»Preden naredite prvo konkretno dejanje za dosego svojih finančnih ciljev, preverite svoja stališča in se prepričajte, da si zares želite pridobiti veliko premoženje. Seveda na način, ki bo ustrezal vašim notranjim vrednotam. Zapišite na list papirja svoje misli o denarju in bodite pozorni na svoje občutke ob tem,« je nasvet Roberta G. Allena, enega najvplivnejših strokovnjakov s področja doseganja finančne svobode in pomoči ljudem, ki 25. septembra prihaja v Ljubljano. Tokrat je bil naš gost v rubriki Pogovor.
Vrhovno sodišče RS je sprejelo sodni odločbi v zvezi z dodatkom na delovno dobo ter nadurnim delom, ki pomenita odmik od dosedanje prakse sodišč, pojasnjuje mag. Klavdija Erjavec iz odvetniške družbe Avbreht, Zajc in partnerji, podpisana pod tokratni pravni članek.
Kot smo napovedali v prejšnji številki TFL Glasnika, bomo danes v temi tedna napisali nekaj o določbah, ki jih prinaša osnutek predlogov sprememb Zakona o gospodarskih družbah. Gre za implementacijo sprememb, ki jih je prinesla Direktiva 2013/34/EU. Obravnavana direktiva v 6. poglavju obravnava konsolidirane računovodske izkaze in poročila. Namen urejanja navedenega področja je uskladitev zakonodaj držav članic EU na tem področju, da bi bila dosežena primerljivost in enakovrednost informacij, ki jih morajo objavljati družbe zavezanke v EU.
Vabljeni k branju!
»Preden naredite prvo konkretno dejanje za dosego svojih finančnih ciljev, preverite svoja stališča in se prepričajte, da si zares želite pridobiti veliko premoženje. Seveda na način, ki bo ustrezal vašim notranjim vrednotam. Zapišite na list papirja svoje misli o denarju in bodite pozorni na svoje občutke ob tem.«
Citirali smo nasvet Roberta G. Allena, ki 25. septembra prihaja v Ljubljano. Je eden najvplivnejših strokovnjakov s področja doseganja finančne svobode in pomoči ljudem, ki z njegovimi metodami in sistemi dosegajo nadpovprečne finančne rezultate.
TFL Glasnik:
Na kaj ste v dolgoletni osebni karieri najbolj ponosni?
Robert G. Allen:
Nisem ponosen na eno veliko stvar, ampak na tisoč majhnih. Ogromno sposobnih ljudi, ki vse življenje trdo delajo, komaj shaja iz meseca v mesec. Ne gre za njihove sposobnosti, talent ali pridnost. Gre bolj za odnos, ki ga imajo sami do sebe, svoje vrednosti in bogastva. Neizmerno sem ponosen, ko spoznavam uspešne ljudi, ki se jim je uspelo iztrgati iz te podganje dirke za preživetje. Srečen sem, če jim moje metode in sistemi pri tem pomagajo. Najbolj pa sem ponosen na svoj skoraj 40-letni zakon in tri otroke.
TFL Glasnik:
Pravite, da je denar vsepovsod okoli nas, samo videti ga je treba in izkoristiti te priložnosti. Tudi če je kriza.
Robert G. Allen:
Ne glede na to, v kakšnem obdobju smo, v obdobju krize ali prosperitete, imamo zmagovalce in poražence. V vsakem obdobju pridejo na plan drugačne priložnosti in drugačne metode. Pred petnajstimi leti še nihče ni slišal za infopodjetništvo, danes je to ena najboljših priložnosti za ustvarjanje bogastva.
Naj vam zaupam skrivnost? V resnici ne gre toliko za priložnosti kot za vaš način razmišljanja o denarju. Nekdo, ki o denarju razmišlja negativno in je že v zlatih časih ustvarjal le povprečne rezultate, mu bo šlo v krizi le še navzdol. In kriva bo kriza, okolje, gospodarstvo … Le zakaj pa se nekdo drug tudi v krizi dobro znajde? Ker ima oči odprte, ker spremlja trende, ker ima nos za priložnosti, ker se petkrat opeče, šestič pa mu uspe, ker zna tako zmagovati kot izgubljati. Zapomnite si: kjer večina ljudi vidi krizo, nekateri vidijo priložnost.
TFL Glasnik:
Kaj je najpomembnejše, da prepoznamo svoj dar v tem ali ga ima vsak?
Robert G. Allen:
Vsakdo od nas je nadarjen, le da nekateri iz svojega daru ustvarijo bogastvo, drugi ne. Toda če se svojega daru le zavedamo, nam nič ne koristi. Ali bi Mozart kdaj bil tako dober, če ne bi vadil kot nor? In ali bi lahko bil tako dober, če ne bi imel daru? Potrebna je torej kombinacije treh stvari: imeti dar, ga prepoznati in ga izpiliti kot diamant. Pri finančnem uspehu sta bolj kot nadarjenost pomembna disciplina in način razmišljanja o denarju.
