S Tanjo Skaza, uspešno podjetnico in direktorico, solastnico podjetja Skaza, smo za današnji intervju v TFL Glasniku imeli priložnost govoriti o zadovoljstvu, ki ga prinaša uspeh. Tudi uspeh kolektiva. Tanja Skaza pravi, da »včasih rečejo, da se preveč hvalimo, jaz pa mislim, da smo Slovenci preveč skromni. Če si uspešen, je to treba povedati in pomagati drugim. Tega je v Sloveniji premalo. Sama z veseljem pomagam, delim svoje izkušnje in napake, da jih drugi ne bi delali. Pomembno pa je nekaj. Ko delaš z multinacionalkami, se z njimi razvijaš. Moraš rasti z njimi, sicer zaostaneš in jim težko slediš. Moraš hoditi z njimi in ne tekati za njimi.«
V pravnem članku nam Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav., predstavlja prispevek z naslovom Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD). Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) je ena od pomembnejših novosti v pravu EU o javnih naročilih, ki so jih uvedle nove direktive o javnem naročanju iz leta 2014 in je prenesena tudi v novi ZJN-3.
V današnji Temi tedna nam mag. Sabina Lamut predstavlja temo z naslovom Ali se izplačani sorazmerni del odpravnine všteva v davčno osnovo? Delovnopravna zakonodaja opredeljuje institut sorazmernega izplačila odpravnine tako v primeru upokojitve delavca, ki je delal krajši delovni čas pri delodajalcu, kot tudi v primeru, ko delavec sprejme neustrezno novo zaposlitev, vendar pa je v navedenih primerih izplačil potrebno pravilno razumevanje določb 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), ki določa dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo v kolikor so izplačani v skladu z višino, ki jo določi vlada.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Gospa Tanja Skaza, o vas smo že veliko slišali, uspešna podjetnica in direktorica ste, solastnica podjetja Skaza. Vaša poslovna pot je tudi sicer prav impresivna: od vodje prodaje v Zlatarni Celje do danes mednarodno uspešne direktorice. Naj vas najprej vprašam, na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni?
Tanja Skaza:
Najbolj ponosna sem na to, da sem se lahko učila iz napak in da mi je bila vsaka napaka oproščena. Za vsako napako sem bila odgovorna sama in sem se iz nje nekaj naučila. Danes me najbolj osrečuje, da vidim zadovoljne obraze zraven mene, ki sledijo tej viziji in se veselijo njene uresničitve – bodisi v Zlatarni bodisi v našem podjetju.
TFL Glasnik:
Prejeli ste veliko potrditev za svoje delo: nagrada Mladi manager, najbolj prestižna nagrada Gospodarske zbornice, potem Zlata Gazela. Rezultati potrjujejo, da delate dobro – 31 milijonov evrov prometa lani, vaš cilj v naslednjih štirih letih je sto milijonov. Poleg rezultatov me zanima nekaj drugega. Kje, mislite, da je ključ za vaše uspehe?
Tanja Skaza:
Začeti morava pri človeku. Človek mora najprej verjeti vase, ker če verjameš vase, tudi drugi verjamejo vate. Potem je strast, brez katere danes ne moremo ničesar. Če nimamo strasti in vztrajnosti, ko se odločimo, da bomo naredili korak naprej, ostanemo na mestu. To je nekaj, kar bi morali spodbujati že pri otrocih. Strast, ustvarjalnost, samoiniciativnost. Ni treba otrok v vse vkalupit. Naj razmišljajo. Da se ne ustrašiš, da si vedno na preži za nekaj novega, da ne zapadeš v cono udobja, da te izzivi spodbujajo. To so ključne stvari, ki te pripeljejo do cilja. To je cilj, ko si že v otroštvu rečeš; to želim biti, to želim postati – zakaj sem prišel na ta svet? Potem to svoje poslanstvo uresničuješ.
TFL Glasnik:
In na ta način motivirate tudi svojo ekipo – tudi v tem ste zelo uspešni.
Tanja Skaza:
Ko ste me prej vprašali o ponosu in sreči, so to vsekakor tudi zaposleni. Kaj je lepšega? Nekdo pravi, da obstajajo ljudje, ki se hranijo s tem, ko okrog sebe vidijo srečne ljudi. Ko ljudje zaslutijo, da s tem, kar počno, dosegajo rezultate kot na tekmi – ko na koncu dobiš medaljo, tako je tudi v poslu. Ni lepšega trenutka, kot tistega, ko te kupec nagradi za doseženi rezultat, ko ti pove, da si odličen in dobiš nov projekt. Sodelavci so srečni, jaz pa sem srečna, ko sem obdana s srečnimi ljudmi.
TFL Glasnik:
Tale vaša sreča izvira tudi iz vas samih. Vračam se k vašim lastnostim, ki se mi zdijo najbolj ključne. Vendarle je bila Plastika Skaza ob vašem prihodu le eno od podjetij, ki se je ukvarjalo s plastiko. Od kod danes tako velika razlika med vami in drugimi podjetji v vaši panogi? Gre za pravo odločitev, da iz preprostega brizganja plastike ustvarite celo blagovno znamko in naredite zgodbo?
Tanja Skaza:
Povedala bom stavek, ki ga včasih omenim. Ko sem šla iz Zlatarne Celje, so mi rekli, da grem iz luksuza v plastiko. Vprašala sem jih, kaj je danes plastika – imamo plastične čevlje, nakit … Tudi največji oblikovalci oblikujejo s plastiko. Vsekakor je trenutek, ko podjetje doživi krizo, priložnost, da skočiš iz cone udobja in se vprašaš, ali bomo samo sledilci multinacionalkam, s katerimi delamo, ali pa bomo znali ustvariti svojo identiteto. Kdo je Skaza, po čem hrepeni? Borimo se za naravo, želimo pokazati, da smo ji naklonjeni.
Pride trenutek, ko moraš zbrati pogum in vse to predstaviti množici, predvsem zaposlenim. Ali se lotimo nečesa svojega ali se bomo borili za svojo identiteto, razvili svoj produkt? Ko ljudje vidijo, da obstaja svetla točka, da je pot prava, ti sledijo brezkompromisno.
TFL Glasnik:
To se mi zdi ključna točka, prelomnica. Na to pot ste stopili pogumno, z lastnimi blagovnimi znamkami. To ni bilo preprosto. Naj še omenim, da 93 odstotkov prihodkov ustvarite v tujini z lastnimi blagovnimi znamkami.
