Številka 24, letnik VI
9. september 2014

Facebook Twitter
TFL Glasnik

Ivana Simiča že kar tradicionalno gostimo ob začetku nove sezone izhajanja TFL Glasnika, vsako leto z drugim razlogom - tokrat tik pred začetkom delovanja nove vlade kot izjemnega davčnega strokovnjaka in nekoga, ki je poseben, se ne pusti ukalupiti in razmišlja s svojo glavo. Za našo dohodninsko lestvico pravi, da je neverjetna! Ko pridemo mi v 41 odstotkov, so Američani šele v 15 odstotkih, ko pridemo mi v 50 odstotkov, so Američani šele v 28 odstotkih ...

Tokrat se je pod pravni članek podpisal odvetniški kandidat Miha Šercer, ki v njem predstavlja napotke, ki jih velja upoštevati pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi.

26. junija 2013 je Evropski parlament sprejel Direktivo 2013/34/EU, ki nadomešča 4. in 7. direktivo in prinaša kar nekaj sprememb glede računovodskega poročanja, med drugim nove velikostne razrede za razvrstitev družb na mikro, majhne, srednje in velike družbe. Obveznosti računovodskega poročanja so manjše, še posebej za mikro, male in srednje družbe. Namen direktive je bil tudi poenotiti računovodsko poročanje v okviru EU, vendar pa bo s tem nekaj težav, saj države, ob implementaciji direktive v nacionalno zakonodajo, za srednje in velike družbe lahko zahtevajo še dodatna razkritja. Slovenija bo določbe nove direktive vnesla v svoj pravni red s spremembo Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Tako smo današnjo temo tedna namenili osnutku predlogov sprememb in dopolnitev ZGD-1, ki se nanašajo na poenostavitev računovodenja v mikro družbah.

Vabljeni k branju!

Mag. Ivan Simič: Naredil sem, kar sem nameraval

Ivan Simič

TFL Glasnik:
Ivana Simiča že kar tradicionalno gostimo ob začetku nove sezone izhajanja TFL Glasnika, vsako leto z drugim razlogom - tokrat tik pred začetkom delovanja nove vlade kot izjemnega davčnega strokovnjaka in nekoga, ki je poseben.

Priznajte, da ste res precej posebni, težko vas je ukalupiti, vedno mislite s svojo glavo. Res je, da imate vedno jasno vizijo in da znate z enostavnimi in poštenimi idejami pritegniti ljudi. Pa vendar, takšen način vas skorajda vedno stane glave. Kako to komentirate?

Ivan Simič:
Kot ste povedali. Nikoli nisem pustil, da bi me kdor koli držal v šahu ali izsiljeval. Preprosto: zelo redko sem za kompromise, kajti če menim, da imam prav, pač menim, da imam prav, in me je težko prepričati o nasprotnem. Zaradi tega nisem za politiko, kajti potem ne bi bil več jaz.


Tako je bilo, ko sem bil na čelu Dursa, na čelu Nogometne zveze Slovenije in na davčni v Srbiji. Zmeraj sem odšel, ko smo dosegli uspeh, in tisti, ki so prihajali za menoj, ga niso mogli ponoviti. Vse je bilo kratko, a lepo.

Ivan Simič

TFL Glasnik:
To je zelo načelna drža.

Ivan Simič:
Lahko rečemo tudi tako. Mnogi me sprašujejo, zakaj vedno sam odstopim, zakaj ne počakam, da me zamenjajo. Odgovor je, da mora vsak vedeti, kdaj je čas za odhod, čeprav ti daje položaj velike ugodnosti in ugled v okolju, v katerem živiš. To mi ne pomeni veliko, kajti če bi mi, bi vztrajal na vseh teh položajih, za katere bi mnogi dali veliko.

Nekateri me sprejemajo takšnega, kot sem, večina pa ne, saj so ljudje navajeni na nenehne kompromise.