Jaz verjamem, da si prav vsak človek na svetu zasluži živeti v obilju. Najzanimivejše je, da mnogo, res mnogo ljudi niti zase ne verjame, da so vredni bogastva. Ne glede na to, kako se ga trudijo pridobiti in obdržati, denar vedno znova zbeži od njih. Najprej je torej treba ozavestiti svoja notranja prepričanja.
TFL Glasnik:
Gre v bistvu za neko življenjsko filozofijo, za način življenja, za nove navade v našem ravnanju. Kaj če nam ne uspe?
Robert G. Allen:
Tu gre v veliki meri za disciplino in ustvarjanje novih navad. Kar seveda ni lahko in marsikdo prehitro obupa. Sem pa v svoji karieri srečal veliko ljudi, ki so do zadnje pike natančno sledili metodam in sistemom, ki jih opisujem v knjigah in na seminarjih, pa jim vseeno ni uspelo. Ko smo bolje raziskali njihov neuspeh, smo skoraj vedno prišli do ključne ovire: oni sami niso verjeli v svoj uspeh. Prepričanja, ki se nam v podzavest zapišejo že v otroštvu, nas lahko močno ovirajo na poti do uspeha, pa se tega niti ne zavedamo. Ni pa lahko, zato srečujem tudi ljudi, ki se preprosto ne želijo poglobiti vase. Kakor koli, v svoji karieri sem spoznal na tisoče ljudi, ki so se iz povprečnih zaslužkov povzpeli do finančne varnosti zase in za svojo družino tudi s pomočjo metod, ki jih učim. To mi privabi velik nasmeh na usta in ponos v srce.
TFL Glasnik:
Pripravili ste osem nasvetov, ki nas lahko vodijo do ustvarjanja bogastva. Bi še kaj dodali?
Robert G. Allen:
Že z upoštevanjem teh nasvetov se vam bodo odprla nova obzorja in nove priložnosti. Seveda imam za vas pripravljeno še veliko drugih nasvetov. Z vami želim deliti znanje, ki sem ga nabiral z izkušnjami v več kot 30 letih kariere. To me osrečuje.
TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Robert G. Allen:
Vem, da je v Sloveniji trenutno kar velika kriza in da je veliko ljudi izgubilo službo ali pa živijo v veliki negotovosti. Eden mojih najljubših izrekov je, da ko bog zapre vrata, nekje odpre okno. Ne glede na vašo trenutno situacijo bodite odprti za nove priložnosti, berite knjige, udeležujte se seminarjev, družite se, iščite, raziskujte. Morda je ta situacija, ki je trenutno videti kot zelo slaba, pravzaprav odlična priložnost za vas. Pravzaprav sem o tem prepričan. Ne poznam nikogar, ki je obogatel le s tem, da je hodil v službo. Poznam pa jih na stotine, ki so službo pustili ali izgubili in se podali v nove priložnosti ter uspeli.
Po elektronski pošti se je pogovarjala: Zlata Tavčar
piše: mag. Klavdija Erjavec, odvetnica pri AVBREHT, ZAJC IN PARTNERJI odvetniška družba o.p., d.o.o.
Vrhovno sodišče RS je sprejelo sodni odločbi, ki pomenita odmik od dosedanje prakse sodišč. Ali bosta pomenili tudi dejanski premik v vsakdanji praksi delodajalcev?
a) Dodatek za delovno dobo
V zvezi z dodatkom za delovno dobo je bil dne 16. 9. 2013 izdan sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 10/2013, ki po mojem mnenju (končno) upošteva dejansko stanje na trgu dela. Prav tako pomeni odstop od pretiranega varovanja pravic delavcev tudi v primerih, ko so plače delavcev bistveno višje, kot so določene najnižje osnovne plače za posamezni tarifni razred po kolektivnih pogodbah, ali celo v primerih, ko gre za vodilne delavce.
Vrhovno sodišče RS je v obrazložitvi navedlo, da se upoštevaje določbe 30. in 129. člena ZDR (sedaj 32. in 129. člen ZDR-1) stranki pogodbe o zaposlitvi ne moreta veljavno dogovoriti na primer, da delavcu pravica do dodatka za delovno dobo sploh ne pripada ali pa, da mu ta pripada v nižji višini, kot je določeno v kolektivni pogodbi. Vendar pa to ne pomeni, da med strankama pogodbe o zaposlitvi, še zlasti, ko gre za vodilne delavce, v zvezi s tem sploh ni možen noben dogovor. Po presoji sodišča ni ovir za to, da se delavec in delodajalec ne bi mogla dogovoriti npr., da se dodatek za delovno dobo ne izkazuje posebej na plačilni listi, temveč se v pogodbi o zaposlitvi določi višja plača, ki pa poleg pripadajoče osnovne plače vsebuje tudi dodatek za delovno dobo. Seveda ob predpostavki, da je delavcu zagotovljen minimum pravic, ki so določene v delovnopravni zakonodaji in kolektivnih pogodbah. V takšnem primeru namreč ne gre za odpoved z zakonom določeni pravici (konkretno pravici do dodatka za delovno dobo), temveč zgolj za drugačno obliko realizacije te pravice.