Tanja Skaza:
Včasih rečejo, da se preveč hvalimo, jaz pa mislim, da smo Slovenci preveč skromni. Če si uspešen, je to treba povedati in pomagati drugim. Tega je v Sloveniji premalo. Sama z veseljem pomagam, delim svoje izkušnje in napake, da jih drugi ne bi delali. Pomembno pa je nekaj. Ko delaš z multinacionalkami, se z njimi razvijaš. Moraš rasti z njimi, sicer zaostaneš in jim težko slediš. Moraš hoditi z njimi in ne tekati za njimi.
Skozi izkušnje smo spoznali tudi, da ni nikoli v ospredju produkt, ampak potrošnik in njegovo zadovoljstvo, kar zahteva poznavanje trga, poznavanje mentalitete. Vsi kupujemo zgodbo in čustva, ne produkta. To je morda naša vstopnica in dober temelj, da smo z lastnimi blagovnimi znamkami začeli nastopati v tujini. Ne nastopamo s produkti, ampak skupaj z našimi partnerji ustvarjamo strateške zgodbe o tem, kako bodo oni videli našo blagovno znamko leta 2025, 2035, 2040. To je tisto, kar se od nas pričakuje.
TFL Glasnik:
Vsestranski ste na vseh področjih, prava voditeljica. Med drugim nagovarjate javnost, pišete kolumne, s katerimi nagovarjate tudi vlado. Zadnjič sem prebrala vašo izvrstno kolumno o peki vaflov. Čestitam! Pojasnite nam zgodbo, saj ste na koncu zapisali, da bi zgodbo priporočili tudi vladi.
Tanja Skaza:
Absolutno. Ko govorimo, da morajo biti podjetja tudi stroškovno učinkovita, gre pri tem za precej abstraktno zadevo, ki jo je treba ljudem prikazati v praksi. Ker se vsi radi dobro počutimo, vsi radi dobro jemo, smo izpeljali peko vaflov najprej z direktorji. Zelo uspešno, saj smo že na začetku ugotovili, kako nam manjka urejen proces, kjer je jasno, kaj je naše delo. Tako smo najbolj učinkoviti. To smo poskušali prenesti tudi našim zaposlenim.
Prvo delavnico smo izvedli z zaposlenimi v proizvodnji in sami so ugotovili, da potrebujejo jasnejša navodila in urejene procese. Tako bodo rezultati boljši, izmet (število kosov z napakami) pa manjši. Skupaj smo si zastavili cilj: zmanjšanje izmeta za 200.000 evrov. Če bodo to dosegli, si bodo znesek lahko razdelili.
Ni pomembno, da vse znamo, lahko se naučimo. Ni sramota vprašati. Zato sem predlagala vladi, naj se prešteje – če jih je morda preveč ali nimajo dodelanih procesov, da bi prišli do najboljših učinkov. Pri stroškovni učinkovitosti pa se moramo najprej zavedati, kaj to sploh pomeni.
TFL Glasnik:
Bi šli v politiko in sprejeli funkcijo za predsednico vlade? Ali za županjo?
Tanja Skaza:
Ne, to ne. Pa veste, da sem včasih imela ambicije, da bi postala županja, ampak mislim, da sem preveč ambiciozna, na drugačen način. Rada sem s srečnimi in ambicioznimi ljudmi, ki želijo delati spremembe. In če bi bilo preveč tistih, ki iščejo ovire, bi tudi sama izgubila svoj elan in strast. V delu moraš uživati, delo mora postati hobi.
TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Tanja Skaza:
Naj verjamejo vase. Poudarjam: verjemite vase, saj bodo tudi drugi verjeli v vas. Imejte svojo identiteto in se vprašajte, kdo vas lahko bolj osreči kot vi sami. Vsak dan naj bo srečen. Tudi za vas.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Katja Kodba
piše: Vida Kostanjevec, univ. dipl. prav.
Kaj je ESPD?
Enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (ESPD) je ena od pomembnejših novosti v pravu EU o javnih naročilih, ki so jih uvedle nove direktive o javnem naročanju iz leta 2014 in je prenesena tudi v novi ZJN-3.
ESDP je v bistvu lastna izjava ponudnika, ki jo ta pripravi na za to posebej predpisani (standardni) podlagi. Takšno (formalno) izjavo ponudnika je javni naročnik v postopku oddaje javnega naročila dolžan sprejeti kot ustrezen in zadosten (predhodni) dokaz o tem, da zadevni ponudnik izpolnjuje vse (z zakonom ali s strani naročnika) zahtevane pogoje za sodelovanje na razpisu, vključno s pogoji za priznanje usposobljenosti za izvedbo javnega naročila. Skladno z navedenim ESDP odpravlja potrebo po tem, da ponudniki (vsaj na začetku postopka oddaje javnega naročila) naročniku predložijo precejšnje število različnih potrdil, dokazil in drugih dokumentov, ki jih sicer izdajajo javni organi ali tretje osebe in s katerimi naročniku dokazujejo skladnost njihove ponudbe z zakonskimi in s strani naročnika določenimi zahtevami glede sodelovanja na razpisu.
Kot je razvidno iz uvodne izjave 84 Direktive 2014/24/EU, je bila pomembna spodbuda za uvedbo ESDP želja, da se malim in srednjim podjetjem na območju EU olajša sodelovanje v postopkih oddaje javnih naročil. Lažji dostop malih ponudnikov do trga javnih naročil naj bi se dosegel (med drugim tudi) z zmanjšanjem upravnega bremena, ki izhaja iz zahteve po vnaprejšnji predložitvi vrste različnih potrdil, dokumentov in drugih listin, ki jih javni naročniki zahtevajo kot dokazilo o neobstoju razlogov za izključitev in o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. Po mnenju Evropske komisije naj bi omejitev takšnih zahtev z uporabo ESPD, v obliki posodobljene lastne izjave ponudnika, na področju javnega naročanja prinesla precejšnjo poenostavitev, ki bo koristila tako javnim naročnikom kot tudi gospodarskim subjektom, ki sodelujejo na razpisih. Z uvedbo ESPD bo namreč odpadla potreba po predložitvi (in preverjanju) listinske dokumentacije s strani vseh sodelujočih ponudnikov, saj bo dejansko moral (veljavna in po potrebi posodobljena) dokazila o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje na razpisu, ki potrjujejo resničnost in točnost izjav, podanih v okviru ESDP, predložiti le tisti ponudnik, za katerega bo naročnik na podlagi ocenjevanja prejetih ponudb ugotovil, da je oddal najugodnejšo ponudbo. Ob tem je vendarle pomembno tudi to, da bodo javni naročniki v teku postopka oddaje javnega naročila še vedno imeli možnost v vsakem trenutku od ponudnika zahtevati vsa ali nekatera dokazila, če bodo menili, da je to potrebno za pravilen potek postopka (kar bo zlasti potrebno v primeru dvofaznih postopkov kot so na primer omejeni postopki, konkurenčni postopki s pogajanji, konkurenčni dialogi in partnerstva za inovacije, v katerih lahko javni naročniki uporabljajo možnost omejitve števila kandidatov, povabljenih k predložitvi ponudbe). Kar zadeva gospodarske subjekte, bodo ti lahko svoj ESPD, ki so ga že enkrat uporabili v posameznem postopku oddaje javnega naročila, ponovno uporabili tudi v drugih postopkih javnega naročanja, v katerih bodo želeli sodelovati s svojo ponudbo, če bodo potrdili, da so informacije v njem še vedno točne.
