dosti dobro ocenimo, kakšen je strošek, če mehkih veščin ni. To se pozna v številu ur, preživetih na (neproduktivnih) sestankih, številu konfliktov, ki onemogočajo doseganje nekih ciljev, odsotnosti z delovnega mesta, pomanjkanju kreativnosti, odstotku nezavzetosti, za kar vse imamo dobre in konkretne izračune … Gallupove raziskave so pokazale, da je v Sloveniji le 15 odstotkov ljudi zelo zavzetih, svetovna statistika pa je okoli 30 odstotkov.

TFL Glasnik:
Prostora za izboljšanje je več kot dovolj. Kako merite zavzetost?

Brigita Tomas:
Če si drznem nekoliko poenostaviti definicijo, zavzetost pomeni, da je človek s srcem pri delu. To pomeni, da ne pride v službo delat, ampak si prizadeva za doseganje tako svojih ciljev kot ciljev organizacije. Čuti odgovornost in pripadnost do dela. Torej odpade tisto: delam in grem domov, temveč o delu razmišlja, je pripravljen vložiti več kot zgolj minimalno. Seveda mora podjetje na drugi strani to ceniti. Ko rečem podjetje, s tem mislim vodje. Vodstvene veščine pa so tiste, ki so temeljne, ki so ključne za zavzetost.

TFL Glasnik:
Torej se začne na vrhu in potem poteka navzdol?

Brigita Tomas:
Zelo pogosto srečam primere, ko vodje pošljejo svoje zaposlene na izobraževanje mehkih veščin, vendar se tako nič ne spremeni ali bore malo. Če ne izobražujemo vodij, tudi izobraževanje zaposlenih ne bo veliko koristilo.

TFL Glasnik:
Potemtakem gre za nekakšen paket? Po mojem se dobra podjetja tega zavedajo, in ko vas pokličejo, ponujate cel paket. Kako to gre?

Brigita Tomas:
Vedno izhajamo iz trenutne situacije oziroma iz trenutnih izzivov, ki jih imajo. V nekaterih podjetjih je izziv zavzetost kot takšna. Ima pa zavzetost veliko obrazov in se kaže na različne načine in tukaj gremo malce globlje. Nizka zavzetost je posledica, ne vzrok. Kje je manko veščin, kje nastajajo težave zaradi tega, kje so odstopanja, kje porabimo več časa, kot bi bilo treba?

V globini iščemo vzroke, saj ljudje pridejo s problemi, ki so že posledica. Slaba komunikacija, preveč časa zapravimo na sestankih, vsak obdeluje samo svoj vrtiček in bog ne daj, da bi pogledal čez ograje, veliko je zastarelih konfliktov, ki se kažejo v zamerah in podtikanjih.

Ko odkrijemo dejanske vzroke, vidimo vrzeli in potem na te vrzeli 'prilepimo' ustrezne veščine in jih sistematično nadgrajujemo. Pri tem je še nekaj pomembnega: eno samo izobraževanje ne bo rešilo ničesar, saj ljudje pogosto pošljejo nekoga na nekajurno izobraževanje o vodenju; človek pride z obilo idej in gradiv, ki pa končajo v predalu. Vse ostane tako, kot je bilo.

TFL Glasnik:
Bila sem na eni od vaših delavnic, so kratke, vsak dobi naloge za domov. Gradivo, ki ga ljudje nesejo domov, je nepomembno, pomembno je, kaj se naučijo. Če ti uspe to implementirati, si zares uspešen.

Brigita Tomas:
Pri tem zelo zelo velja pravilo: manj je več. Bistvo je, da ljudje sami ugotovijo, kje jih čevelj žuli, in na to aplicirajo tisto znanje. Znanje samo ni dovolj. Tudi veščina ne. Veščino moramo znati uporabljati primerno kontekstu. Na tak način gradimo samozavest vodje, kar posledično pripelje do spremembe vedenja. Morajo pa analizirati in biti pripravljeni tudi sami sebi nastaviti ogledalo. To je ključno.

TFL Glasnik:
Če si upajo sami sebi nastaviti ogledalo.

Brigita Tomas:
Tako je. Če človek pride sam, je eno, če pa nekoga pošljejo na izobraževanje, imamo pred seboj malce več ovir, preden nekaj dosežemo.

TFL Glasnik:
Kako bi ocenili stanje v Sloveniji? Ali obstaja korelacija med uspešnimi podjetji, ki jih je veliko, in ali ocenjujete, da se zavedajo tega področja, se ukvarjajo s tem? Ali so bolj uspešna, ker imajo bolj zavzete zaposlene? Ne nazadnje, kaj pa javni sektor, ministrstva, javna uprava? To je področje, ki je verjetno najbolj problematično glede tega.