Odločitev Vrhovnega sodišča RS pri tem ne odgovarja na vprašanje, ali je potrebno z delavcem, ko dopolni dodatno leto delovne dobe, skleniti aneks k pogodbi o zaposlitvi in določiti plačo, ki bo višja za dodatek za delovno dobo, ali pa ima delavec lahko ves čas, dokler je njegova plača višja, kot je določena najnižja osnovna plača za posamezni tarifni razred, enako plačo. Ker so mnenja v zvezi s tem zelo različna, menim, da bi bilo potrebno, v izogib nejasnostim, to urediti že v sami pogodbi o zaposlitvi in se »izogniti« naknadnemu ugotavljanju volje pogodbenih strank.
Vrhovno sodišče RS v obrazložitvi še navaja, da mora biti v sami pogodbi o zaposlitvi določena višja plača, ki poleg pripadajoče osnove plače vsebuje tudi dodatek za delovno dobo. Ker je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, bi bilo tudi glede na obrazložitev sodišča (lahko) sporno, če je v pogodbi o zaposlitvi napisano, da delavcu pripada osnovna plača, ki vključuje tudi dodatek za delovno dobo. V izogib morebitnim nejasnostim bi bilo zato smiselno, da se v sami pogodbi o zaposlitvi posebej določi znesek osnovne plače, ki je hkrati bistvena sestavina pogodbe o zaposlitvi, in še posebej znesek plače, ki vključuje tudi dodatek za delovno dobo.
b) Nadurno delo oziroma delo preko polnega delovnega časa
V zvezi z nadurnim delom je bila dne 18. 9. 2012 izdana sodna odločba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 111/2012, ki je povsem spremenila predhodno prakso (prvostopenjskih in pritožbenega) sodišč. Na podlagi predhodne prakse so sodišča priznavala dodatek za nadurno delo samo za ure, ki so bile opravljene do zakonsko dovoljenega najvišjega možnega števila opravljenih ur v posameznem mesecu (tj. največ 20 ur na mesec), dejansko opravljene ure preko zakonsko dovoljenega števila opravljenih nadur (torej, če je delavec opravil v posameznem mesecu 30 nadur, je to 10 ur, ker je dovoljenih največ 20 ur na mesec), pa so bile izplačane brez dodatka za nadurno delo (tj. v višini 100 % in ne npr. v višini 130 %). Takšna praksa sodišč se je po mojem mnenju oblikovala, ker je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri izračunu pokojninske osnove upošteval le zakonsko dovoljeno število nadur. Preostale opravljene ure se niso upoštevale v pokojninsko osnovo, kljub temu pa je delodajalec moral odvesti vse pripadajoče davke in prispevke. V zgoraj navedeni sodni odločbi pa je Vrhovno Sodišče RS navedlo, da je nadurno delo tudi delo, ki ga delavec po odredbi oziroma navodilih delodajalca opravi preko zakonsko dovoljene kvote nadur. Delavec je ob takem opravljanju nadurnega dela obremenjen najmanj tako, kot je obremenjen zaradi odrejenega opravljanja nadur v okviru zakonsko dovoljene kvote. Ravno taka dodatna obremenitev in omejitev delavčevega prostega časa v posledici tega pa je bila vsebinska podlaga za priznavanje posebnega dodatka za delo preko polnega delovnega časa oziroma nadurno delo. Niti na podlagi 128. člena ZDR (enak je tudi člen v ZDR-1) in niti na podlagi kolektivne pogodbe ni mogoče sklepati, da je bil ta dodatek določen le za zakonsko opredeljeno kvoto nadur, temveč je bil očitno določen za vse nadure, ki jih delavec opravi po odredbi oziroma po navodilih delodajalca.
Glede na odločitev Vrhovnega sodišča RS je za delodajalce, ki imajo ves čas potrebo po opravljanju dela preko polnega delovnega časa, ceneje, da zaposlijo nove delavce ter jim izplačujejo plačo po 100% vrednosti urne postavke, ker se jim ne »(s)plača« plačevati že zaposlenih delavcev za opravljene (nadure) ure po višji (130 ali 150%) urni postavki. Pri tem opozarjam, da gre izključno le za matematični izračun same plače, ki ne upošteva drugih elementov pri določitvi plače oziroma zaposlovanju delavcev.
piše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja
Osnutek predlogov sprememb ZGD-1 (v nadaljevanju predlog sprememb ZGD-1) obravnava konsolidirano letno poročilo v predlogu sprememb 56. člena. Spremenjeni 56. člen določa, da so zavezanci za pripravo konsolidiranega letnega poročila družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, ki so obvladujoče eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (odvisne družbe) ob pogoju, da je obvladujoča družba ali ena od odvisnih družb organizirana kot kapitalska družba, kot dvojna družba ali kot druga istovrstna pravnoorganizacijska oblika po pravu države sedeža družbe.
Skladno z določbami 22. člena Direktive 2013/34/EU tudi predlog sprememb ZGD-1 podrobneje opredeljuje obvladujočo družbo drugi družbi.