ESPD v Direktivi 2014/24/EU in ZJN-3
Pravila, ki urejajo ESPD, najdemo v 59. členu Direktive 2014/24/EU in v 79. členu ZJN-3, s katerim je evropska ureditev tega dokumenta prenešena v notranje slovensko pravo. Oba predpisa določata dolžnost naročnika, da mora ob prejemu ponudb oziroma prijav gospodarskih subjektov v postopkih oddaje javnih naročil namesto vrste potrdil, ki jih sicer izdajajo pristojni javni organi ali tretje osebe, sprejeti en sam in za vse ponudnike na področju EU enotno oblikovan dokument (ESPD), ki vključuje posodobljeno lastno izjavo gospodarskega subjekta, kot predhodni dokaz, da le-ta:
• ni v nobenem od položajev, ki bi narekovali njegovo izločitev iz postopka oddaje naročila,[1]
• izpolnjuje pogoje za izvedbo javnega naročila, ki jih je določil naročnik in ki zadevajo ustreznost gospodarskega subjekta za opravljanje poklicne dejavnosti, njegov ekonomski in finančni položaj ter njegovo tehnično in strokovno sposobnost [2] in
• (po potrebi ter samo v primeru, da gre za večfazni postopek, v katerem je možno omejiti število ponudnikov, ki bodo povabljeni k oddaji ponudbe) zadevni gospodarski subjekt izpolnjuje objektivna pravila in merila, ki bodo v posameznem postopku podlaga za zmanjšanje števila ustreznih kandidatov, ki jih bo naročnik povabil k sodelovanju v postopku. [3]
V skladu z Direktivo 2014/24/EU in ZJN-3 ESPD torej predstavlja v enotni obliki sestavljeno formalno izjavo gospodarskega subjekta o tem, da ne obstajajo nobeni razlogi za njegovo izključitev iz konkretnega postopka oddaje javnega naročila in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje v tem postopku, ki jih zahteva naročnik. Izpolnjen ESPD naročniku obenem zagotavlja ustrezne informacije oziroma dokazila, ki se nanašajo na zadevni gospodarski subjekt. Zato mora biti v ESPD vselej naveden uradni organ ali tretja oseba, ki je odgovorna za izdajo določenega dokazila, vsebovati pa mora tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt, na katerega se ESPD nanaša, na naročnikovo zahtevo brez odlašanja sposoben predložiti v ESPD navedena dokazila.[4]
[1] 75. člen ZJN-3 (obvezni iz neobvezni razlogi za izključitev ponudnika iz postopka oddaje javnega naročila)
[2] 76. člen ZJN-3 (pogoji za ugotavljanje usposobljenosti ponudnika za izvedbo javnega naročila)
[3] V skladu z 82. členom ZJN-3 lahko naročnik v omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji z objavo, konkurenčnem dialogu in partnerstvu za inovacije omeji število kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje in ki bodo povabljeni, da oddajo ponudbo ali sodelujejo v dialogu, če je v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa v naprej določil najmanjše število ustreznih kandidatov in navedel objektivna in nediskriminatorna merila ali pravila, ki jih namerava uporabiti za ta namen.
[4] Prim. tretji odstavek 59. člena Direktive 2014/24/EU oziroma tretji odstavek 79. člena ZJN-3
piše: mag. Sabina Lamut, davčna svetovalka, sodna izvedenka za ekonomijo, LamutS d.o.o.
Delovnopravna zakonodaja opredeljuje institut sorazmernega izplačila odpravnine tako v primeru upokojitve delavca, ki je delal krajši delovni čas pri delodajalcu, kot tudi v primeru, ko delavec sprejme neustrezno novo zaposlitev, vendar pa je v navedenih primerih izplačil potrebno pravilno razumevanje določb 44. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2), ki določa dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo v kolikor so izplačani v skladu z višino, ki jo določi vlada.
Določila delovnopravne zakonodaje in davčne zakonodaje
a) Sorazmerno izplačilo odpravnine v primeru upokojitve
V skladu z določbo 4. odstavka 132. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) je delodajalec dolžan delavcu, ki je delal krajši delovni čas in je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, v primeru upokojitve izplačati odpravnino sorazmerno delovnemu času .
Zakon o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) določa, da se med dohodke iz zaposlitve uvrščajo dohodki iz delovnega razmerja, kamor sodijo tudi odpravnine v skladu z 2. točko prvega odstavka 37. člena ZDoh-2. Vendar pa ZDoh-2 v 44. členu določa dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, med drugimi je določeno tudi v 7. točki prvega odstavka, da se v davčno osnovno ne vštevajo jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, odpravnina pri upokojitvi in enkratna solidarnostna pomoč do višine, ki jo določi vlada.
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja v 10 . členu določa, da se odpravnina ob upokojitvi do višine 4.063 EUR ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, kar pomeni, da bi se v primeru izplačila delne pokojnine, zaradi nadaljevanja dela po polovičnem delovnem času, lahko upošteval sorazmerni del neobdavčenega zneska, ki bi bil lahko upravičeno izvzet iz obdavčitve. V primeru upokojitve za polovični delovni čas , bi se ne všteval v davčno osnovo polovični znesek določen z uredbo v višini 2.031,50 EUR.1
b) Sorazmerna odpravnina v skladu redne odpovedi pogodbe in ponudbe nove neustrezne nove zaposlitve
ZDR-1 določa, da je delodajalec dolžan delavcu ponuditi ustrezno zaposlitev, kar v skladu s 5. odstavkom 91. člena pomeni, da se mora ohraniti enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katero je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi in delovni čas, kot je bil dogovorjen po prejšnji pogodbi kot tudi da kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot 3 ure vožnje v obe smeri z javnim prevoznim sredstvom ali organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca. 6. odstavek 91. člena ZDR-1 pa določa, da ima delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem, v kolikor sprejme neustrezno novo zaposlitev.