Brigita Tomas:
Prvi korak, pri katerem se moramo ustaviti, je, kaj je definicija uspeha. Kaj je uspešno podjetje? Podjetje, ki deluje na trgu brez zavzetih zaposlenih, danes ne bo dolgo uspešno. Oziroma, če ima srečo, da deluje v rastoči panogi, bo nekaj časa še uspevalo. Če pa je podjetje v panogi, ki je zrela oziroma celo v upadanju, brez visoko zavzetih zaposlenih ne bo uspelo. Na dolgi rok ne – vsi lahko malo krpamo, vendar le na kratki rok.

Javna uprava ne potrebuje uspeha v takem smislu kot podjetja, ki so na trgu, ne potrebuje rezultatov. Mehke veščine pri njih ne pridejo toliko do izraza – obstali bodo ne glede na to, kakšne rezultate bodo dosegali. Ne želim posploševati, marsikateri oddelek v javni upravi deluje dobro, saj tudi sama osebno poznam nekaj ljudi v javni upravi, ki so izjemno ciljno naravnani in želijo izboljšati stvari. Je pa res, da ni iz trte izvito mnenje o javni upravi, ki da je prepočasna, prevzetna, brez nekih ključnih komunikacijskih in sodelovalnih veščin, ker jim tega ni treba nujno znati.

TFL Glasnik:
Tudi kot posamezniki potrebujemo te veščine, saj gre za osebno rast. O tem se vse več pogovarjamo, to so stvari, ki prinašajo tudi lepše in srečnejše življenje.

Brigita Tomas:
Človeka ne moremo razdeliti na delo in na drugo, preprosto ne gre. Če pridobiš na enem področju, boš vsekakor tudi na drugem. In, kot ste rekli, bistvena je želja. Ne glede na to, kje začneš graditi mehke veščine, pri delu ali doma, vse se prenaša in nadgrajuje.

TFL Glasnik:
Bojim se, da ne gre brez ozaveščanja in tega, da ta potreba pride od znotraj. Ljudje se z lahkoto odločijo za vozniški izpit ali denimo tečaj angleščine, za kakšen tak tečaj pa ne.

Brigita Tomas:
Eden od razlogov je tudi ta, da ko narediš izpit za viličarja ali denimo tečaj angleščine, so rezultati vidni takoj, pri mehkih veščinah pa rezultati niso takoj vidni. Zato veliko ljudi podcenjuje te veščine. Kajti tudi če nimamo teh veščin, posledice niso takoj vidne, na dolgi rok ali čez leta pa se opazijo. Tako je tudi pri pozitivni plati.

TFL Glasnik:
Kakšni so vaši načrti v prihodnje? Kje se vidite?

Brigita Tomas:
Čaka me še kar nekaj izzivov. Ključno je prizadevanje, da ljudem približam mehka znanja, predvsem vodstvene veščine. Verjamem, da je v tem še ogromno potenciala. Vodstvene veščine v najširšem smislu: bodisi voditi podjetje, športno društvo, skupino ali pa domače gospodinjstvo. Čutim, da tukaj moje delo še ni končano.

TFL Glasnik:
Še čisto zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Brigita Tomas:
Uporabila bom kar svoj slogan: spremeni, rasti, vodi. Gre v krogu: ali nekaj spremenimo in rastemo ter vodimo ali vodimo, spreminjamo in rastemo. Tukaj je moje ključno sporočilo na vseh mojih delavnicah.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Karin Stančič

piše: Silva Koritnik Rakela, univ. dipl. ekon., Izobraževalna hiša Cilj

Stavbna pravica in računovodskih standardi

Nastanek današnjega članka je spodbudilo nehoteno sodelovanje v razpravi o prodaji stavbne pravice iz stečajne mase podjetja Betnava, d. o. o. Prodana je bila za skromnih 10.000 evrov, kar je razpravljavce zelo razburilo, saj je bila po navedbah novinarja v bilanci stanja podjetja izkazana v višini 2 milijonov evrov. In o tej pravici bomo pisali v nadaljevanju. Predstavili bomo, kako jo vidi Odbor za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP, angl. IFRIC).

Stavbna pravica v slovenskem bilančnem pravu

Stavbna pravica je pomemben institut na področju stvarnega prava, ki ga ureja v letu 2002 sprejet Stvarnopravni zakonik (SPZ). Stavbna pravica sodi v skupino petih stvarnih pravic, med katerimi je najpomembnejša lastninska pravica. Stavbna pravica je omejena stvarna pravica, ki se lahko samostojno prenaša, je časovno omejena (ne sme trajati več kot devetindevetdeset let), mogoče jo je podedovati, odsvojiti in načeloma je odplačna.