Zaradi tega si tudi upam povedati, če je davčni inšpektor odločil narobe, in to tudi zagovarjati. Ravno zdaj imam pred seboj zadevo, pri kateri gre za več kot 200.000 evrov davka. Ko sem pred leti pisal o tem, so me napadli vsi, tudi moji kolegi svetovalci. Pred meseci pa je zadeva padla na vrhovnem sodišču. Odločba o vračilu davka je že izdana in davčni zavezanec bo prejel vrnjenih več kot 200.000 evrov davka in povrh še 72.000 evrov zamudnih obresti. Ne bom ponavljal, kaj vse sem doživljal zaradi tega.

Če davčni zavezanec stori napako, je kaznovan in za to napako mora plačati, če pa napako stori davčni inšpektor, in to kljub opozorilom, da ravna nezakonito, to plačamo davkoplačevalci.

V tem primeru sem od vsega začetka vedel, da je odločitev napačna. Ko sem na seminarjih predstavljal ta primer, so me čudno gledali, ker so primer ocenjevali po osebi, ki je bila vpletena, in ne po vsebini ali predpisih. To je ena večjih napak, ki se dogajajo v sedanjih časih. Pravilnost ali nepravilnost, moralnost ali nemoralnost se ne ocenjujejo več po normah, temveč po tem, za koga gre. To je grozno.

 

TFL Glasnik:
Res je in verjetno ste zato tudi neprimerni za timsko delo, kot se temu priljubljeno reče. Ste pa tudi priljubljena tarča medijev, očitno vedo, kako vas razjeziti in utišati, saj vedno predvidljivo reagirate. Seveda tudi v primeru neresnic, kjer ste zgolj v vlogi, da se branite. Kolikor vem, vam doslej nikoli niso ničesar dokazali.

Ivan Simič:
Problem je, da tistih, ki o meni pišejo neresnice, ne zanima, kaj je res, saj je njihov cilj diskreditiranje. Potem pa 95 odstotkov ljudi verjame temu, kar novinarji napišejo. Kot veste, sem bil maja na prvi in drugi strani časopisa Dnevnik. O meni še nihče ni napisal toliko neresnic na enem mestu kot novinarja Dnevnika. V tistem članku sem težko našel kaj, kar bi sploh bilo res. Nobenega dokaza, le navedbe. Danes nikogar več ne zanima, kaj je bilo v tistem članku res. Vedo le, da sem naredil nekaj narobe, ker je tako pisalo v časopisu.

Ivan Simič

TFL Glasnik:
Zakaj se to dogaja, je za to kakšen razlog?

Ivan Simič:
Kolikor sem izvedel iz hiše tega istega časopisa, je bil glavni namen, da se me po padcu prejšnje vlade diskreditira in s tem onemogoči, da bi bil aktiven na takrat prihajajočih volitvah, saj so nekateri pred tem že navezali stik z mano, da jim pomagam na davčnem področju. Zato me je bilo treba odstraniti. Izbrali so pač enega bolj pokvarjenih načinov, čeprav sem pogosto povedal, da se ne nameravam nikjer vključevati, ker ima človek potem veliko mirnejše življenje. Ne mislim si kvariti zdravja in dobre volje s tem, da nekoga prepričujem o tem, zakaj je dobro nekaj narediti. Vem, da se da narediti skoraj vse, zato tisti, ki pravijo, da se določena zadeva ne da urediti v zakonu, zavajajo.

Ko smo v času ministra Bajuka v letih 2005 in 2006 delali davčno reformo, smo vnesli veliko sprememb, ki so bile do takrat nesprejemljive in nemogoče. Na področju davčnega postopka je bilo sprejeto veliko mojih predlogov. Danes se denimo nihče več ne vpraša, kako da lahko zaprosimo za plačilo dohodnine na tri obroke in nam ni treba predložiti nobenega dokazila, prej pa so nas ubijali s predlaganjem dokazov. Odgovor je enostaven. Takrat sem dokazoval, da je Durs vsako vlogo za odlog plačila dohodnine reševal več kot tri mesece. Vprašal sem jih, ali ni bolje, da takoj odobrijo plačilo na tri obroke, ko dobijo vlogo za obročno plačilo dohodnine. Prej so več kot tri mesece reševali vlogo in maltretirali davčne zavezance, zdaj imajo po treh mesecih denar v proračunu.