Družba je obvladujoča, če je izpolnjen eden od pogojev:
- če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;
- če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik te družbe;
- če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega temelja,
- če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi ali
- če ima prevladujoči vpliv nad drugo družbo oziroma ga dejansko izvaja ali si podredi vodenje te družbe.
Osnutek sprememb v nadaljevanju še nekoliko podrobneje določa način upoštevanja zgoraj navedenih pravic in tako dovolj natančno opredeli obvladujočo družbo.
Predlog sprememb ZGD-1 Direktivo 2013/34/EU v celoti implementira tudi v delu, ki se nanaša na možnost izvzema iz konsolidacije. Konsolidacije ni potrebno opraviti:
- malim skupinam,
- srednje velikim skupinam,
- obvladujočim družbam, imetnicam vseh delnic,
- obvladujočim družbam, imetnicam 90% delnic ob pogoju, da se preostali delničarji s tem strinjajo.
Naštete možnosti pa ne veljajo, če je katera od obvladujočih ali odvisnih družb subjekt javnega interesa.
Velikost poslovne skupine se bo določala skladno s 55. členom predloga sprememb ZGD-1, pri čemer se merili čistih prihodkov od prodaje in vrednosti aktive povečata za 20%.
Iz konsolidacije je, pod določenimi pogoji, mogoče izvzeti še:
- obvladujočo družbo, ki je sama odvisna družba,
- odvisne družbe, če niso pomembne za resničen in pošten prikaz konsolidiranega letnega poročila,
- vsa odvisna podjetja, če bi pridobitev informacij pomenila nesorazmerne stroške ali zamude, pa tudi ob izpolnjevanju še nekaterih drugih pogojev.
Pomembno določilo, povezano s sestavitvijo konsolidiranih letnih poročil, prinaša tudi osmi odstavek spremenjenega 56. člena ZGD-1: »Konsolidirano letno poročilo mora izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja, poslovnega izida, denarnih tokov in gibanja kapitala vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celote. Če se sestava družb, vključenih v konsolidacijo, med poslovnim letom bistveno spremeni, se v konsolidirano letno poročilo vključijo podatki, ki omogočijo, da je primerjava zaporednih letnih konsolidiranih poročil smotrna. Obveznost iz prejšnjega stavka se lahko izpolni s pripravo prilagojene bilance stanja in izkaza poslovnega izida. Za vsako družbo, vključeno v konsolidacijo, je treba v prilogi h konsolidiranim izkazom navesti, na podlagi katerih pogojev iz drugega odstavka tega člena je posamezna družba vključena v konsolidacijo.«
Naj bo dovolj za današnjo številko TFL Glasnika. Naslednjič bomo obravnavali spremembe pri sami izvedbi konsolidacije in objavi konsolidiranih letnih poročil.
V zvezi z vprašanji glede obdavčitve prodaje kreditnih terjatev je treba najprej ugotoviti, kaj predstavlja prevzemniku terjatev plačilo za opravljeno storitev odkupa terjatev. V kolikor diskont, provizija ali stroški pomenijo plačilo za njegovo opravljeno storitev, se davčna osnova določi v skladu z drugim odstavkom 39. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07, 120/07, 123/08, 105/09, 27/10, 104/10, 110/10, 82/11, 106/11, 108/11 102/12 in 54/13). V kolikor davčni zavezanec, ki je prevzemnik terjatve (zapadlih in tudi nezapadlih terjatev), izterja znesek, ki je večji od zneska, plačanega za terjatev upniku, je treba tudi od tega zneska na podlagi četrtega odstavka 39. člena pravilnika obračunati DDV, če plačilo predstavlja plačilo za opravljeno storitev.
V primerih odstopa terjatev, ko se stranki izrecno ne dogovorita za provizijo, je višino morebitnega plačila za storitev treba ugotoviti iz okoliščin posameznega primera. Tudi v primerih, ko se stranki izrecno ne dogovorita za provizijo, so storitve lahko opravljene za plačilo, saj je plačilo lahko zajeto v odbitku (diskontu).
Odbitek ali diskont pri odkupu terjatev ima lahko različno ozadje. Izhaja lahko iz storitve razbremenitve odstopnika izterjave dolgov in bremena tveganja ali pa iz ocene trenutne vrednosti terjatev. Kadar je diskont povezan predvsem s storitvijo izterjave, diskont predstavlja plačilo za opravljeno storitev. Kadar pa je odbitek povezan predvsem s tveganostjo terjatve, to pomeni, da odraža dejansko vrednost prenesenega tveganja, ker so terjatve slabe, diskont ni plačilo za storitev, saj ne obstoja neposredna zveza med opravljeno storitvijo in prejetim plačilom.
Kadar prevzemnik terjatev za svojo storitev odkupa terjatev ne prejme plačila, sam odkup terjatve s strani prevzemnika terjatve ni predmet DDV, v kolikor je ta odkup le odraz dejanske ekonomske vrednosti terjatve ob odstopu, ki je odvisna od tega, kakšne je kvaliteta te terjatve, in od tega, kakšno je tveganja njenega neplačila s strani dolžnikov.
