Številka 35, letnik VI
11. december 2012
Facebook Twitter
TFL Glasnik

V prazničnem mesecu decembru bomo naredili predah s pogovori, ki smo jih v letu 2012 opravili kar s tridesetimi zanimivimi sogovorniki, med katerimi so bili: Anita Ogulin, Breda Kutin, dr. Miro Cerar, Petra in Janez Matos, Roman Završek, mag. Dejan Turk, dr. Robert Golob in drugi, če jih naštejemo le nekaj. Skrbno izbrani ugledni sogovorniki so s svojim pozitivnim pristopom in delom pokazali širši pogled na dogajanje pri nas. S predstavitvijo novih in zanimivih obrazov, tako iz gospodarstva kot javnega življenja, se bomo zopet vrnili v mesecu januarju.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost, ki začne veljati z letom 2013 je največ sprememb prinesel na področju izdajanja računov, čemur smo namenili prejšnjo številko TFL Glasnika. Prinaša pa še nekatere druge spremembe glede kraja opravljanja storitev, nastanka obveznosti obračuna DDV, popravka odbitka DDV na podlagi odločitve davčnega organa in popravki obračuna DDV, sprememba ureditve za male davčne zavezance in spremembe posebne ureditve po plačani realizaciji. Današnjo številko TFL Glasnika namenjamo navedenim spremembam. Vabljeni k branju!

Rubrika Pogovor: Koga smo gostili v letu 2012

Rubrika Pogovor

Gostje rubrike Pogovor v letu 2012

V letu, ki se počasi poslavlja, so bili v okviru rubrike Pogovor naši gostje naslednje osebnosti s področja stroke kot tudi javnega življenja:

Igor Plestenjak, Tone Stanovnik, Dr. Jurij Žurej, Mag. Iztok Lesjak, Anita Ogulin, Darko Končan, Breda Kutin, Dr. Jožko Peterlin, Mag. Ivan Simič, Dr. Branko Mayr, dr. Miro Cerar, Petra in Janez Matos, Dr. Špela Stres, Roman Završek, Mag. Alenka Krapež, Bojan Veselinovič, Barbara Hieng Samobor, Cvetana Rijavec, Karmen Dvorjak, mag. Dejan Turk, Dr. Marjan Senjur, Branko Masleša, Edita Cetinski Malnar, mag. Irena Prijović, Milan Lukić, Marjan Batagelj, Silvester Pečjak, Dr. Robert Golob, Mira Brezovar in Simon Mastnak.

Z novimi zanimivimi pogovori in sogovorniki bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu. Slovenija ima uspešne, pokončne in karakterne ljudi na vseh področjih, tako v gospodarstvu kot tudi v drugih segmentih in seveda ravno tako v javni upravi. Verjamemo, da bodo lahko vsi ti ugledni sogovorniki pripomogli k vračanju starih vrednot, kot so trdo delo, poštenost, pogum, in k postavljanju morda neke nove paradigme, ki jo ta dežela po popolnem očiščenju in katarzi potrebuje.

Vrnemo se januarja!

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost – ostale spremembe

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost – (ZDDV-1G), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 83/2012, dne 6.11.2012, začne veljati s 1.1.2013. Novela ZDDV-1G prinaša, poleg sprememb, ki se nanašajo na izdajanje računov, tudi spremembe povezane s:

  • krajem opravljanja storitev,
  • nastankom obveznosti obračuna DDV pri transakcijah znotraj Unije,
  • popravkom vstopnega DDV na osnovi odločitve davčnega in carinskega organa,
  • popravek napak v obračunu DDV in naknadna predložitev obračuna DDV,
  • posebne ureditve za male davčne zavezance in
  • posebne ureditve po plačani realizaciji.

Kraj opravljanja storitev ZDDV-1G drugače določa v dveh primerih:

  • V primeru prenosa blaga v drugo državo članico zaradi cenitve, se ob pogoju, da se blago po cenitvi vrne v državo, takšen prenos ne šteje za dobavo blaga.
  • V primeru najema prevoznih sredstev se kot kraj obdavčitve določi kraj potrošnje. To pomeni, da je kraj opravljanja storitve pri dolgoročnem najemu prevoznih sredstev osebi, ki ni davčni zavezanec, kraj, kjer ima najemnik svoj sedež, stalno oziroma začasno prebivališče. Izjema od tega pravila je dolgoročni najem čolna, namenjenega za razvedrilo. V tem primeru je kraj obdavčitve kraj, kjer je čoln za razvedrilo dejansko dan na razpolago najemniku, če izvajalec to storitev dejansko opravi s sedeža svoje dejanvosti ali stalne poslovne enote v tem kraju.