Drugi primer so upravne takse v davčnih postopkih. Nikoli nisem mogel sprejeti dejstva, da plačujem davek v proračun, ko pa sem želel potrdilo o plačanih davkih, sem moral plačati pristojbino, 240 takratnih tolarjev. Če je nisem plačal, me je Durs s povratnico, ki je stala 600 tolarjev, pozval, naj plačam takso v višini 240 tolarjev. Noro. Zato sem predlagal ukinitev upravne takse v davčnih postopkih, in ker smo takrat imeli razumnega ministra za finance, dr. Andreja Bajuka, je bila ta ukinjena.

Sovražnike imam na obeh straneh. Ker sem bil direktor davčne uprave v času Janševe vlade, mi pravijo, da sem Janšev, ker pa sem v preteklosti veliko sodeloval s takratno Združeno listo, danes SD, mi pravijo, da sem rdeč. Z enimi in drugimi se pogovarjam, če me kaj vprašajo, jim tudi odgovorim. Dejstvo pa je, da nisem od nikogar, saj sem samo svoj.

 

TFL Glasnik:
Koliko je obravnava davkov politično vprašanje?

Ivan Simič:
Davki postanejo politično vprašanje, ko se jih lotijo politiki, ki ne vedo kaj dosti o davkih in želijo politične točke zbirati na davkih. Lep primer je bila socialna kapica.

 

TFL Glasnik:
Na moje vprašanje ste nekako že odgovorili, ko ste opisali, zakaj ste odstopili v Srbiji, čeprav ste bili izredno uspešni, saj ste dobili celo nagrado reformator leta v srbski državni upravi. A vseeno me zanima, ali bi še kaj dodali?

Ivan Simič:
Ni kaj dodati. Prejel sem nagrado reformator leta in odšel. Kaj lepšega? Ob odhodu mi je bilo najhuje zaradi sodelavcev, saj sem se med 6500 zaposlenimi v davčni upravi odlično počutil.

 

TFL Glasnik:
Kam greste zdaj, v tretjo državo?

Ivan Simič:
Moje osnovno delo je in bo ostalo davčno svetovanje. Res je, da so me v začetku tega leta poklicali iz Črne gore, ali bi jim svetoval pri modernizaciji njihove davčne uprave, to je predvsem pri uvajanju elektronskega poslovanja. Gre za podobne zadeve, kot smo jih v mojem času uvedli v Sloveniji in Srbiji. Nekajkrat sem bil pri njih in menim, da se da veliko narediti.

 

TFL Glasnik:
Ste tam kot svetovalec ali boste prevzeli kakšen položaj?

Ivan Simič:
Ne. Nobenega položaja ne bom prevzel. Če bom, bom svetovalec.

Ivan Simič

TFL Glasnik:
Kaj pa Slovenija? Da bi tukaj delali kot svetovalec, saj so davki vendarle pomemben del prihodkov države in ključ do pametnega gospodarja? Kako bi lahko vaš predlog davčne reforme iz leta 2011, ki je preprosta in smo jo v TFL Glasniku bralcem takrat tudi predstavili
, spet oživeli? Bi jo kaj spreminjali?

Ivan Simič:
Pri meni je problem predvsem to, da je tisto, kar predlagam, preprosto. Po drugi strani me večina ljudi ne razume. Že konec leta 2010 sem vedel, da bo treba nekaj storiti pri davčnih prihodkih, saj je bilo logično, da se bodo v prihodnosti pojavile težave z njimi, saj je kriza trajala že nekaj časa. Ker je bilo treba reagirati takoj, sem predlagal povišanje samo zgornje stopnje DDV z 20 na 22 odstotkov. Bil sem deležen velike, občasno tudi nesramne kritike. Potem so dve leti pozneje zvišali DDV na 22 odstotkov. Po mojem mnenju prepozno, saj je davčna spirala že odigrala svoje. Tudi poznejši dvig spodnje stopnje DDV še ni pomagal v celoti in bo še nekaj časa trajalo, da se vzpostavi normalno stanje. Mogoče bo k temu kaj prispevala sedanja gospodarska rast, saj daje neko upanje.