Stavbna pravica omogoča posamezniku, bodisi fizični osebi ali pravni, gradnjo nad ali pod zemljiščem, ki ni v njegovi lasti. Do ustanovitve stavbne pravice prihaja, kadar ni mogoče vzpostaviti lastninske pravice ali pa ta ni smiselna. V Sloveniji so stavbne pravice pogosto dodeljene na zemljiščih v lasti občin za zelo nizko nadomestilo (gradnja domov za starejše, športni objekti …) in pa med povezanimi podjetji v skupini podjetij oziroma med lastniki podjetij kot fizičnimi osebami in njihovimi podjetji. Pri tovrstnih pogodbah so cene praviloma tržne.

V okviru davčne zakonodaje in računovodskih standardov smo imeli in še vedno imamo v zvezi s stavbno pravico kar nekaj težav. Najprej nismo vedeli, kam naj jo umestimo glede obdavčitve z davkom na dodano vrednost – ali naj bo dobava blaga ali naj jo obravnavamo kot storitev.

Nato pa je prišlo do nasprotujočih si strokovnih razlag o računovodski obravnavi stavbne pravice, ko so bile v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ukinjene davčne olajšave za investiranje v nepremičnine, ohranjene pa so bile olajšave za investiranje v neopredmetena sredstva. FURS je zastopal stališče, da stavbna pravica ni neopredmeteno sredstvo. Nekateri drugi strokovni krogi pa so zastopali stališče, da gre za pravico, in torej neopredmeteno sredstvo. Davčno dilemo je razrešil tretji odstavek 55.a člena tega zakona, ki navaja, da se za neopredmetena sredstva iz prvega odstavka tega člena ne štejejo stvarne pravice na nepremičninah ter druge podobne pravice.

Ob pregledu sodne prakse naletimo kar na nekaj sodb, ki se ukvarjajo s stavbno pravico. Tako se v eni od sodb razpravlja o tem, kdo je zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Pojavljajo se torej nova davčna vprašanja, ki doživljajo različne razlage. To so področja, ki jih moramo urediti znotraj Slovenije. Na področju računovodenja pa rešitve prihajajo tudi iz tujine.

Kako deluje Odbor za pojasnjevanje mednarodnih računovodskih standardov (OPMSRP)

V praksi se uporabnikom računovodskih standardov pojavljajo številna vprašanja. V okviru zbirke MSRP je določen postopek obravnave predlogov in vprašanj uporabnikov glede posameznih računovodskih standardov. Uporabniki naslovijo vprašanja na OPMSRP, ki se po (dolgotrajnem) postopku odloči, ali je vprašanje take narave, da je nanj mogoče odgovoriti z uporabo obstoječih standardov ali je morda potrebna izboljšava standardov ali pa celo sprejetje povsem novega standarda.

Vsi dnevni redi in zapiski obravnav so javno dostopni. Potek razprav in pa ugotovitve so lahko stroki v veliko pomoč, saj vprašanja prihajajo z vsega sveta, odgovori pa so relevantni tudi za uporabnike zbirke SRS. Seveda je vedno veliko vprašanj s področja standardov, ki so bili sprejeti nedavno. Tako je zanimiv odgovor s področja najemov, ki ga bomo povzeli v nadaljevanju.

Stavbna pravica in najemi (OPMSRP, junij 2019)

Vprašanje uporabnika

Odbor je prejel prošnjo za presojo pogodbe o uporabi podzemne površine (angl. subsurface right). S to pogodbo upravljavec plinovodov (stranka) pridobi pravice za postavitev le-teh v podzemne površine za obdobje 20 let, in za to pravico plačuje nadomestilo. V pogodbi je natančen popis zemljišč – dolžina, širina in globina površin, ki jih bo stranka uporabila za namestitev plinovodov. Lastnik zemljišča obdrži pravico do uporabe zemljišča nad plinovodi, vendar nima pravice do dostopa do podzemnih površin oziroma do spreminjanja načina rabe podzemnih površin v celotnem 20-letnem obdobju. Stranka ima pravico izvajati tehnične preglede, popravila in vzdrževanje plinovodov, pri čemer jih v primeru poškodb lahko nadomesti z novimi.

Predlagatelj sprašuje o uporabi standardov. Sprašuje, ali naj uporabi MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva, MRS 38 – Neopredmetena sredstva ali pa morda katerega od drugih standardov.