Z vidika določil ZDoh-2 je v 9. točki 44. člena določeno, da se ne všteva v davčno osnovo odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih, v višini odpravnine kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti (redna odpoved pogodbe), ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13), vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Za odpravnino iz prejšnjega stavka se ne šteje odpravnina zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delodajalcem povezana oseba in odpravnina, izplačana delojemalcu, ki je z delodajalcem povezana oseba.
Prvi odstavek 91. člena ZDR-1 določa, da se v primeru, ko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V nadaljevanju ta člen določa , da delavec nima pravice do odpravnine po 108. členu tega zakona, če ne sprejme ponudbe delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas. V kolikor pa delavec sprejme neustrezno novo zaposlitev (pomeni, da ni v skladu s 5. odstavkom 91. člena) potem ima pravico do sorazmernega dela odpravnine v višini, ki jo dogovori z delodajalcem.
Glede na določbo prvega odstavka gre po vsebini za redno odpoved delovnega razmerja, ki je v skladu z 9. točko 44. člena ZDoh-2, vendar gre za sorazmerni del odpravnine, do izplačila katerega bi lahko prišlo tudi v primeru postopka prisilne poravnave, v katerem se lahko delavec in delodajalec dogovorita o zmanjšanju odpravnine po prvem odstavku 108. člena ZDR-1.
Glede na to, da gre pri izplačilu sorazmernega dela odpravnine za nižji znesek kot je predviden v skladu z določili 108. člena ZDR-1 menim, da bi tudi ta del odpravnine (kot sorazmerni del) glede na prekinitev prvotnega delovnega razmerja iz naslova redne odpovedi in določeni pravici do odpravnine po določbah ZDR-1, kljub sklenitvi nove pogodbe za neustrezno zaposlitev (kar pomeni, da je bilo prvo delovno razmerje prekinjeno in je delavec prejel slabše pogoje, kot jih je imel prvotno dogovorjene) ustrezal posebni davčni obravnavni in bil izvzet iz obdavčitve2, podobno kot je bilo odločeno tudi s sodbo Vrhovnega sodišča v primeru izplačila sorazmernega dela odpravnine ob upokojitvi.
--------------------------------------
1 Sodba VSRS , št. X Ips 257/2014 z dne 2.7.2015
2 Po mojem mnenju neustrezna obrazložitev v odgovoru na vprašanje št. 21 v gradivu MF , FURS: Dohodek iz zaposlitve - Dohodek iz delovnega razmerja , Pogosta vprašanja in odgovori , 1. izdaja, Februar 2016
Ta sodba je dokaz, da se vztrajnost izplača. Škoda je le, da na nižjih inštancah niso sposobni takšnega odločanja.
Ali ima davčni zavezanec po izstopu iz sistema DDV in po prenehanju opravljanja dejavnosti pravico do popravka oziroma zmanjšanja obračunanega DDV?
Kljub določbi 39. člena ZDDV-1, ki opredeljuje primere, ko davčni zavezanec lahko zmanjša znesek obračunanega DDV, se v praksi glede tega še vedno pojavljajo razna vprašanja, kot na primer, ali lahko zmanjšamo obračunani DDV od terjatev do davčnega zavezanca, ki je v stečaju, mi pa terjatve nismo prijavili ali ni bila priznana, ali lahko zmanjšamo obračunani DDV, če je naš dolžnik izbrisan iz ustreznega registra, mi pa nismo sprožili nobenih aktivnosti, da bi izterjali svoj denar ipd. Prisotno je tudi vprašanje, ali lahko fizična oseba, ki ni več v sistemu DDV in ne opravlja več dejavnosti in je izbrisana iz registra, zahteva vračilo obračunanega DDV pod pogoji iz 39. člena ZDDV-1. Številne sodbe upravnega sodišča temu niso pritrjevale, končno pa smo dobili sodbo vrhovnega sodišča, ki spreminja dozdajšnjo sodno prakso.
Zakonske določbe
Za uvod poglejmo določbo 39. člena ZDDV-1, natančneje, določbo tretjega odstavka 39. člena. Ta opredeljuje, da lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV pod naslednjimi pogoji:
- če ima pravnomočni sklep sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave, v katerem ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti,
- če ima pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti,
- če ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil njegov dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc.
Omenila bi še določbo četrtega odstavka, ki je bila v letu 2011 vnesena v zakon zaradi dolgo trajajočih insolventnih postopkov in z namenom zmanjšanja likvidnostnih težav upnikov, ki določa, da lahko davčni zavezanec popravi (zmanjša) znesek obračunanega in neplačanega DDV od vseh priznanih terjatev, ki jih je prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku. Navedena določba je prišla v poštev za postopke, ki so se začeli po 1. januarju 2011.
Zakon predvideva tudi situacije morebitnih naknadnih plačil oziroma delnih plačil dolžnikov in v tem primeru nalaga davčnemu zavezancu, upniku, obveznost obračuna DDV od teh prejetih (delnih) plačil.
Naj spomnim, da je bila v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDDV-1 (novela ZDDV-1H) predvidena »razširitev« 39. člena na nove člene, in sicer 39.a do 39.č člena. Tako je bilo predvideno tudi naslednje besedilo:
Davčni zavezanec, ki je oproščen obračunavanja DDV iz 94. člena ZDDV-1 (mali DZ), lahko za terjatve, ki so nastale v obdobju, ko je bil identificiran za DDV, zmanjša znesek obračunanega DDV. Zmanjšanje uveljavi na podlagi zahtevka, ki ga predloži davčnemu organu.
Prvotno predvidene spremembe, vključno s citiranim besedilom, niso bile sprejete.
Sodna praksa
Poglejmo, kakšen odgovor nam ponuja sodna praksa glede vprašanja, ali je fizična oseba, ki je opravljala dejavnost kot samostojni podjetnik in je bila identificirana za namene DDV, upravičena do zmanjšanja davčne osnove in s tem do vračila DDV tudi po tem, ko več ne opravlja dejavnosti in je izbrisana iz vseh registrov.