Navedeno sem tudi zapisal v predlog davčne reforme, ki je bila objavljena v letnem poročilu fiskalnega sveta aprila 2011. Zaradi predloga po višjem DDV sem sočasno predlagal tudi povišanje splošne dohodninske davčne olajšave s 3100 na 6000 evrov, kar je pomenilo, da bi fizične osebe, še zlasti tiste z nižjimi dohodki, s tem dobile povrnjeno tisto, kar bi izgubile zaradi višjega DDV. Predlagal sem tudi drugačno dohodninsko lestvico in socialno kapico na 6000 evrov.

 

TFL Glasnik:
Najprej dohodninska lestvica. Kaj menite o njej?

Ivan Simič:
Naša dohodninska lestvica je neverjetna! Ko pridemo mi v 41 odstotkov, so Američani šele v 15 odstotkih, ko pridemo mi v 50 odstotkov, so Američani šele v 28 odstotkih. Mi plačujemo maksimalno 50-odstotno dohodnino za neto dohodke nad 71.000 evrov, Američani pa plačujejo maksimalno 39,6-odstotno dohodnino za neto dohodke nad 400.000 dolarjev, kar je približno 307.000 evrov. Ko se malo pozabavaš z davčnimi sistemi in dohodninskimi lestvicami drugih držav, vidiš, kje smo. Zakaj? Po mojem mnenju zato, ker je nekdo zbiral politične točke oziroma glasove.

Moji predlogi gredo zmeraj v smeri ustvarjanja pozitivnega davčnega okolja in da bi davčni zavezanci brez težav plačevali davke. Ko sem pred leti predlagal davčno zakonodajo, po kateri bi se dohodki do enega milijona evrov obdavčevali normalno po dohodninski lestvici, dohodki nad enim milijonov evrov pa s fiksno desetodstotno davčno stopnjo, so me spet napadli. Nihče ni šel preverjat, ali sploh imamo koga, ki plača dohodnino po dohodninski lestvici z davčno osnovo nad enim milijonom evrov. Povedal sem jim, da bi na tak način privabili predvsem premožne tujce, ki bi s preselitvijo v Slovenijo verjetno prenesli tudi svojo dejavnost ali vsaj del dejavnosti, da ne omenjam še vseh drugih pozitivnih učinkov. Škoda besed.

Ena podobnih idej je moj predlog, da bi uvedli oprostitev plačila dohodnine za vse tiste, ki so starejši od 90 let. To predlagam zaradi tega, ker se podaljšuje življenjska doba in ker je na svetu veliko premožnih, ki bi radi zapravili svoj denar. Zato ne vem, zakaj jim ne bi omogočili, da ga zapravljajo pri nas. Zelo enostavno. Upam le, da se ne bo našel kakšen politik, ki bo ugotovil, da ta moj predlog pomeni prevelik izpad za proračun in da je to krivično za tiste z minimalnimi plačami in za srednji razred. Nikoli mi ni nihče povedal, kaj je to srednji razred? Ali so to tisti, ki imajo bruto plačo med 1500 in 2000 evri? V katerem razredu pa so potem poslanci, ki nenehno govorijo o izkoriščanju srednjega razreda, sami pa imajo plačo višjo od 4500 evrov.

 

TFL Glasnik:
Ali lahko natančno pojasniva, kaj je socialna kapica?

Ivan Simič:
Gre za povsem preprosto zadevo in pomeni, da se nad določenim zneskom bruto plače ne obračunavajo socialni prispevki. To pa zato, ker so pravice iz socialnih prispevkov omejene in je nelogično, da socialne prispevke plačuješ do neomejenega zneska, kot je zdaj, ker od tega nimaš popolnoma ničesar. Tistim, ki pravijo, da mora biti neka solidarnost, odgovarjam, da je solidarnost do 6000 evrov, kar je moj predlog za mejo socialne kapice, dovolj velika.

Ob zadnji politični razpravi o socialni kapici sem enostavno preklopil na drug TV-kanal. Tisti, ki izjavi, da je socialna kapica bogataška kapica, sočasno pa ima verjetno več kot 5000 evrov plače iz proračuna, pove vse o sebi. Nekateri so pač znani po tem, da znajo poskrbeti za samoreklamo.

TFL Glasnik:
V katerih drugih državah imajo socialno kapico?