Odgovor OPMSRP

Odbor odgovarja, da MSRP 16 – Najemi zahteva, da se ta standard uporabi pri vseh najemih z redkimi izjemami. Obravnavana pogodba ne vsebuje nobene od izjem, naštetih v MSRP 16.4 (kratkoročni najemi in najemi majhnih vrednosti). Odbor je v svojem odgovoru poudaril, da so podzemne površine opredmeteno sredstvo. Torej, če pogodba ustreza definiciji najema, potem je treba najprej uporabiti MSRP 16 in šele nato ostale standarde.

V skladu z MSRP 16.9 (enako v SRS) je pogodba najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe določenega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo.

Podzemne površine so zmogljivostni del sredstva, ki se šteje za identificirano sredstvo, če je fizično ločen. In podzemne površine so fizično ločene od nadzemnih površin zemljišča. Tako je tudi stavbna pravica zmogljivostni del zemljišča.

MSRP 16.B9 navaja, da je treba pri ocenjevanju, ali se s pogodbo za določeno obdobje prenaša pravica do uporabe identificiranega sredstva, oceniti, ali ima stranka v celotnem obdobju uporabe hkrati:

• pravico pridobiti vse pomembne gospodarske koristi od uporabe identificiranega sredstva in
• pravico usmerjati uporabo identificiranega sredstva.

Stranka na podlagi zadevne pogodbe obvladuje uporabo identificiranega sredstva in pridobiva vse gospodarske koristi, saj ima izključno pravico do uporabe sredstva v 20-letnem obdobju.

V skladu z MSRP 16.B24 ima stranka pravico do usmerjanja uporabe identificiranega sredstva v celotnem obdobju uporabe samo, kadar ima v celotnem obdobju uporabe pravico usmerjati način in namen uporabe sredstva oziroma so pomembne odločitve o načinu in namenu uporabe sredstva določene vnaprej in ima stranka v celotnem obdobju uporabe pravico upravljati sredstvo (ali usmerjati druge, da upravljajo sredstvo tako, kot določi ona), ne da bi imel dobavitelj pravico spreminjati ta navodila za delovanje.

Zadevna pogodba vsebuje člene, v katerih je bila raba podzemnih površin vnaprej določena (postavitev plinovoda) in določene so tudi vse pravice glede posegov v podzemne površine zaradi popravil in vzdrževanja.

Na podlagi teh ugotovitev je odbor zaključil, da je za zadevno pogodbo primerna uporaba MSRP 16 – Najemi.

Še nekaj besed o omenjenem članku slovenskega novinarja

Branje članka je bilo zanimivo, saj se poleg prodaje stavbne pravice ukvarja tudi s plačili čebelarskega društva v višini 800 evrov mesečno za »uporabo zemljišča in postavitev čebelnjaka«. Brez poznavanja vsebine pogodbe lahko ugibamo, ali gre za služnostno pravico ali stavbno pravico. Upajmo, da lastnike sosednjih parcel ta članek ne bo spodbudil k zaračunavanju uporabe njihovih zemljišč, saj čebele prav gotovo tudi te uporabljajo za svojo »pridobitno« dejavnost.

Za kakšen resen komentar članka, ki je spodbudil razpravo ob jutranji kavi v lokalni kavarni, imam premalo informacij. Prav enako pa se je verjetno godilo novinarju, ki je članek napisal. Le da njemu manjka tudi osnovno poznavanje instituta stvarnih pravic in pa finančne matematike, saj navaja kar nekaj trditev – pri tem se sklicuje na osnovnošolsko matematiko, kako bi se dalo premoženje podjetja v stečaju oplemenititi. Žal z osnovnošolsko matematiko in pomanjkanjem podatkov težko pridemo do rezultata. Zato vas vabimo, da tudi sami pridobite potrebno znanje za računovodsko obravnavo najemov.

piše: dr. Nina Plavšak, revija Odvetnik št. 90/2019

Pri opredelitvi poslovne odškodninske odgovornosti lahko izhajamo iz splošne opredelitve odškodninske odgovornosti. Odškodninska odgovornost je tista vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt tega razmerja (odgovorna oseba) dolžan drugemu subjektu (oškodovancu) povrniti povzročeno škodo, drugi subjekt (oškodovanec) pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev.¹

Poslovna odškodninska odgovornost je tista vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je pogodbena stranka, ki je kršila svojo pogodbeno (poslovno) obveznost opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti (odgovorna oseba), dolžna drugi pogodbeni stranki (oškodovancu, pogodbi zvesti stranki) povrniti škodo, ki ji jo je s to kršitvijo povzročila, druga pogodbena stranka (oškodovanec, pogodbi zvesta stranka) pa je upravičena zahtevati takšno povrnitev (primerjaj drugi odstavek 239. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