Vir: pojasnilo DURS
V vseh pravnih redih davčna prevara pomeni protipravno ravnanje, ki je lahko glede na višino zneska (in/ali na način utaje) kvalificirano kot prekršek ali kot kaznivo dejanje. V glavnem se davčne prevare pojavljajo v naslednjih oblikah (Čokelc, 1999):
- kot prikrojevanje, ponarejanje ali spreminjanje evidenc in listin;
- kot protizakonito prisvajanje sredstev;
- kot prikrivanje ali opuščanje učinkov poslovnih dogodkov v evidencah ali
- listinah;
- kot evidentiranje poslovnih dogodkov, ki se niso zgodili;
- kot napačna uporaba računovodskih usmeritev.
Razdelimo jih lahko v dve kategoriji: (1) metode priprav na davčno utajo, pri katerih kršitelji še pred pripravo davčne bilance uporabljajo t. i. pristop sistemskih napak, ali pa (2) pristop nedovoljenega knjiženja.
Prvi pristop je vsebinski in temelji na sklepanju navideznih pravnih poslov ali na prikazovanju navideznih dejstev, drugi pristop pa pomeni poneverbo lastnih in tujih knjigovodskih listin, na podlagi katerih izdeluje davčni zavezanec izkaze uspeha in stanja (MRS, 1994).
Med davčne prevare štejejo zavestne računske napake, ponarejanje zneskov (z zamenjavo številk, decimalnih vejic ipd.), fizično ponarejanje listin, s katerim se spreminja njihova vsebina, in napačno zajemanje poslovnih dogodkov.
Izvedbene metode navedenih davčnih prevar so v glavnem naslednje:
- Neprijava poslovne obdavčljive dejavnosti. Pomeni popolno evazijo, ki se ne kaže samo v izognitvi plačila korporacijskega davka, temveč tudi v neplačilu vseh drugih davkov in (socialnih) prispevkov, ki iz dejavnosti izvirajo.
- Navidezna odjava poslovanja. Je pojavna oblika neprijavljene dejavnosti na način, da poslovanje poteka, vendar se uradno odjavi.
- Ponarejanje listin za uveljavljanje davčnih olajšav. Na ta način davčni utajevalec prilagaja dejstva zakonsko predpisanim zahtevam. Čim več dokazil zahteva zakon pri izrabi davčnih olajšav, manjša je možnost evazije.
- Nezajemanje prihodkov - poslovanje brez listin. Po tej metodi davčni utajevalec posluje brez računov tako, da računov ne izdaja ali jih izdaja delno, vendar z znižanimi cenami ali zmanjšanimi količinami od dejanskih.
- Oblikovanje navideznih poslovnih pogojev. S to metodo se davčna utaja doseže skozi oblikovanje prikritih količinskih rabatov. V tem primeru prodajalec knjiži količinski rabat, kupec pa ne. Drugi način izvedbe utaje po tej metodi je popust, ki ni vezan na določeno panogo, ampak na čas poravnave obveznosti. Ta se pojavlja v oblikah:
a) časovnega popusta (skonto),
b) popusta zaradi zaupanja (boni),
c) posebnega popusta (odpravnine, povračila). V tem primeru gre za dogovor med prejemnikom in dajalcem popusta. Pri knjiženju se popusti zavestno napačno označijo ali skrijejo na skupnem kontu.
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - dr. Bojan Tičar in dr. Darja Bernik
Živimo v času, ko je poslovni svet in znotraj njega še posebej računovodska in revizorska stroka še vedno pod močnim vtisom posledic, ki sta jih prinesla Enron in Arthur Andersen. Kljub temu da je bil ta dogodek neka »prelomnica v zgodovini računovodstva, problemi, prakse, konflikti in dileme, ki so pripeljali do tega kolapsa, niso bili novi in še vedno niso premagani« (Duska, Duska in Ragatz 2011, 9). Ostaja namreč cela vrsta odprtih vprašanj v pogledu preseganja tistega, čemur pri nas pogosto pravimo kreativno računovodstvo. Tudi pred izbruhom afere Enron smo bili in smo še vedno priča slabih praks in nakopičenih problemov, ki imajo skupni imenovalec – »igra številk«, kot je ta pojav poimenoval Arthur Levitt, predsednik SEC (Securities and Exchange Commission) v svojem članku v Washington Postu, objavljenem že leta 1998. Podjetja manipulirajo s podatki z namenom ustvarjanja želenih rezultatov. Gre za manipulacije, ki se gibljejo v razponu od ustvarjanja pričakovanih številk (angl. making one's numbers) z namenom ujemanja s projekcijami na Wall Streetu, do glajenja četrtletnih rezultatov s ciljem ustvarjanja vtisa o njihovem stalnem zvišanju oziroma rasti. »Ta proces se je razvil v nekaj, kar bi se najbolje dalo označiti kot igra med udeleženci na trgu« (Levitt, 1998, povzeto po: Duska et al., 2011, 9; podčrtal – D.J.).