V dozdajšnji sodni praksi, ki se nanaša na sodbe upravnega sodišča, je odgovor nikalen (glej sodbe I U 737/2015 z dne 15. 9. 2015, I U 498/2015 z dne 15. 9. 2015, I U 1616/2013 z dne 25. 2. 2014, I U 394/2013 z dne 21. 1. 2014, I U 996/2011 z dne 17. 1. 2012). V vseh navedenih sodbah je upravno sodišče odločilo, da fizična oseba ne more popraviti (zmanjšati) obračunanega DDV, ker nima več statusa davčnega zavezanca. ZDDV-1 namreč v tretjem odstavku 39. člena daje to pravico le davčnim zavezancem. S prenehanjem opravljanja dejavnosti in s prenehanjem identifikacije za namene DDV je fizični osebi prenehal tudi položaj davčnega zavezanca. V vseh primerih gre za vložene zahtevke za vračilo DDV na podlagi zmanjšanja obračunanega DDV po datumu izbrisa iz poslovnega registra (na primer zaradi pravnomočno končanega stečajnega postopka ali uspešno zaključenega postopka prisilne poravnave, zaradi izbrisa dolžnika iz registra ipd.).
Glede na dejstvo, da je fizični osebi status davčnega zavezanca prenehal s prenehanjem opravljanja dejavnosti, to je z datumom izbrisa iz poslovnega registra, fizična oseba ne more v času vložitve zahtevka za vračilo nastopati kot davčni zavezanec oziroma kot subjekt, ki lahko opravi popravek obračunanega DDV, ki ga je obračunal še v času opravljanja dejavnosti. Sodišče je zavrnilo tudi ugovor fizične osebe, da je univerzalni pravni naslednik subjekta, ki je prenehal, ker naj ne bi šlo za vprašanje pravnega nasledstva, temveč za uveljavljanje instituta popravka obračunanega DDV, ki nedvomno gre le davčnemu zavezancu.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - Nevenka Simić Mićunović
1.0 UVOD
Namen te brošure je fizičnim osebam, ki se nameravajo ukvarjati s sobodajalstvom – to je, kadar to dejavnost opravljajo le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč in so vpisane v Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sobodajalci – fizične osebe), na enem mestu zagotoviti vse informacije v zvezi s to dejavnostjo.
Brošura NI namenjena fizičnim osebam, ki dejavnost sobodajalstva opravljajo kot samostojni podjetniki posamezniki (s.p.-ji) v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Brošura je pripravljena na podlagi veljavne zakonodaje v času njene priprave, to je v mesecu maju 2016.
V brošuri so predstavljena potrebna dovoljenja in soglasja za opravljanje te dejavnosti, obveznost vpisa v Poslovni register Slovenije oziroma v davčni register, davčne obveznosti sobodajalca, obveznost plačevanja prispevkov za socialno varnost ter obveznosti po drugih nedavčnih predpisih.
Za podrobnejše informacije, ki niso v zvezi z davčnimi predpisi oz. v zvezi z obveznostjo plačevanja prispevkov za socialno varnost, predlagamo, da se obrnete na pristojna ministrstva.
2.0. PREDPISI
Predpisi, ki urejajo to področje so zlasti:
- Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti
- Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih objektov
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost
- Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR)
- Zakon o Poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1)
- Pravilnik o načinu vpisa sobodajalcev v Poslovni register Slovenije
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb)
- Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
3.0. KDO SE ŠTEJE ZA SOBODAJALCA?
Sobodajalci po Zakonu o gostinstvu (ZGos) so lahko:
· fizične osebe, če opravljajo dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu) in gostom nudijo do 15 ležišč ter so vpisane v Poslovni register Slovenije – obravnavana brošura je namenjena za to skupino sobodajalcev,
· pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje gostinske dejavnosti,
· samostojni podjetniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti,
· društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnem aktu.
Gostom se lahko nudi nastanitev z zajtrkom ali brez v lastnem ali najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi v drugih prostorih.
Dejavnost nastanitve gostov, ki jo opravljajo kot sobodajalci – fizične osebe, je po ZGos opredeljena kot gostinska dejavnost, ki obsega pripravo in strežbo jedi in pijač ter nastanitev gostov, zato se dohodek fizičnih oseb, sobodajalcev po ZDoh-2 obravnava kot dohodek iz dejavnosti in ne kot dohodek iz oddajanja premoženja v najem.
4.0. KATERA DOVOLJENJA JE TREBA PRIDOBITI PRED ZAČETKOM OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI SOBODAJALSTVA IN KATERE POGOJE JE TREBA IZPOLNJEVATI?
Pri oddajanju nepremičnine v turistične namene oziroma nudenju nastanitve mora sobodajalec pridobiti oziroma imeti naslednje dokumente, povezane z nepremičnino, ter izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje:
- Dokazilo o lastninski ali razpolagalni pravici stanovanja ali počitniške hiše, kjer se opravlja gostinska dejavnost (izpisek iz zemljiške knjige ali overjeno kupoprodajno pogodbo, s katero dokazuje lastninsko pravico, sklep o dedovanju, darilna pogodba). Če še ni vpisan kot lastnik v zemljiški knjigi, mora izkazovati pravico razpolaganja s stanovanjem ali počitniško hišo (z najemno pogodbo, s podnajemno pogodbo);
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: pojasnila FURS
1 UVOD
Letna poročila podjetij so bila dolgo časa predvsem dokumenti, v katerih so podjetja predstavila svoje finančne rezultate, dosežene cilje in razkrila vizijo prihodnjega delovanja. V zadnjih letih pa se je zelo povečal interes javnosti v povezavi z okoljskim, socialnim in etičnim delovanjem podjetij, zato podjetja vedno bolj vključujejo tudi tovrstne informacije v svoja letna poročila. Razlog za to je tudi ta, da tradicionalna računovodska poročila ne izkazujejo potencialne vrednosti podjetij ali tveganj, ki izhajajo iz nematerialnih dejavnikov, kot so strategije, inovacije, ugled, energetska učinkovitost, izobraženost strokovnega kadra, komercialna tveganja in podobno. Neračunovodske informacije v trajnostnih poročilih podjetij torej omogočajo razkritje nefinančnih aspektov njihovega delovanja.
Podjetja uporabljajo trajnostno poročanje tudi zato, da povečajo svoj ugled v družbi. Tovrstne informacije jih prikažejo kot bolj odgovorne in zato manj tvegane združbe. Neračunovodske informacije v poročilih povečajo kakovost informacij, ki so na voljo zaposlenim. Investitorji dobijo bolj celovito oceno podjetja, kar povečuje njihovo zaupanje in vodi v boljšo alokacijo kapitala. Povečajo tudi zaupanje lastnikov, donatorjev, sponzorjev in finančnih institucij. Ne nazadnje pa trajnostno poročanje povečuje dolgoročno konkurenčnost, olajša pridobivanje kapitala in zmanjša tveganje padca ugleda podjetja.