1. Umestitev poslovne odškodninske odgovornosti v sistem odškodninskih odgovornosti

Ključno vprašanje, na katerega je treba odgovoriti v zvezi z umestitvijo poslovne odškodninske odgovornosti v sistem odškodninskih odgovornosti (torej v sistem ureditve odškodninskih odgovornosti v OZ), je razmerje med pravili o odškodninski odgovornosti, ki jih ureja OZ v 2. oddelku II. poglavja splošnega dela OZ z naslovom Povzročitev škode, in sicer zlasti tistimi, ki so uvrščena v 1. odsek navedenega oddelka z naslovom Splošna načela (131. do 134. člen), in pravili o poslovni odškodninski odgovornosti, ki so urejena v I. razdelku 1. odseka 1. oddelka III. poglavja splošnega dela OZ.

Odgovoriti je treba na vprašanje, ali so predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti celovito urejene v I. razdelku 1. odseka 1. oddelka III. poglavja splošnega OZ (239. do 246. člen) in zato ta posebna pravila izključujejo uporabo splošnih pravil, in sicer zlasti prvega odstavka 131. člena OZ. Praktični pomen odgovora na to vprašanje je, ali je krivda (ki se tudi po pravilu prvega odstavka 131. člena OZ domneva) tudi predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti.

Vprašanje lahko oblikujemo tudi drugače, in sicer, ali imajo vse vrste odškodninskih odgovornosti skupni (en sam) pravni temelj ali pa je pravnih temeljev odškodninskih odgovornosti več.

Posamezne vrste odškodninskih odgovornosti se med seboj razlikujejo po predpostavkah, ki morajo biti izpolnjene, da nastane obveznost povrniti škodo. Zato ene same (najbolj) splošne oblike odškodninske odgovornosti ni.

Posebna pojavna oblika protipravnosti, ki je predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti po drugem odstavku 239. člena OZ, se kaže (nastopi) v pravnem dejstvu (protipravnem stanju) kršitve pogodbene (poslovne) obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je pogodbena stranka s pogodbo zavezala opraviti (nepravilna izpolnitev pogodbene obveznosti). Kadar protipravnost (kot predpostavka odškodninske odgovornosti) nastopi v pojavni obliki kršitve poslovne (pogodbene) obveznosti, se za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo ta kršitev povzroči (torej za odškodninsko obveznost povrniti to škodo), uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, ki (kot posebna pravila) izključujejo uporabo splošnega pravila prvega odstavka 131. člena OZ, ki ureja predpostavke splošne neposlovne odškodninske odgovornosti. Zato krivda ni predpostavka poslovne odškodninske odgovornosti.

Pravilnost takšnega sklepa dodatno utemeljujejo naslednja (posebna) pravila, ki so urejena v 1. odseku 1. oddelka III. poglavja splošnega dela OZ:

• Ureditev razlogov za razbremenitev poslovne odškodninske odgovornosti v 240. členu OZ, ki bi bila nepotrebna, če bi se za to odgovornost uporabljalo pravilo prvega odstavka 131. člena OZ, po katerem bi se dolžnik razbremenil odgovornosti (že), če bi dokazal, da je ravnal z dolžno skrbnostjo (torej, da ni kriv).
• Določba 246. člena OZ, po kateri se za povrnitev škode, nastale s kršitvijo pogodbene obveznosti, smiselno (podrejeno) uporabljajo določbe OZ o povrnitvi nepogodbene škode, če ni v določbah 1. odseka 1. oddelka III. poglavja splošnega dela OZ drugače določeno. Tudi iz te določbe izhaja, da OZ v 2. oddelku II. poglavja splošnega dela ureja samo neposlovno (nepogodbeno) odškodninsko odgovornost.

2. Predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti

2.1. Splošno o predpostavkah poslovne odškodninske odgovornosti in razbremenilnih razlogih

Predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti so pravna dejstva, ki morajo nastopiti, da bi pogodbi zvesta stranka pridobila pravico zahtevati povrnitev škode zaradi nepravilne izpolnitve, ki je vsebina poslovne odškodninske odgovornosti.