Nastanek obveznosti obračuna DDV pri transakcijah znotraj Unije je usklajen s pravili v drugih državah članicah, zaradi lažjega nadzora obračuna DDV in rekapitulacijskih poročil. V primeru dobav blaga, za katere se opravi samoobdavčitev pri prejemniku blaga, se DDV obračuna na datum izdaje računa, če pa račun ni bil izdan, 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.

Zaradi poenotenja in pravočasne izmenjave informacij je uvedeno tudi novo pravilo za primer opravljanja zaporednih oproščenih dobav znotraj Unije v obdobju, ki je daljše od koledarskega meseca. Po novem velja, da so dobave zaključene na koncu vsakega koledarskega meseca.

Popravek vstopnega DDV na osnovi odločitve davčnega in carinskega organa se opravi tako, da se na osnovi odločbe davčnega organa izstavi popravljen račun s pravilno obračunanim zneskom DDV. Tako popravljen račun pa je osnova za korekcijo odbitka DDV s strani prejemnika blaga oziroma storitev. Popravek lahko prejemnik računa naredi v davčnem obdobju, ko prejme popravljen račun.

Enak postopek je v primeru spremembe zneska DDV pri uvozu blaga, ki ga je dačni zavezanec upošteval kot vstopni DDV, če carinski organ z odločbo popravi znesek odbitnega DDV.

ZDDV-1G s spremembo 88. člena podrobneje določa način popravkov obračuna DDV v tekočem obračunu. Natančno je določen tudi način obresti, ki se obračunajo od prvega dne, ki sledi zadnjemu delovnemu dnevu naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, v katerem bi moral davčni zavazanec vključiti pravilen znesek DDV, do poteka roka za plačilo DDV po obračunu, v katerem je vključen pravilen znesek DDV, če gre za povečanje davčne obveznosti, oziroma do dneva predložitve obračuna, v katerem je vključen pravilen znesek DDV, če gre za zmanjšanje DDV.

Za male davčne zavezance je v 94. členu spremenjen prag obdavčljivega prometa z iz 25.000 EUR na 50.000 EUR. To pomeni, da se malim davčnim zavezancem ni potrebno vključiti v sistem DDV do povečanega mejnega zneska.

Posebna ureditev po plačani realizaciji se speminja glede definicije obdavčljivega prometa, ki se upošteva za določitev praga, do katerega se sme uporabiti sistem obračuna DDV po plačani realizaciji. Definicija je izenačena z definicijo obdavčljivega prometa za dosego praga za male davčne zavezance:

»Obdavčljivi promet iz prvega odstavka 94. člena obsega naslednje zneske, brez DDV:

  • znesek obdavčenih dobav blaga in storitev;
  • znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona;
  • znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

V obdavčljivi promet se ne všteva odtujitev opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev.«

Gledano s finančnega vidika predstavljajo transferne cene po vsej verjetnosti enega izmed najpomembnejših davčnih problemov marsikje po svetu. Več kot 60 odstotkov mednarodnega trgovanja je moč izpeljati iz multinacionalk. Izraz multinacionalka v tem kontekstu ne pokriva zgolj korporacijske gigante, kot so Shell, Mitsubishi in IBM, temveč tudi manjše multinacionalke z eno ali več podružnicami ali stalnimi poslovnimi enotami v tujini; torej drugje, kot pa je sedež matične družbe.

Urejanje transfernih cen na mednarodni ravni ima precej dolgo tradicijo, saj se prvi poskusi začnejo v Združenih državah Amerike že po II. svetovni vojni ter v 70. letih na ravni OECD. Vrh je dosežen leta 1995, ko OECD izda Vodila OECD o transfernih cenah za multinacionalke in davčne oblasti (Transfer Pricing Guidelines for Multinational Enterprises and Tax Administrations – v nadaljevanju: Vodila OECD).