Tudi trg izraža vedno večjo potrebo po neračunovodskih informacijah, ena od takih zainteresiranih skupin deležnikov so investitorji, še posebej tisti, ki jih lahko imenujemo družbeno odgovorne investitorje. Družbeno odgovorni investitorji presojajo finančno moč podjetja z vidika želene stopnje donosnosti, hkrati pa opravijo analizo, ali podjetje upošteva okoljske in družbene standarde. Poleg tega, da se tudi investitorji zavedajo pomena družbeno odgovornega vodenja podjetij, temveč kazalnike o teh vplivih tesno povezujejo s kakovostnim delom menedžmenta podjetja. Zanimiva je tudi ugotovitev, da trg kaže višji interes za informacije z vidika okolja in upravljanja, manj pa za informacije s socialnega oz. družbenega vidika, kar avtorja Eccles in Serafeim (2011) povezujeta z dejstvom, da je okoljske informacije laže ovrednotiti in vključiti v modele vrednotenja. Zanimiva je tudi njuna ugotovitev, da v modelih vrednotenja podjetij težo pri določitvi tržne vrednosti podjetja izgublja delež opredmetenih sredstev podjetja, pridobivajo pa torej drugi dejavniki, s tem pa težnja po neračunovodskih informacijah seveda močno narašča.
Evropski parlament je leta 2013 v svojih resolucijah o družbeni odgovornosti gospodarskih družb poudaril, kako pomembno je, da podjetja širijo informacije o trajnosti, kot so socialni in okoljski dejavniki, za prepoznavanje tveganj za trajnost in krepitev zaupanja vlagateljev in potrošnikov. Dejansko je razkritje nefinančnih informacij nujen korak k obvladovanju prehoda na trajnostno globalno gospodarstvo, ki povezuje dolgoročno sposobnost s socialno pravičnostjo in varstvom okolja. V tem pogledu razkritje nefinančnih informacij pripomore k merjenju, spremljanju in upravljanju uspešnosti podjetij ter njihovega vpliva na družbo. Novembra 2014 je Evropski parlament sprejel direktivo, s katero se spreminja direktiva iz leta 2013 glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin. Za velika podjetja, ki so subjekti javnega interesa in katerih povprečno število zaposlenih v poslovnem letu je na dan bilance stanja večje od 500, se tako zahteva, da v poslovno poročilo vključijo tudi izjavo o nefinančnem poslovanju, ki vsebuje vsaj informacije o okoljskih, socialnih in kadrovskih zadevah, spoštovanju človekovih pravic ter zadevah v zvezi z bojem proti korupciji in podkupovanju, vključno:
· s kratkim opisom poslovnega modela podjetja,
· z opisom politik podjetja glede navedenih zadev,
· z rezultati teh politik,
· z glavnimi tveganji v zvezi z navedenimi zadevami, ki so povezana z dejavnostjo podjetja,
· s ključnimi nefinančnimi kazalniki uspešnosti, pomembnimi za posamezne dejavnosti.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - mag. Nataša Pustotnik
1. UVOD
Pozorni bralec in uporabnik SRS-jev je pri primerjavi zapisov o spremljanju gibanja zalog v SRS 2016 gotovo opazil, da se ti nekoliko razlikujejo od tistih v SRS 2006.
Ali to pomeni, da se je vsebinsko pri možnostih spremljanja zalog kaj spremenilo? V prispevku želimo pokazati, da gre le za natančnejše (nedvoumno) poimenovanje istih metod in se organizacijam s SRS 2016 njihov možni nabor ni prav nič spremenil. Ker pa se v praksi in (skoraj nerazumljivo) tudi v strokovnih krogih, predvsem v zvezi s tehtanimi povprečnimi cenami postavljajo vprašanja, želimo zaradi nepotrebnih zapletov v prispevku razčistiti morebitne pojmovne nejasnosti ter ponovno opozoriti, kaj pravzaprav pomeni spremljanje gibanja zalog po tehtanih povprečnih cenah in v katerih različicah ga lahko (smiselno) uporabljamo.
2. PRIMERJAVA ZAPISOV O SPREMLJANJU GIBANJA ZALOG V SRS 2006 IN SRS 2016
Poglejmo najprej, kaj in kako pišejo o spremljanju gibanja zalog stvari, ki lahko vstopajo v zalogo v različnih trenutkih z različnimi izvirnimi vrednostmi, stari (2006) in kaj novi Slovenski računovodski standardi (2016). Primerjava obeh nam bo pokazala, da SRS 2016 ne prinašajo organizacijam nobenih vsebinskih sprememb glede metodoloških rešitev pri spremljanju gibanja zalog, so pa glede tega natančnejši od SRS 2006 in odpravljajo morebitne dvoumnosti v njih.
V Uvodu k SRS 2006 je zapisano, da je zaradi različnih možnih izvirnih vrednosti pri stvareh, ki vstopajo v zalogo v različnih trenutkih, lahko njihova "končna zaloga ovrednotena po povprečnih cenah, tehtanih povprečnih cenah, tudi drsečih povprečnih cenah, in obratnozaporednih cenah", in dalje (SRS 4.16, 2006), da "se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen, vključno z metodo drsečih povprečnih cen".
Okviri SRS 2016 za stvari, ki lahko vstopajo v zalogo v različnih trenutkih z različnimi izvirnimi vrednostmi, določajo, da je lahko njihova "končna zaloga izkazana na podlagi njihove porabe po zaporednih cenah ali tehtanih povprečnih cenah". V SRS 4.15 (2016) pa je opredeljeno, da "se lahko med letom za zmanjševanje teh količin uporablja metoda zaporednih cen (fifo) ali metoda tehtanih povprečnih cen", in dalje, da lahko povprečne cene "organizacija izračunava za vsak dodatni prejem v zalogo (metoda drsečih tehtanih povprečnih cen) ali za obdobje".
Tako v SRS 2006 kot v SRS 2016 imamo vsebinsko enako možnost izbire med dvema enakima metodološkima pristopoma pri spremljanju gibanja zalog. Prvi možni metodološki pristop za spremljanje gibanja zalog po SRS-jih upošteva ob vsakokratni uporabi oziroma prodaji količine in cene iz naslova posameznih nakupov po njihovih izvirnih cenah, in sicer tako, da se prednostno upošteva poraba oziroma prodaja količin, ki so najprej vstopile v zalogo. Gre torej za uporabo metode FIFO (first in first out), to je metode zaporednih cen za spremljanje gibanja zalog. Opredelitev uporabe metode FIFO v SRS-jih je v Okviru SRS 2016 natančnejša kot v Uvodu v SRS 2006. Menimo, da novi SRS-ji odpravljajo nevarnost, da bi si omenjanje obratnozaporednih cen, ki ga najdemo v SRS 2006, napačno razlagali kot možnost uporabe metode LIFO (last in first out) pri spremljanju gibanja zalog, ki je niti MSRP-ji niti SRS-ji (od leta 2006) ne dovoljujejo.