IZZIVI IN DILEME POKLICNE MORALE V RAČUNOVODSTVU IN REVIZIJI
Na področju sodobne poslovne etike že dolgo časa obstaja tako med akademiki različnih šol kot tudi praktiki večinsko prepričanje o tem, da mora neka poslovna transakcija/operacija za to, da je lahko ocenjena kot moralno poštena, v odnosu do vseh udeleženih akterjev in deležnikov izpolniti vsaj dva pogoja: 1) prostovoljnost, s katero le-ti stopajo v medsebojni poslovni odnos in 2) simetričen in pravočasen dostop do vseh relevantnih informacij o poslu za vse vpletene. Izpolnitev drugega pogoja v praksi odpira veliko strokovnih in moralnih izzivov. In ravno v tem je ključna vloga računovodstva: »premostitev asimetrične distribucije informacij med delničarjem in akterjem v podjetju« (Crane in Matten, 2007, 237; podčrtal – D.J.).
Vloga računovodij se razlikuje tudi od države do države. Tako so, na primer v anglo-ameriškem okolju računovodje močno vpleteni v aktualni računovodski proces, v celinski Evropi imajo bolj nadzorno vlogo v preverjanju in poročanju o tem, ali bilance in izkazi podjetja dajejo realistično sliko njegove stvarne finančne situacije (prav tam). Ne glede na to v katerem okolju delujejo, raziskovalci opažajo, da je danes narava računovodskega poklica doživela »pomembne spremembe« (Mellahi in Wood, 2002) in da se le-ta srečuje v vsakdanji praksi z vse bolj pogostimi in kompleksnejšimi strokovnimi ter moralnimi izzivi.
Če je osnovni namen računovodstva tako ali drugače pošteno prikazati informacije5 o ekonomskem stanju in procesih v podjetju, kar ima poleg strokovne hkrati tudi svojo moralno dimenzijo, se posledično odpirajo marsikatere dileme. Po mnenju nekaterih tovrstne informacije niso nikoli dovolj objektivne (Koletnik 1996, 7), kar od vodij računovodstva zahteva ustrezno zavedanje in dodatno skrb. Brez njihove profesionalne usposobljenosti in primerne moralne drže, da se odpovejo objektivnosti v imenu, recimo višjih interesov ali koristi podjetja, bodo stvari šle po zlu. Enako velja za tiste vodje, ki vedo, kaj je prav, vendar se v praksi odločijo za zavestno neupoštevanje načel analiziranja, kar ima za posledico popačena, pomanjkljiva, zavajajoča poročila. Sprijazniti se s takšnimi in z drugačnimi načeli, ki so v nasprotju z osebno, s poklicno in poslovno etiko - pomeni zelo hudo nemoralno ravnanje. Primer takega ravnanja je finančna nedisciplina. Izgovor, da so stvari v praksi pač takšne in da se tu nič ne da narediti, ne zdrži resne etične presoje.
Nekateri avtorji omenjajo problem neodvisnosti računovodij in revizorjev, ki zaradi tega, ker so plačani za svoje delo od tistih, za katere oblikujejo računovodske informacije, ali pa jih revidirajo, pogosto postajajo lahek plen svojih nalogodajalcev.
Vir: revija Poslovodno računovodstvo – Dejan Jelovac
SRS 16.21 definirajo stroškovno mesto kot namensko, prostorsko ali stvarno zaokrožen del podjetja, na katerem ali v zvezi s katerim se pri poslovanju pojavljajo stroški, ki jih je mogoče razporejati na posamezne začasne ali končne stroškovne nosilce in je zanje nekdo odgovoren.
Pri oblikovanju stroškovnih mest je treba upoštevati zahteve, ki se pojavljajo pri ugotavljanju poslovnega izida po področnih in območnih odsekih.
Stroški se storitev pripoznavajo po stroškovnih mestih glede na to, kje in zakaj se pojavljajo. Neposredni stroški nabave se pripoznavajo v povečani nabavni vrednosti zalog oziroma opredmetenih osnovnih sredstvih in se zato ne obravnavajo v tem standardu. Neposredni stroški prodaje se pripoznavajo izključno pri prodanih količinah proizvodov, trgovskega blaga in opravljenih. Vsi drugi stroški se pripoznavajo po stroškovnih mestih najmanj glede na potrebe, ki izhajajo iz izbranih metod vrednotenja nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov, ter oblikovanje področnih in območnih odsekov oziroma ustavljenega dela poslovanja.
Uresničeni stroški se razporejajo po stroškovnih mestih na podlagi knjigovodskih listin o njihovem nastanku. Nekatere stroške je mogoče razporejati na stroškovna mesta neposredno na podlagi knjigovodskih listin, druge pa le na podlagi razdelilnikov stroškov. Kot razdelilniki lahko služijo drugi stvarni podatki (na primer za razdelitev stroškov amortizacije) ali pa so podlaga druga razmerja, ki so v vzročni povezavi s stroški.
Uresničene stroške, razporejene po stroškovnih mestih, in njihovo prehajanje z enega stroškovnega mesta na drugo je mogoče prikazati v obračunskem listu stroškov. Podobno je tudi načrtovane stroške mogoče prikazati v predračunskem listu stroškov. Iz prvega (obračunskega) lista stroškov so razvidni podatki o uresničenih količnikih dodatkov posrednih stroškov, iz drugega (predračunskega) pa o načrtovanih količnikih dodatkov posrednih stroškov.