Neodvisno tržno načelo (Arm`s Lenght Principle) temelji na 9. členu Vzorčnega sporazuma o davkih na dohodek in na premoženje za izogibanje dvojnemu obdavčenju (OECD Model Tax Convention).

Razloga za sprejetje in široko ter pragmatično uporabo neodvisnega tržnega načela sta vsaj dva:

  1. uporaba neodvisnega tržnega načela v glavnem vedno prikaže razmere na trgu, na podlagi česar se nato lahko ugotovijo prilagojeni transakcijski pogoji med dvema ali več povezanimi osebami (družbami),
  2. zelo malo je verjetnosti, da bi transakcija med dvema nepovezanima osebama, ki jo uporabljamo za primerjavo s transakcijo med dvema povezanima osebama, bila sklenjena pod kakšnimi drugimi kot pa tržnimi pogoji.


Mednarodni davčni slovar IBFD definira neodvisno tržno načelo takole:

»Kjer se posli vršijo med dvema osebama in ena od njih kontrolira drugo, ali pa sta obe osebi pod kontrolo tretje osebe (kot npr. promet blaga in storitev med povezanimi družbami, subvencije in posojila med družbo in delničarji, odstopanje licenc in drugih pravic industrijske lastnine med družbo in delničarji), so lahko cene in pogoji prometa med povezanima osebama drugačni, kot pa so cene in pogoji med nepovezanima osebama (kot npr. napihnjene ali podvrednotene cene, prekomerni ali neprimerni dohodki iz premoženjskih pravic, brezobrestna posojila). Uporaba arm’s lenght standarda je teoretično izredno enostavna, praktično pa zelo zapletena, saj so normalne tržne cene večkrat nedosegljive iz takšnega ali drugačnega razloga (npr. ni redko, da ne najdemo podobne transakcije, ker ni nobene druge transakcije s podobnim predmetom, določen proizvod vsebuje v ceni tudi nadomestilo za pravice industrijske lastnine, kot so blagovna znamka, itd.).«

Domača davčna zakonodaja in pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčenja davčnim oblastem komaj dajejo zadostno podlago za prilagoditev transfernih cen za davčne potrebe arm’s lenght standardu. Takšna prilagoditev transfernih cen se po navadi imenuje uporaba arm’s lenght standarda.

Arm’s lenght cena je cena, ki bi jo dogovorili ali izpogajali nepovezani osebi pod enakimi ali podobnimi pogoji glede enakega ali podobnega pogodbenega predmeta.

Z vidika ZDDPO-2 izčlenitev izpolnjuje elemente tako prenosa premoženja (deleži, ki jih prevzemna družba zagotovi v zameno za prejeto premoženje pripadajo prenosni družbi) kot tudi delitve (statusno pravno izčlenitev predstavlja pojavno obliko delitve).

Kljub temu, da ZGD-1 uvršča izčlenitev med delitve, ker gre za statusno preoblikovanje z univerzalnim pravnim nasledstvom, je izčlenitev po določbah ZDDPO-2, ob upoštevanju načela prednosti vsebine pred obliko, treba obravnavati kot prenos premoženja. V tem primeru je v skladu z določbami 40. člena ZDDPO-2:

  • prenosna družba dolžna vrednostne papirje prevzemne družbe ovrednotiti po njihovi tržni vrednosti na dan prenosa,
  • prevzemna družba pa je premoženje, ki ga je pridobila z izčlenitvijo, dolžna ovrednotiti po knjigovodski vrednosti.

Glede na to, da je bil z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/09; v nadaljevanju ZGD-1C) črtan del določbe sedmega odstavka 623. člena ZGD-1, in sicer, da se bilančna vsota prenosne družbe ob izčlenitvi ne spremeni, kar pomeni, da se po novem bilančna vsota prenosne družbe ob izčlenitvi (lahko) spremeni, je takšno tolmačenje usklajeno tudi z ZGD-1 in se prejeti vrednostni papirji zaizčlenjeno premoženje vrednotijo tako kot to določa ZDDPO-2, torej po njihovi tržni vrednosti na dan prenosa.

Glede vrednotenja statusnih preoblikovanj za poslovne namene se uporablja MSRP 3 – Poslovne združitve, ki določa uporabo nakupne metode za merjenje poslovnih združitev (poštena vrednost prevzetih sredstev in obveznosti). Ta standard med drugim določa, da se ne uporablja (kar pa ne pomeni, da je prepovedan) za poslovne združitve, ki vključujejo podjetja ali poslovne subjekte pod skupnim upravljanjem.