Pravica zahtevati povrnitev škode, ki je pogodbi zvesti stranki nastala zaradi nepravilne izpolnitve obveznosti druge pogodbene stranke, je ena od dodatnih pravic, ki jih pridobi pogodbi zvesta stranka na podlagi odgovornosti druge pogodbene stranke za to nepravilno izpolnitev. Zato morata biti za nastanek (pridobitev) te pravice izpolnjeni splošni predpostavki odgovornosti za nepravilno izpolnitev, ki sta skupni vsem dodatnim pravicam, ki jih pridobi pogodbi zvesta stranka na podlagi odgovornosti za nepravilno izpolnitev. To sta:

1. Nepravilna izpolnitev pogodbene obveznosti, ki ima značilnost protipravnega stanja. Ta predpostavka je enaka splošni predpostavki (protipravnosti), ki je skupna vsem vrstam odškodninske odgovornosti. Splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, se uporabljajo za dve pojavni obliki nepravilne izpolnitve: za zamudo z izpolnitvijo in za neizpolnitev. Za odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane zaradi izpolnitve z napakami, pa veljajo nekatera posebna pravila.
2. Vzrok za nepravilno izpolnitev izvira iz sfere stranke, katere izpolnitvena obveznost je kršena. Pri tem velja domneva, da vzrok za kršitev izvira iz sfere te stranke. To domnevo pa lahko pogodbena stranka ovrže (in se s tem razbremeni odgovornosti za nepravilno izpolnitev), če dokaže, da je vzrok za kršitev zunaj njene sfere (primerjaj 240. člen OZ). Izpolnjeni pa morata biti tudi dodatni (posebni) predpostavki poslovne odškodninske odgovornosti (za pridobitev dodatne pravice pogodbi zveste stranke zahtevati povrnitev škode), ki sta hkrati splošni predpostavki odškodninske odgovornosti, saj sta skupni vsem vrstam odškodninskih odgovornosti, in sicer:

-  Vzročna zveza med nepravilno izpolnitvijo obveznosti in škodo, ki zaradi te nepravilne izpolnitve nastane pogodbi zvesti stranki.

-  Škoda, ki jo pogodbi zvesti stranki povzroči nepravilna izpolnitev pogodbene obveznosti druge stranke (primerjaj 243. člen OZ). Pravila o povrnitvi škode so obravnavana v 5. razdelku.

Tudi pri poslovni odškodninski odgovornosti za trditveno in dokazno breme glede obeh splošnih predpostavk odgovornosti za nepravilno izpolnitev veljajo splošna pravila, razložena v razdelku 3.5. Trditveno in dokazno breme glede obeh dodatnih predpostavk pa nosi pogodbi zvesta stranka. To pomeni, da mora pogodbi zvesta stranka trditi in dokazati:

• da ji je zaradi nepravilne izpolnitve (zamude ali neizpolnitve) nastala škoda in
• obseg škode, ki ji je zaradi tega nastala.

2.2. Nepravilna izpolnitev, neizpolnitev in kršitev poslovne (pogodbene) obveznosti

2.2.1. Pomen doslednosti (natančnosti) pri uporabi izrazov (ne)pravilna izpolnitev, neizpolnitev in kršitev poslovne (pogodbene) obveznosti

Pogosto v pogovornem jeziku izraze nepravilna izpolnitev, neizpolnitev in kršitev obveznosti uporabljamo kot sinonime. Pri uporabi pravnih pravil, ki urejajo pravne posledice, pa moramo biti bolj natančni, saj ti izrazi ne označujejo povsem enakih (identičnih) pravnih položajev (torej se ne uporabljajo kot sinonimi). Prav tako pa se pri nekaterih položajih pojmi pravilna izpolnitev, nepravilna izpolnitev in neizpolnitev uporabljajo v širšem pomenu pri drugih pa v ožjem pomenu. Zato so v razdelkih 2.2.2., 2.2.3. in 2.2.4. najprej razloženi ožji in širši pomeni navedenih izrazov.

2.2.2. Pravilna izpolnitev poslovne (pogodbene) obveznosti v širšem in ožjem pomenu

Pravilna izpolnitev obveznosti v ožjem pomenu je izpolnitev, ki je pravilna po načinu (vsebini) izpolnitvenega ravnanja. To pomeni, da je opravljena brez (stvarnih ali pravnih) napak. Pravna posledica (učinek) pravilne izpolnitve v ožjem pomenu je prenehanje obveznosti.

Dolžnik lahko svojo obveznost izpolni pravilno v ožjem pomenu pravočasno (pred dospelostjo ali ob dospelosti obveznosti) ali z zamudo (po dospelosti obveznosti).

Zamuda s pravilno izpolnitvijo v ožjem pomenu lahko nastane:

• bodisi če dolžnik ob dospelosti ne stori nič (torej ne opravi izpolnitvenega ravnanja, ki je predmet njegove izpolnitvene obveznosti)
• bodisi če dolžnik ob dospelosti sicer opravi izpolnitveno ravnanje, ki je predmet njegove izpolnitvene obveznosti, vendar ima ta izpolnitev (stvarne ali pravne) napake, je torej nepravilna v ožjem pomenu.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

piše: Tanja Kaltnekar, revija Denar št. 498/2019

Davčni organ vse pogosteje izreka globe za napake davčnih zavezancev, zato je še kako pomembno, da izberete dober računovodski servis.