Ivan Simič:
Socialno kapico ima skoraj 20 držav EU pa Srbija ter Črna gora in še bi se našla kakšna. Ko se s kolegi iz Avstrije pogovarjam o tem, se vsi čudijo, da nimamo socialne kapice. Avstrijci imajo socialno kapico od leta 1957. V Avstriji imajo celo 13. in 14. plačo in vam bodo povedali, da če si med letom presegel predvideno mejo socialne kapice, dobiš 13. in 14. plačo brez plačila socialnih prispevkov. Plača se le dohodnina po stopnji 6 odstotkov.

Ivan Simič

TFL Glasnik:
Politika je vendarle stvar kompromisov.

Ivan Simič:
Naj bo. Osebno menim, da tukaj ne sme biti kompromisov, kajti potem so izigrani volivci. Če bi šel na volitve s svojo stranko, na teh volitvah zmagal in dobil 36 poslancev kot dr. Miro Cerar, sploh ne bi sestavljal koalicije. Glede na to, da so pred volitvami vsi govorili, da želijo naši državi in državljanom le najboljše, ne vidim potrebe po sestavljanju koalicije. Če bi se denimo odločili za 14 ministrstev, bi takoj pogledal, kdo je bil na volitvah drugi, kdo tretji in kdo četrti. Drugouvrščeni stranki bi predlagal, da prevzame tri ministrstva, tretjeuvrščeni dve ministrstvi in četrtouvrščeni eno ministrstvo. To je skupno šest ministrstev in zmagovalni stranki bi ostalo osem ministrstev.

Glede na to, da želijo vsi delati za dobrobit Slovenije in njenih državljanov, pri glasovanju v državnem zboru, seveda ob predlaganju zakonov, ki so dobri za državo in državljane, ne bi bila nikoli velika težava zbrati še potrebnih deset glasov za sprejem zakona. Tako pa je sestavljanje koalicije, seveda z mojega zornega kota, kupčkanje in izsiljevanje.

 

TFL Glasnik:
Povejte mi, kako bi se odzvali na povabilo Mira Cerarja ali finančnega ministra Dušana Mramorja, da bi postali svetovalec?

Ivan Simič:
Ne bi se odzval.

 

TFL Glasnik:
Nista me prosila, da vas to vprašam.

Ivan Simič:
Vseeno. Moj odgovor je kratek in jasen. Kar sem naredil v preteklosti, sem naredil. Tisti dve leti in pol, kolikor sem bil v slovenski davčni upravi, sta me ne glede na to, da sem naredil veliko dobrega, v zasebnem življenju stali preveč. Pa tudi vse težave, ki jih imam zdaj, in vse, kar naj bi mi še pripravljali, izhaja iz tega. Zato tega ne mislim ponoviti.

 

TFL Glasnik:
Ta pogovor je malce poseben, ker menim, da je treba predstaviti ljudi, ki so za površne bralce samosvoji, v resnici pa so zvesti svojim načelom. Kaj bi povedali na koncu?

Ivan Simič:
Ugotovil sem, da če imaš znanje in če veš, kako kaj narediti, je to velika težava, saj s tem potem premikaš tiste, ki jim je dobro tako, kot je. Zato imaš potem sovražnike, ki imajo položaj in moč ter ti lahko naredijo, kar želijo. Zakaj bi torej to počel?

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si

Ivan Simič

Sklepanje pogodbe o zaposlitvi

Miha Šercerpiše: Miha Šercer, univ. dipl. pravnik, Odvetniška družba BGK o.p., d.o.o., Ljubljana

Jeseni, po počitnicah, je običajno čas, ko delodajalci zopet več zaposlujejo. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj napotkov, ki jih velja upoštevati pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi.

1. Vrsta pogodbe

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) praviloma zahteva sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (12. člen), obenem pa določa, da se lahko pogodba o zaposlitvi izjemoma sklene za določen čas, če za to obstajajo z zakonom izrecno določeni primeri oziroma pogoji (začasno povečan obseg dela, nadomeščanje začasno odsotnega delavca itd. – 54. člen). Ti pogoji morajo obstajati vsebinsko, torej ne le ''na papirju'', trajanje pogodbe za določen čas pa je praviloma omejeno na največ dve leti. Pogodba mora biti pisna, z navedbo zakonitega razloga za določen čas, delavec pa ne sme ostati na delu po prenehanju pogodbe, sicer pogodba za določen čas lahko preide v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (t.i. transformacija – 56. člen).