V skladu z 10. točko MSRP 3 je poslovna združitev, ki vključuje podjetja ali poslovne subjekte pod skupnim upravljanjem, poslovna združitev, v kateri vsa podjetja, ki se združujejo, ali poslovne subjekte na koncu upravlja ena in ista stranka oz. stranke tako pred kot po poslovni združitvi, pri čemer to upravljanje ni prehodno.


Vprašanje, ki se postavlja v obravnavanem primeru, je ali je treba uporabljati MSRP 3 in če je treba, ali gre pri izčlenitvi za poslovno združitev (delitev), ki vključuje podjetja ali poslovne subjekte pod skupnim upravljanjem.

  1. Če se MSRP 3 uporablja in gre pri izčlenitvi za poslovno združitev (delitev), ki vključuje podjetja ali poslovne subjekte pod skupnim upravljanjem, potem se poštena vrednost vrednostnih papirjev, ki jih pridobi prenosna družba za izčlenjeno premoženje, ne upošteva. To pomeni, da mora prenosna družba za poslovne namene naložbo v prevzemno družbo ovrednotiti po knjigovodski vrednosti, za davčne namene pa po pošteni vrednosti neto prenesenega premoženja po stanju na dan izčlenitve (t. j. po pošteni vrednosti prenesenih sredstev, zmanjšanih za pošteno vrednost prenesenih obveznosti). Smiselno enako določa tudi ZDDPO-2 v tretji točki prvega odstavka 40. člena.
  2. Če se MSRP 3 uporablja in pri izčlenitvi ne gre za poslovno združitev (delitev), ki vključuje podjetja ali poslovne subjekte pod skupnim upravljanjem, potem mora prenosna družba za poslovne namene naložbo v prevzemno družbo ovrednotiti po pošteni (tržni) vrednosti, za davčne namene pa ni treba določati nič posebej, saj že iz splošne določbe ZDDPO-2 pri prenosu premoženja (3. točke prvega odstavka 40. člena) izhaja, da je prenosna družba prejete vrednostne papirje prevzemne družbe dolžna ovrednotiti po njihovi tržni vrednosti na dan prenosa.

Izkaz denarnih tokov je temeljno računovodsko poročilo, ki prikazuje spremembe in stanja denarnih tokov v obravnavanem obdobju. Izkaz denarnih tokov je možno izdelati po dveh metodah in sicer po neposredni metodi (različica I) in posredni metodi (različica II), ki je možna tudi v prilagojeni obliki.

Izkaz denarnih tokov opredeljuje Slovenski računovodski standard 26 kot temeljni računovodski izkaz, v katerem so resnično in pošteno prikazane spremembe stanja denarnih sredstev za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja. Izkaz denarnih tokov se lahko sestavi po:

  • neposredni metodi – različici I,

  • posredni metodi – različici II ali

  • prilagojeni posredni metodi – različici II.

Izkaz denarnih tokov je pripravljen tako, da se posebej izkažejo denarni tokovi v obdobju, ki so nastali pri:

  • poslovanju,

  • naložbenju in

  • financiranju.

Začetno in končno stanje denarnih sredstev ter denarni izid so izkazani na koncu obrazca.

Izkaz denarnih tokov ima obliko zaporednega izkaza. Zaradi primerjave se podatki izkazujejo v dveh stolpcih. V prvem stolpcu so izkazani uresničeni podatki tekočega obračunskega obdobja, v drugem pa uresničeni podatki predhodnega obračunskega obdobja.

Skladno z določbami SRS 26.14 je potrebno denarne tokove pri poslovanju, naložbenju in financiranju izkazovati v nepobotanih zneskih. Pobotanje se izjemoma lahko opravi le v primeru, da so zneski posameznih vrst kosmatih prejemkov nepomembni.