V prvem delu prispevka vam predstavljam določbe o davčnih prekrških in predvidene globe, ki jih predpisuje ZDavP-2 ali ZDDV-1 za ugotovljene napake in nepravilnosti, ki jih ugotovi davčni organ ob nadzoru poslovanja. Zadnje čase davčni organ zavezancem ne odmeri samo dodatne davčne obveznosti v primeru ugotovljenih nepravilnosti, temveč temu sledi tudi odmera globe v odvisnosti od števila kršitev davčnih predpisov in višine dodatno odmerjene davčne obveznosti.

Davčni zavezanci so zavezani k obračunavanju in plačevanju davčnih obveznosti. Če davčni organ v postopku davčnega nadzora ali davčnega inšpekcijskega nadzora ugotovi, da družba oziroma podjetnik ni pravilno obračunal davka oziroma ni plačal svojih davčnih obveznosti v celoti, mu naloži plačilo premalo plačanega davka, čemur se pripišejo še ustrezne zamudne obresti. Neplačevanje davkov pa pomeni tudi davčni prekršek, zaradi česar se zavezancu obračuna tudi globa. Globa se lahko izreče tudi fizični osebi, vendar jo davčni organ pogosteje izreka poslovnim subjektom in njihovim odgovornim osebam.

Globe so predpisane za posamezne sklope prekrškov. Največ prekrškov je opredeljenih v ZDavP-2, za namene DDV so prekrški opredeljeni v ZDDV-1, prekrškovne določbe vsebuje tudi Zakon o davčnem potrjevanju računov. Globa se odmeri davčnemu zavezancu in tudi odgovorni osebi davčnega zavezanca.

Ker je za en prispevek obseg informacij, povezanih s prekrški, preobsežen, sem se odločila, da članek razdelim na dva dela. V prvem delu vam predstavljam vsebino prekrškovnih določbo po ZDavP-2 in ZDDV-1, prihodnjič pa sledi predstavitev prekrškovnih določb po Zakonu o davčnem potrjevanju računov, predstavitev izjem, vezanih na samoprijavo, opredelitev zastaranja in predstavitev poteka postopka odmere globe v primeru davčnih prekrškov.

Sam postopek odmere globe v primeru davčnih prekrškov vodi davčni organ, ki mora pri tem upoštevati določila glede prekrškovnih določb, zapisanih v posameznem davčnem predpisu, in hkrati tudi določbe Zakona o prekrških, ki primarno določa pravila, vezana na izrekanje globe. Posamezni davčni predpis lahko samo podrobneje opredeli vsebino prekrška ali določi drugačen rok zastaranja itd. Če davčni predpis ne vsebuje posebnega pravila, vezanega na izrekanje globe, se upošteva določbe Zakona o prekrških.

Davčni prekrški po ZDavP-2

Davčni prekrški posameznika

ZDavP-2 vsebuje kazenske določbe od 394. člena dalje. Najprej so opredeljeni prekrški za posameznike, ki se delijo na davčne prekrške in hujše davčne prekrške posameznikov.

Globa za davčne prekrške posameznika je določena v višini od 250 do 400 evrov. Posameznika se kaznuje za prekršek, če:

1. ne vloži davčne napovedi v predpisanem roku ali na predpisani način
2. na zahtevo davčnega organa ne predloži ali ne predloži v določenem roku ali na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne ali neresnične podatke;
3. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef;
4. uporablja zarubljeno premičnino v nasprotju z zakonom;
5. razpolaga z zarubljenimi premičninami;
6. ne predloži podatkov o čezmejnem aranžmaju, o katerem se poroča, ali jih ne predloži v predpisanem roku oziroma jih ne predloži za vsako leto, ko aranžma uporablja.

Hujši davčni prekršek posameznika se kaznuje z globo od 400 do 5000 evrov, če:

1. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične ali nepravilne ali nepopolne podatke;
2. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba;
3. na zahtevo davčnega organa ne da podatkov ali dokumentacije, s katero razpolaga, oziroma je ne hrani v skladu s tem zakonom;
4. na poziv davčnega organa ne predloži prijave premoženja ali je ne predloži na predpisan način ali v prijavi navaja neresnične podatke;
5. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v obračunu prispevkov za socialno varnost navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke;
6. ne predloži davčnega obračuna oziroma ga ne predloži na predpisan način oziroma v predpisanih rokih oziroma v davčnem obračunu navede neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke;
7. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu;
8. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom.