Za ugotavljanje razmerij med medsebojno odvisnimi stroškovnimi mesti se uporabljajo metoda enačb ali druge metode. Metoda enačb, ki se uporablja pri razporejanju stroškov medsebojno odvisnih stroškovnih mest, temelji na postavljanju in reševanju linearnih enačb, ki jih je toliko, kolikor je stroškovnih mest. Vsaka enačba pokaže način, kako so celotni stroški posameznega stroškovnega mesta sestavljeni iz začetnih stroškov in določenega odstotka celotnih stroškov vsakega drugega stroškovnega mesta.
Obstaja toliko enačb, kolikor je neznank, neznanke pa so vsote stroškov na posameznih stroškovnih mestih.
Vir: portal Tax-Fin-Lex
V odziv na ruski embargo uvoza nekaterih agroživilskih proizvodov iz EU je vlada sprejela uredbo o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo. Z njo se pridelovalcem omogoča umik določenih vrst sadja in zelenjave s trga ter brezplačno razdelitev dobrodelnim organizacijam in javnim ustanovam. Uredba, ki je začela veljati 13.9., velja za korenje, belo zelje, cvetačo, brokoli, jabolka, hruške in slive. Pridelovalci bodo lahko finančno pomoč uveljavljali za obdobje od 18. avgusta do 30. novembra, vloge pa sprejemajo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.
V skladu z uredbo lahko pridelovalci omenjeno sadje in zelenjavo umaknejo s trga, opustijo njihovo spravilo ali oberejo še zeleno. Pridelke, ki so jih umaknili s trga, lahko brezplačno razdelijo humanitarnima organizacijama Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas ter javnim zavodom, kot so vrtci, šole, domovi za starejše ter zapori in prevzgojni domovi, določa uredba.
Vlada je uredbo sprejela na podlagi podobne uredbe, ki jo je Evropska komisija sprejela 29. avgusta, potem ko je Rusija v začetku avgusta uvedla embargo na uvoz večine hrane iz EU in nekaterih drugih držav, ki so zaradi krize v Ukrajini proti Rusiji uvedle sankcije. Skupna vrednost podpore na ravni EU znaša 125 milijonov evrov, od tega bo 82 milijonov evrov namenjenih za ukrepe za jabolka in hruške, 43 milijonov evrov pa za paradižnik, korenček, zelje, sladko papriko, cvetačo, brokoli, kumare in kumarice, gobe rodu Agaricus, jagodičje, namizno grozdje, kivi in slive.
V Sloveniji so po besedah kmetijskega ministra Dejana Židana zaradi ruskega embarga najbolj prizadeti pridelovalci jabolk. "S trga bo treba umakniti 4500 ton jabolk," je povedal na seji odbora DZ za kmetijstvo. Za zdaj je Slovenija napovedala umik kmetijskih proizvodov v vrednosti 75.000 evrov. Ob tem je Židan povedal, da se na ravni EU že zapleta. Potem ko so nekatere države napovedale umik neobičajno velikih količin jabolk s trga, je Evropska komisija namreč izvajanje ukrepa začasno zaustavila.
Izvoz slovenskih kmetijskih in prehranskih proizvodov v Rusijo je razmeroma majhen - od 800 milijonov evrov skupnega izvoza ga pot v Rusijo najde 30 milijonov evrov, od tega pod sankcije zapade blizu 11 milijonov evrov. A Slovenija je pod pritiskom zaradi sekundarnih učinkov, kot je pojasnil Židan, namreč ti učinki povzročijo, da se pojavijo viški hrane iz drugih držav in destabilizirajo slovenski trg. Da bomo varni pred temi predatorskimi nastopi iz tujine, kot se je izrazil Židan, bo stekla dodatna akcija osveščanja slovenskih potrošnikov, naj iščejo lokalno hrano. Poleg tega so tudi poostrili nadzor nad uvozom nekaterih vrst sadja in perutninskega mesa.
Vir: STA
Kandidatka za ministrico za delo Anja Kopač Mrak je med zaslišanjem na matičnem parlamentarnem odboru med prihodnjimi projekti, zaradi katerih se je odločila ponovno kandidirati, naštela tudi reorganizacijo centrov za socialno delo (CSD), uvedbo informativnih izračunov socialnih transferjev in reformo študentskega dela. Ključ do uspešnih ukrepov kandidatka vidi v usklajenosti med različnimi sektorji. Pri tem je spomnila na zakon o dolgotrajni negi in osebni asistenci, ki bo zajel tako socialno in zdravstveno področje. Njegova priprava bo zato terjala sodelovanje obeh pristojnih ministrstev.
Posebne pozornosti ministrstva bodo, tako Kopač Mrakova, tudi v prihodnjem mandatu deležne ranljive skupine prebivalstva. Napovedala je nove popravke socialne zakonodaje, ki naj bi poenostavili zakonodajo in prispevali k odpravi administrativnih ovir. Ena od ključnih nalog ministrstva ostaja sprememba pokojninskega sistema, ki bi po besedah Kopač Mrakove morala zaživeti do leta 2020. Pri tem je opozorila na nujnost čim širše razprave deležnikov o tem, kakšen sistem si pravzaprav želimo.