Izkaz denarnih tokov je pomemben računovodski izkaz, ki vsebuje informacije o tem, iz katerih virov podjetje pridobiva denarna sredstva in za kakšne namene jih troši. V okviru posameznega obračunskega obdobja je seveda na voljo tudi podatek o začetnem in končnem stanju razpoložljivih denarnih sredstev. Iz katerih dejavnosti podjetje pridobiva sredstva (iz poslovanja, financiranja oziroma naložbenja) in za katere dejavnosti jih namenja, gledano v daljšem časovnem razdobju nam pove, zakaj je finančni položaj podjetja takšen kot je, pa tudi kakšni so obeti za naprej. Trenutno še tako donosno podjetje ima lahko slabe obete za prihodnost, če denarna sredstva pridobiva iz virov, ki niso primerni za porabo, kakršno ima. Na primer najem kratkoročnih posojil ni primeren vir za investiranje v nakup deležev v drugem podjetju. Iz izkaza denarnih tokov bi bilo razvidno, da je podjetje najelo kratkoročna finančna posojila in ima posledično izkazan prebitek prejemkov pri financiranju, na drugi strani pa bi bili izkazani izdatki za pridobitev dolgoročnih finančnih naložb in prebitek izdatkov pri naložbenju.

Računovodski standardi, tako slovenski, kot mednarodni, dajejo prednost sestavljanju izkaza denarnih tokov po neposredni metodi, ker ima večjo izrazno moč. Pri neposrednem zbiranju podatkov o denarnih tokovih namreč ni vplivov izbranih računovodskih metod, ki bi lahko vplivale na zbrane informacije. Neposredna metoda zbiranja podatkov omogoča tudi načrtovanje denarnih tokov, kar je pri posredni metodi težje izvedljivo. Ravno smotrno načrtovanje in spremljanje uresničenih denarnih tokov omogoča, da podjetje pravočasno zazna tveganje pri zagotavljanju plačilne sposobnosti.

Prenosi naložbenih nepremičnin se, skladno z določili slovenskega računovodskega standarda (v nadaljevanju SRS) 6.27 oziroma mednarodnega računovodskega standarda (v nadaljevanju MRS) 40.57, opravijo kadar in zgolj kadar se spremeni uporaba, kar dokazuje:

  • začetek lastniške uporabe pri prenosih s kontov naložbenih nepremičnin na kotne lastniško uporabljenih nepremičnin,
  • začetek razvijanja za prodajo pri prenosih s kontov naložbenih nepremičnin na konte zalog,
  • konec lastniške uporabe pri prenosih s kontov lastniško uporabljenih nepremičnin na konte naložbenih nepremičnin,
  • oddajo v poslovni najem drugi stranki pri prenosih s kontov zalog na konte naložbenih nepremičnin ali
  • konec gradnje ali razvijanja pri prenosih s kontov nepremičnin v gradnji ali razvijanju na konte naložbenih nepremičnin.

Prenosi, povezani z naložbenimi nepremičninami so torej lahko:

  • iz opredmetenih osnovnih sredstev ali zalog med naložbene nepremičnine in
  • iz naložbenih nepremičnin na opredmetena osnovna sredstva ali zaloge.

Če se nepremičnine prenašajo iz zalog ali opredmetenih osnovnih sredstev na naložbene nepremičnine je pomembno, ali se naložbene nepremičnine merijo po modelu nabavne vrednosti ali po modelu poštene vrednosti. Če se nepremičnine merijo po modelu nabavne vrednosti, zaradi prenosa ne pride do razlik. V primeru, da se naložbene nepremičnine merijo po modelu poštene vrednosti, se poštena vrednost ugotovi na datum prenosa med naložbene nepremičnine in do razlik zaradi prevrednotenja lahko pride.

V primeru prenosov zalog med naložbene nepremičnine, merjene po modelu poštene vrednosti, se v skladu s MRS 40.63 vsaka razlika med pošteno vrednostjo nepremičnine na dan prenosa in njeno prejšnjo knjigovodsko vrednostjo pripoznati v poslovnem izidu. Obravnava prenosov iz kontov zalog med naložbene nepremičnine, merjene po modelu prevrednotenja, pa mora biti skladna z obravnavo prodaje zalog.

Pri prenosu lastniško uporabljene nepremičnine med naložbene nepremičnine, izmerjene po pošteni vrednosti, se obravnavana nepremičnina do datuma prenosa skladno s SRS 1 oziroma MRS 16. Na datum prenosa se nepremičnina prevrednoti na pošteno vrednost, učinek takšne spremembe vrednosti pa se obravnava po pravilih, ki veljajo za opredmetena osnovna sredstva.