Davčni prekrški pri opravljanju dejavnosti

V 397. členu ZDavP-2 je zapisana večina davčnih prekrškov, ki veljajo za samostojne podjetnike, zasebnike in pravne osebe. Višina globe je odvisna od velikosti pravne osebe, in sicer velja naslednje pravilo:

• z globo od 800 do 10.000 evrov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost,
• z globo od 1200 do 15.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za mikro ali malo družbo;
• z globo 3200 do 30.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.

Člen vsebuje 48 različnih davčnih prekrškov, kjer davčni organ lahko izreče prej navedeno globo. Ker je obseg teh prekrškov zelo dolg, v nadaljevanju izpostavljam samo nekatere, celoten seznam si lahko preberete v 397. členu ZDavP-2.

Globa se izreče zavezancu, če:

1. ne predloži davčnega obračuna ali ne predloži davčnega obračuna na predpisan način oziroma v predpisanih rokih;
2. ne vloži davčne napovedi na predpisan način ali v predpisanem roku;
3. ne predloži obračuna davčnega odtegljaja ali ne predloži obračuna davčnega odtegljaja na predpisan način oziroma v predpisanih rokih;
4. ne predloži izjave oziroma ne navede ali ne navede pravilno količine finančnih instrumentov;
5. izjave ne hrani do poteka predpisanega roka;
6. prejemnik izjave ne dostavi davčnemu organu podatkov o prenosu obveznosti plačnika davka ali podatkov ne dostavi v zakonsko določenem roku;
7. kot plačnik davka ne izračuna, odtegne ali ne plača davčnega odtegljaja za davčnega zavezanca v skladu z zakonom;
8. v davčni napovedi ali obračunu davka navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
9. ne vodi ali ne hrani poslovnih knjig in evidenc v skladu s tem zakonom ali jih ne vodi dobro in pravilno oziroma na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti;
10. kot plačnik davka ne vodi evidenc o dohodkih in o odtegnjenih davkih po posameznem davčnem zavezancu;
11. ne izdaja ustreznih računov;
12. ne navede davčne številke na davčni napovedi ali obračunu davka;
13. v nasprotju s tem zakonom izplača dohodek fizični osebi, ki ni predložila svoje davčne številke, oziroma ne zagotovi potrebnih podatkov o nerezidentu;
14. v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago ali opravljene storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov;
15. v nasprotju z zakonom oseba iz 31. člena ZDavP-2 pri ponudniku plačilnih storitev nima odprtega transakcijskega računa;
16. ne zagotovi na predpisan način izpisov iz elektronsko vodenih poslovnih knjig ali evidenc oziroma ne omogoči dostopa ali vpogleda v svoje elektronsko vodene knjige ali evidence ali v programsko ter strojno opremo ali v baze podatkov ali ne zagotovi pristnosti izdanih dokumentov izdajatelja ter celovitosti vsebine izdanih dokumentov;
17. davčnemu organu na njegovo zahtevo ne da na voljo dokumentacije o elektronskem sistemu za vodenje poslovnih knjig in evidenc ali ne dokumentira vsake spremembe elektronske rešitve v časovnem zaporedju na predpisan način;
18. davčnemu organu v nasprotju z zakonom ne da na voljo podatkov iz evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc, ki jih vodi, ali ne omogoči davčnemu organu vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo, ki jo ima na voljo povezana oseba;
19. v nasprotju z zakonom razkrije podatke, ki so davčna tajnost, ali jih sporoči tretjim osebam ali jih uporablja oziroma omogoči, da jih uporablja tretja oseba;
20. na poziv davčnega organa ne predloži ali ne predloži v predpisanem roku in na predpisan način seznama premoženja ali na seznamu navede nepopolne in neresnične podatke;
21. ne omogoči davčnemu organu vpogleda v sef;
22. ne izračuna ali ne predloži izračuna akontacije davka davčnemu organu v skladu z zakonom;
23. davčnemu organu ali davčnemu zavezancu v nasprotju z zakonom ne dostavi podatkov, potrebnih za pobiranje dohodnine, ali ne dostavi teh podatkov v predpisanih rokih ali na predpisan način ali v dostavljenih podatkih navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke;
24. ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost ali ne predloži obračuna prispevkov za socialno varnost na predpisan način oziroma v predpisanih rokih;
25. ne predloži dokumentacije o povezanih osebah, obsegu in vrsti poslovanja z njimi ter o določitvi primerljivih tržnih cen oziroma tega ne predloži na predpisan način oziroma v določenih rokih, …

Celoten članek je dostopen za naročnike!