Drugi možni metodološki pristop za spremljanje gibanja zalog po SRS-jih pa izhaja iz predpostavke, da se pri zmanjšanju zalog (zaradi porabe oziroma prodaje), torej pri izstopu iz zalog, količinske enote, ki so vstopile v zaloge z različnimi izvirnimi cenami, obravnavajo kot enakovredne, torej po povprečnih cenah. Te cene pa so glede na to, da v zaloge praviloma ne vstopajo vsakokrat enake količine, nujno tehtane glede na deleže oziroma dejanske količine, ki so vstopile v zalogo po določeni izvirni ceni. Gre torej za možnost uporabe metode tehtanih povprečnih cen (angl. weighted average cost method). Pri izračunu tehtanih povprečnih cen kot uteži (ponderje) upoštevamo po določeni vstopni nabavni oziroma stroškovni ceni razpoložljive količine za porabo oziroma prodajo. Zato izračunamo povprečno ceno kot razmerje med vsoto s količinami uteženih posameznih cen (posameznih vstopnih cen, uteženih (pomnoženih) z razpoložljivimi količinami po teh cenah), in skupnih količin, razpoložljivih po teh cenah.
Celoten članek je dostopen za naročnike revije SIR*IUS!
Vir: revija SIR*IUS - Robert Horvat, dr. Bojana Korošec
Ustavno sodišče je sklenilo, da določbi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki določata pogoje pokojninske dobe brez dokupa, nista neustavni. V veljavi tako ostaja ureditev, po kateri se doba, pridobljena s prostovoljno vključitvijo v zavarovanje, ne šteje v pokojninsko dobo brez dokupa, ki je pogoj za pridobitev starostne pokojnine.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikat delavcev trgovine Slovenije sta namreč izpodbijala četrti in peti odstavek 27. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kolikor se nanašata na pokojninsko dobo brez dokupa. V pokojninsko dobo brez dokupa, ki je eden izmed pogojev za pridobitev starostne pokojnine, se namreč ne šteje doba, pridobljena s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pobudniki zato menijo, da izpodbijana ureditev ogroža pravice delavcev, ki so zaradi stečajev delodajalcev postali brezposelni, po poteku obdobja prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost pa so se kot iskalci zaposlitve prostovoljno vključili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter si sami plačevali prispevke. V sindikatih menijo, da je ureditev protiustavna, kolikor spreminja vrednotenje dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje za nazaj.
Na podlagi prejšnjega zakona namreč ni bi bilo razlikovanja med obvezno in prostovoljno vključitvijo v zavarovanje, zato so zavarovanci utemeljeno pričakovali, da bosta dobi tudi po uveljavitvi novega zakona obravnavani enako, so opozorili v sindikatih. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakonodajalec z določitvijo pogoja pokojninske dobe brez dokupa kot pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine posegel v upravičena pričakovanja zavarovancev, ki so bili v obvezno za zavarovanje vključeni prostovoljno, vendar poseg ni nedopusten.
Pravica do starostne pokojnine omogoča zavarovancu izstop iz obveznega zavarovanja pri nižji starosti, torej 60 let. Ti zavarovanci se lahko upokojijo predčasno brez odbitkov pri odmeri višine pokojnine. Ustavno sodišče je pri tem ugotovilo, da zakonodajalec s tem, ko je to ugodnost določil le za zavarovance, ki so bili v obvezno zavarovanje vključeni kot zaposleni ali samozaposleni, ni ravnal v neskladju z načelom enakosti. Pri opredelitvi pojma pokojninske dobe brez dokupa je namreč zakonodajalec izhajal iz kriterijev delovne aktivnosti ter višine prispevka za obvezno pokojninsko zavarovanje, ki sta vgrajena v samo bistvo sistema obveznega pokojninskega zavarovanja, opozarja ustavno sodišče.
Po mnenju ustavnih sodnikov so zavarovanci spremembe lahko pričakovali ter jim je kljub spremembi zagotovljena socialna varnost. Kljub spremembi se lahko upokojijo starostno, vendar kasneje, kot to velja tudi za vse druge zavarovance. Obdobja, v katerih so bili v zavarovanje vključeni prostovoljno, so v tem pomenu v celoti upoštevana. Če se odločijo za predčasno upokojitev, pa to pomeni nižjo pokojnino, so še zapisali ustavni sodniki.
Ustavna sodnica Etelka Korpič Horvat, ki se ji je pridružil tudi predsednik sodišča Miroslav Mozetič, je v odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da so zavarovanci upravičeno zaupali zakonodajalcu, da se jim bodo prispevki, vplačani v obdobju veljavnosti prejšnjega zakona, upoštevali kot pokojninska doba, enakovredna pokojninski dobi brez dokupa. Opozorila je tudi, da gre v primeru prostovoljnih zavarovancev praviloma za ranljivo populacijo, ki so težko plačevali prispevke.
Vir: STA
Občinski redar bo lahko po predlogu novele o občinskem redarstvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo in je že v medresorskem usklajevanju, zadržal osebo, če ne bo mogel ugotoviti njene identitete. Storilca prekrška pa bo lahko zadržal, dokler bo nujno za izvedbo postopka o prekršku, če je pristojen prekrškovni organ redarstvo.
Če gre za prekršek iz pristojnosti drugega prekrškovnega organa, denimo v primeru vožnje pod vplivom alkohola, kjer je pristojna policija, redar zadrži storilca prekrška, če je to treba zaradi zagotovitve varnosti ljudi in premoženja. Ker je z vožnjo pod vplivom alkohola ogrožena varnost ljudi in premoženja, občinski redar lahko storilca prekrška po predlogu zadrži do prihoda policije.
Občinski redar ne bo mogel zadržati storilca prekrška, za obravnavo katerega je pristojen drug prekrškovni organ, če le ne bosta ogroženi varnost ljudi in premoženja. V tem primeru bo občinski redar ugotovil identiteto storilca prekrška in podal predlog pristojnemu prekrškovnemu organu. V vseh omenjenih primerih lahko zadržanje traja najdlje eno uro.