Ob zaključku gradnje ali razvijanja, se ob uporabi poštene vrednosti naložbenih nepremičnin, na dan prenosa izvede prevrednotenje na pošteno vrednost. Razlika zaradi obravnavanega prevrednotenja se pripozna v poslovnem izidu, kot prihodek iz prevrednotenja naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti.

V primeru prenosa naložbenih nepremičnin med opredmetena osnovna sredstva ali med zaloge model merjenja naložbenih nepremičnin ni pomemben. MRS 40.60 namreč določa, da je predvidena nabavna vrednost pri kasnejšem obračunavanju po računovodskem standardu, ki obravnava opredmetena osnovna sredstva oziroma zaloge, njihova poštena vrednost na dan spremembe uporabe.

Veljati so začeli trije zakoni z davčnega področja - novela zakona o davčnem postopku, novela zakona o dohodnini ter novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Novela zakona o davčnem postopku omogoča objavo davčnih dolžnikov, drugi dve noveli pa prinašata spodbude za podjetja in poenostavljata davčne postopke.

Po zgledu več evropskih držav se je tudi Slovenija odločila za javno objavo imen večjih davčnih dolžnikov. Na seznam, ki ga bosta enkrat mesečno na svojih spletnih straneh objavljali davčna in carinska uprava, bodo uvrščeni zavezanci z več kot 5000 evrov dolga, ki s poravnavo davčnih obveznosti zamujajo vsaj 90 dni.

Novela zakona o davčnem postopku poleg tega določa, da računalniški programi v blagajnah ne smejo omogočati brisanja izvornih podatkov. S tem naj bi se zmanjšalo utaje in izogibanje plačevanju davkov pri blagajniškem poslovanju.

Z novelama zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter zakona o dohodnini se bo dalo manjšim zavezancem možnost, da se odločijo za pavšalno obdavčitev. V sistem bodo lahko vstopili samostojni podjetniki in podjetja, ki letno ustvarijo manj kot 50.000 evrov prihodkov.

To pomeni, da jim ne bo treba dokumentirati dejanskih stroškov, ampak se jim bo 70 odstotkov prometa priznalo kot normirani strošek, na razliko pa se bo obračunal davek po veljavni stopnji. Pri samostojnih podjetnikih in osebah, ki opravljajo dejavnost, znaša ta davčna stopnja 20 odstotkov, medtem ko je za pravne osebe davek letos določen v višini 18 odstotkov, v prihodnjih letih pa se bo postopno znižal do 15 odstotkov.

Vir: STA

Evropska komisija je razgrnila načrt kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za zajezitev davčnih utaj in izogibanja davkom, ki naj bi članicam EU pomagali zaščititi davčne prihodke in izterjati več milijard evrov, ki jim zakonito pripadajo. Izguba zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom v EU po navedbah komisije vsako leto znaša okoli bilijon evrov.

"Ne gre le za škandalozno izgubo prepotrebnih prihodkov, pač pa je ogroženo tudi pošteno obdavčevanje. Države članice morajo uvesti strožje nacionalne ukrepe proti davčnim utajam, vendar so samo enostranske rešitve premalo," je ob predstavitvi načrta opozoril komisar za obdavčenje Algirdas Šemeta.

Na enotnem trgu v svetovnem gospodarstvu namreč neskladnosti in vrzeli na nacionalnih ravneh izkoristijo tisti, ki se poskušajo izogniti obdavčenju. Odločno in povezano stališče EU proti utajevalcem davka in tistim, ki jim to omogočajo, je zato po komisarjevih besedah ključno.

Komisija je v okviru načrta tako sprejela tudi dve priporočili, s katerima želi članice unije spodbuditi k takojšnjemu in usklajenemu reševanju najbolj perečih problemov.

Prvo priporočilo predvideva odločno stališče EU proti davčnim oazam, ki presega sedanje mednarodne ukrepe. Z uporabo skupnih meril članice spodbuja, da identificirajo davčne oaze in jih uvrstijo na nacionalne črne sezname. Pripravljeni so tudi posebni ukrepi, s katerimi naj bi zadevne države zunaj EU prepričali, naj uporabijo evropske standarde upravljanja.