Kandidatka se je po pričakovanju dotaknila podatkov, ki govorijo o porastu stopnje tveganja revščine v državi. V zvezi s tem je spomnila na zakon za uravnoteženje javnih financ, ki je močno posegel v družinske dohodke. Veliko težavo predstavlja tudi porast neaktivne populacije. Po podatkih statističnega urada je stopnja tveganja revščine v letu 2013 znašala 14,5 odstotka, kar je za eno odstotno točko več kot leto prej. V zvezi s tem je Kopač Mrakova opozorila, da se podatki o povišanju stopnje v letu 2013 nanašajo na dohodke prebivalstva iz leta 2012, ko se je okrepila brezposelnost.
Na seznam pomembnih projektov ministrstva je Kopač Mrakova uvrstila tudi reorganizacijo CSD ter sprejetje resolucije o družinski politiki in družinskega zakonika. Po njenih besedah naj bi reorganizacija CSD predvsem prinesla izboljšanja storitev oz. "novo logiko dela".
V uvodnem delu predstavitve je sicer kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izpostavila dosežke svojega ministrovanja v zadnjemu letu in pol. Predstavitvi so sledila vprašanja članov odbora. Velik del jih je bil povezan z ukrepi na trgu dela. Po besedah Kopač Mrakove ključna problema trga dela ostajata starostna segmentacija in stroškovna neenakost med različnimi oblikami dela.
Vir: STA
- Uredba o začasnih izrednih ukrepih na trgu s svežim sadjem in zelenjavo, objavljeno v Uradnem listu RS št. 66/2014 z dne 12.9.2014, velja od 13.9.2014
- Pravilnik o licencah, pooblastilih, usposabljanju in izpitih operativnega osebja nadzora in kontrole zračnega prostora ter zračne obrambe Slovenske vojske, objavljeno v Uradnem listu RS št. 66/2014 z dne 12.9.2014, veljati začne 27.9.2014
- Pravilnik o uveljavljanju pravic ožjih družinskih članov po smrti policista in pravice v primeru invalidnosti, objavljeno v Uradnem listu RS št. 66/2014 z dne 12.9.2014, veljati začne 27.9.2014
- Odredba o enotnem klasifikacijskem načrtu z roki hrambe za vzgojno-izobraževalne zavode, objavljeno v Uradnem listu RS št. 66/2014 z dne 12.9.2014, velja od 13.9.2014, uporabljati se začne 1.1.2015
- Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za avgust 2014, objavljeno v Uradnem listu RS št. 66/2014 z dne 12.9.2014, velja od 12.9.2014
- Zakon o zavarovalništvu (ZZavar), objavljeno v Uradnem listu RS št. 66/2014 z dne 12.9.2014, veljati začne 27.9.2014
- Uredba o ureditvi trga z vinom, objavljeno v Uradnem listu RS št. 66/2014 z dne 12.9.2014, velja od 13.9.2014
- Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja javne uprave v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 65/2014 z dne 5.9.2014, velja od 6.9.2014
- Letni program statističnih raziskovanj za 2014 (velja od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 64/2014 z dne 29.8.2014, velja od 29.8.2014
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- od svojega nastanka do danes je doživel 14 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
- V Uradnem listu št. 65/2014 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-H). Cilj zadnje novele je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, ki bo služila kot opora pri uresničevanju zastavljenih programov. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona sledijo načelom preglednejšega, učinkovitejšega in bolj operativnega ustroja in poslovanja resorjev. Predlog zakona uvaja štirinajst ministrstev in enega ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev dveh novih ministrstev, in sicer Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za okolje in prostor.
- Ustavno sodišče je presojalo 3. odstavek 7. člena ZVRS in ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo;
- Rednih novel (spremembe in dopolnitve zakona) je bilo 8 (novela A, B, C, D, E, F, G in H);
- Državni zbor je do sedaj pripravil (le) eno uradno prečiščeno besedilo (UPB) Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-UPB1)
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 4-124/1993, stran 133.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 10.9.2014 - 16.9.2014 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 1 novost | |||||
V tem tednu izpostavljamo:
- Na 68. redni seji Odbora za gospodarstvo je bil v obravnavi Predlog stališča do Mnenja Državnega sveta Republike Slovenije k Poročilu o izvajanju programa ukrepov upravljanja voda za obdobje 2011?2015.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 10.9.2014 - 16.9.2014 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 4 novosti | 15 novosti | 5 novosti | 1 novost | 1 novost | 3 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 4 novosti | ||||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 3 novosti | 2 novosti | |||||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 5 novosti | 11 novosti | 1 novost | |||
| 5. JAVNE FINANCE | 7 novosti | 5 novosti | |||||
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 17 novosti | 1 novost | 2 novosti | 9 novosti | 1 novost | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 1 novost | 10 novosti | ||||
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | ||||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 7 novosti | 2 novosti | 1 novost | ||||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 8 novosti | ||||||
| 11. OBČINE | 38 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.