Po predlagani dopolnitvi se uporabo telesne sile občinskemu redarju dovoli tudi takrat, ko se oseba upira, ne pa zgolj takrat, ko je treba odvrniti napad. Dosedanja določba o uporabi fizične sile je namreč zgolj povzemala določbe o silobranu iz kazenskega zakonika.
Sredstva za vklepanje in vezanje, ki so najmilejše prisilno sredstvo, se lahko po predlogu novele zakona uporabijo, če se oseba upira zadržanju ali zaradi odvrnitve napada.
Redar prisilnih sredstev praviloma ne uporablja proti otrokom, vidno bolnim osebam, starim in onemoglim, vidno težkim invalidom in vidno nosečim ženskam. Ko pa ne more drugače kot z uporabo prisilnih sredstev obvladati njihovega upiranja, napada, ogroženosti svojega ali življenja drugih ljudi ali premoženja ali ko bo zaradi drugih okoliščin njihovo življenje ali zdravje neposredno ogroženo, pa bo prisilna sredstva moral uporabiti tudi zoper omenjene skupine.
Po predlogu je nedvoumno določeno, da je komisija za oceno zakonitosti in strokovnosti ravnanja občinskega redarja stalna. To pomeni, da se ne bo imenovala šele takrat, ko se zgodi primer, ko je treba oceniti uporabo prisilnih sredstev.
Že iz sedanjih določb sicer izhaja, da gre za stalno komisijo. Vendar so jih nekatere občine razlagale napačno. Menile so, da župan imenuje komisijo šele, ko pride do uporabe prisilnih sredstev, je navedeno v predlogu.
Stalna komisija bo tako lahko pravočasno obravnavala primere uporabe prisilnih sredstev in druge primere, za katere bi ocenila, da jih je treba obravnavati. Vodil bi jo direktor občinske uprave, v primeru medobčinskega redarstva pa direktor občinske uprave s sedežem medobčinskega redarstva.
Vir: STA
- Poslovnik Državnotožilskega sveta, objavljeno v Uradnem listu RS št. 35/2016 z dne 13.5.2016, velja od 14.5.2016
- Valorizacijski količniki za preračun osnov iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečne plače na zaposleno osebo, izplačane za leto 2015, objavljeno v Uradnem listu RS št. 34/2016 z dne 11.5.2016, velja od 11.5.2016
- Zakon o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), objavljeno v Uradnem listu RS št. 33/2016 z dne 9.5.2016, veljati začne 24.5.2016
- Zakon o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije (ZICZEU), objavljeno v Uradnem listu RS št. 32/2016 z dne 6.5.2016, velja od 7.5.2016
- Pravilnik o padalstvu, objavljeno v Uradnem listu RS št. 32/2016 z dne 6.5.2016, veljati začne 21.5.2016
- Zakon o upravnih taksah (ZUT), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 32/2016 z dne 6.5.2016, veljati začne 21.5.2016
- Zakon o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (ZDCOPMD), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 32/2016 z dne 6.5.2016, veljati začne 21.5.2016
- Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 32/2016 z dne 6.5.2016, velja od 7.5.2016, uporablja se od 8.5.2016
- Pravilnik o vozniških dovoljenjih, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 32/2016 z dne 6.5.2016, veljati začne 21.5.2016
- Pravila borze, sprememba objavljena v Uradnem listu RS št. 32/2016 z dne 6.5.2016, velja od 13.5.2016
- Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o letalstvu (ZLet-D), nujni postopek, EPA 1237-VII
- Predlog zakona o ratifikaciji Atenske konvencije o prevozu potnikov in njihove prtljage po morju, 1974, in Protokola 2002 k Atenski konvenciji o prevozu potnikov in njihove prtljage po morju, 1974 (MAKPPM), ratifikacija, EPA 1234-VII
- Predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Italijanske republike o izmenjavi in medsebojnem varovanju tajnih podatkov (BITIMVTP), ratifikacija, EPA 570-VI
Zakon meseca je ZAKON!
V mesecu MAJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
- Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) ureja varstvo kmetijskih zemljišč in njihovo upravljanje, tako da določa njihovo razvrstitev, rabo in obdelovanje, njihov promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike. Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za gozdove, če ni z zakonom drugače določeno.
- od svojega nastanka do danes je doživel 17 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
- zadnje spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesla novela E, veljajo in se uporabljajo od 26.4.2016 dalje, nekatere od njih se začnejo uporabljati šele s 1.1.2019. Z njimi se poenostavlja strokovna podlaga, ki bo podlaga za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč.
- Državni zbor je do danes pripravil 2 uradni prečiščeni besedili (UPB) Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ);
- Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 59-3454/1996, stran 5132.
Število novosti s področja ekologije:
| EKO-LEX, od 11.5.2016 - 17.5.2016 | PRAVNI VIRI | |||||
| TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
| EKO-LEX | 2 novosti | 1 novost | 3 novosti | 16 novosti | 1 novost | |
V tem tednu izpostavljamo:
- Vlada bo obravnavala Čistopis - Informacijo o izdelavi predhodne ocene škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic mraza in snega v obdobju od 25. do 30. aprila 2016.
- Ministrstvo za okolje in prostor vabi k oddaji pripomb in predlogov na četrto verzijo Osnutka Operativnega programa ravnanja z odpadki in Programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije, ki jih sprejemajo do 25.5.2016.
- V Uradnem listu št. 34 z dne 11.5.2016 je bila objavljena Uredba o Načrtu upravljanja Triglavskega narodnega parka za obdobje 2016–2025.
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
| Lex-kliping, od 11.5.2016 - 17.5.2016 | PRAVNI VIRI | ||||||
| PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
| P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 6 novosti | 3 novosti | 4 novosti | 1 novost | 13 novosti | 14 novosti |
| 2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | ||||||
| 3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | 5 novosti | 1 novost | |||
| 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 1 novost | 4 novosti | 2 novosti | 1 novost | 18 novosti | 2 novosti | |
| 5. JAVNE FINANCE | 2 novosti | 8 novosti | 2 novosti | 2 novosti | 9 novosti | 2 novosti | |
| 6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 2 novosti | 17 novosti | 6 novosti | 5 novosti | 28 novosti | 7 novosti | |
| 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 1 novost | 3 novosti | 5 novosti | 26 novosti | 1 novost | |
| 8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 4 novosti | 1 novost | 1 novost | 10 novosti | 9 novosti | ||
| 9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 1 novost | 1 novost | 1 novost | |||
| 10. MEDNARODNI ODNOSI | 2 novosti | 7 novosti | 9 novosti | 2 novosti | |||
| 11. OBČINE | 49 novosti | ||||||
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .
Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.
© Tax-Fin-Lex d.o.o.
Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.