Drugo priporočilo zadeva davčno načrtovanje. Predlaga načine za odpravljanje pravnih formalnosti in vrzeli, ki jih nekatera podjetja izrabljajo, da se izognejo plačilu pravičnega deleža. Članice tudi poziva, naj okrepijo konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja in tako preprečijo primere, ko obdavčenja sploh ni.

Druge ključne pobude iz današnjega akcijskega načrta se nanašajo na oznako davkoplačevalcev, davčno identifikacijsko številko EU, pregled določb o preprečevanju zlorab v ključnih direktivah EU in skupne smernice za sledenje denarnim tokovom. Za nadaljnje izboljšanje dela na področju škodljive davčne konkurence komisija članice tudi poziva, naj okrepijo prizadevanja za kodeks ravnanja EU o obdavčitvi podjetij.

Komisija bo na podlagi današnjega akcijskega načrta oblikovala nova aktivna orodja za spremljanje in preglednice dosežkov, da se omogoči uspešno nadaljevanje boja proti davčnim utajam in izogibanju davkom. Akcijski načrt in priporočila sedaj romajo na mizo finančnih ministrov EU in Evropskega parlamenta. Članice unije morajo odločitve, povezane z davki, sprejeti s soglasjem.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi/novi čistopisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu DECEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • od svojega nastanka do danes je doživel 9 sprememb in dopolnitev z novelami A, B, C, D, E , F, G, H in I. Poleg teh sprememb je na besedilo novele vplivala tudi sprememba ZPlaSS.
  • zadnje spremembe in dopolnitve, ki jih je prinesla novela ZBan-1I, veljajo od 27.6.2012 dalje in med drugim omogočajo:
    • - povečanje osnovnega kapitala s stvarnim vložkom v obliki terjatev upnikov oziroma v obliki drugega premoženja v primerih finančnega prestrukturiranja bank oziroma sanacije bank;
    - opustitev splošnih omejitev glede višine povečanja osnovnega kapitala banke v primeru pogojnega povečevanja osnovnega kapitala oziroma poobliastila upravi za povečanje na podlagi odobrenega kapitala.
  • obetajo se skorajšnje nove spremembe in dopolnitve zakona, predlog novele ZBAN-1J je vložen v Državnem zboru, s katero so predlagane jasnejše opradelitve okoliščin, ki utemeljujejo prisotnost ukrepanja Banke Slovenije v okviru pristojnosti nadzora.
  • Državni zbor je pripravil "le" 1 uradno prečiščeno besedilo (UPB) Zakona o bančništvu (ZBan-1);
  • zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 131-5487/2006, stran 14417;
  • njegov predhodnik je Zakon o bančništvu (ZBan), ki je prenehal veljati s 1.1.2007.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 5.12.2012 - 11.12.2012 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 1 novost 1 novost 1 novost 8 novosti 1 novost

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 5.12.2012 - 11.12.2012 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A		 1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 5 novosti 13 novosti 7 novosti 12 novosti 24 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 1 novost 6 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 5 novosti 1 novost 1 novost
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 3 novosti 3 novosti 2 novosti 8 novosti 7 novosti
5. JAVNE FINANCE 7 novosti 17 novosti 5 novosti 2 novosti 7 novosti 16 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6 novosti 25 novosti 1 novost 2 novosti 12 novosti 3 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6 novosti 1 novost 3 novosti 1 novost 9 novosti 3 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 4 novosti 3 novosti 1 novost 18 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 3 novosti 4 novosti 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 10 novosti 10 novosti 2 novosti 18 novosti 1 novost
11. OBČINE 67 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .

Namig: Naročnikom na portal Tax-Fin-Lex priporočamo, da pri prijavi v sistem označijo možnost "Zapomni si", saj bodo tako lahko direktno dostopali do dokumentov v zaprtem delu portala.

© Tax-Fin-Lex d.o.o.

Sporočilo ste prejeli v skladu s 45.a členom Zakona o varstvu potrošnikov in 109. členom Zakona o elektronskih komunikacijah bodisi na osnovi strinjanja s Splošnimi pogoji družbe Tax-Fin-Lex v postopku registracije oziroma sklepanja naročništva na portalu Tax-Fin-Lex bodisi s privolitvijo v telemarketinških intervjujih, na osnovi izpolnjenih anket na raznih prireditvah ali pa smo vaše podatke pridobili iz javno dostopnih virov.