Pogodba se lahko sklene tudi za krajši delovni čas od polnega (65. člen), pri čemer je lahko skrajšana dnevna delovna obveznost ali pa so delovni zgolj določeni dnevi v tednu. Delavcu, ki dela krajši delovni čas, praviloma pripadajo pravice v sorazmerju z delovnim časom, izjema pa so delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (invalidnost, bolezen itd. – 67. člen).

Posebna vrsta pogodbe o zaposlitvi je pogodba za opravljanje dela na domu (68. člen), ki se lahko opravlja tudi le del delovnega časa. Pred začetkom dela je treba o tem obvestiti inšpektorat, kar pa se je v praksi izkazalo za neproblematično. Čeprav ima takšna oblika dela veliko prednosti, se dejansko le počasi uveljavlja.

Posebnost so tudi pogodbe s poslovodnimi osebami (direktorji) in prokuristi ter vodilnimi delavci. Med vodilne delavce v smislu posebne pogodbe lahko uvrstimo le zelo ozek krog vodilnih v podjetju (glej 74. člen). Če se lahko pri poslovodnih delavcih in prokuristih s pogodbo o zaposlitvi v precejšnji meri odstopa od minimalnih zakonskih standardov (73. člen), se pri vodilnih delavcih mimo zakona lahko dogovorijo le vprašanja glede delovnega časa, nočnega dela ter odmorov in počitkov (157. člen).

 

2. Oblika in vsebina pogodbe

Pogodbo o zaposlitvi je treba skleniti v pisni obliki (17. člen). Če pogodba ni sklenjena v pisni obliki, pa je delavec že začel delati, se šteje, da je bila pogodba vseeno sklenjena, pri čemer se domneva, da je bila sklenjena za nedoločen čas.

Zakon natančno določa tudi minimalno vsebino pogodbe (31. člen). Če je kakšno določilo pogodbe v nasprotju z minimalnimi standardi, ki jih določajo zakon, kolektivna pogodba ali splošni akti, takšno določilo ne velja in se neposredno uporabljajo ugodnejši predpisi.

Vsebina pogodbe o zaposlitvi je zelo pomembna, saj določa končni okvir, ki sta ga v zvezi z delom dolžna upoštevati delavec in delodajalec. Pogodba mora biti ažurna, usklajena z morebitnimi spremembami zakonodaje in drugih virov, določila pa naj ne bodo zapisana preveč togo, temveč naj dopuščajo čim večjo svobodo pri njenem kasnejšem izvajanju. Predvsem naj bodo čim bolj fleksibilno zapisana določila glede delovnih nalog (čim večji nabor, dolžnost opravljanja tudi drugih povezanih delovnih nalog), kraja opravljanja dela (ki naj bo tudi izven standardne lokacije), časovne razporeditve delovnega časa (vključena naj bo možnost naknadne prerazporeditve), kršitev delovnih obveznosti (če že, jih je smiselno naštevati zgolj primeroma), veljavnosti nadrejenih predpisov (upoštevati je treba možnost njihovih sprememb).

 

3. Postopek pred in po sklenitvi pogodbe

Prvi korak pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je javna objava prostega dela (25. člen). Po novem potrebe po delu ni več treba pošiljati Zavodu RS za zaposlovanje (obrazec PD), razen javnim institucijam in delodajalcem v pretežni državni lasti, lahko pa delodajalci to še vedno storijo, ker si s tem zagotovijo javno objavo. V nasprotnem primeru morajo prosto delo objaviti v javnih občilih, na spletnih straneh, na javno dostopni oglasni deski ipd. Izjeme od obveznosti javne objave so navedene v 26. členu ZDR-1.

 

Delodajalci morajo objaviti prosto delo tudi, če že imajo izbranega kandidata.

Javna objava mora vsebovati pogoje za opravljanje dela, poleg tega pa še morebitne posebnosti - določen čas, krajši delovni čas, pripravništvo, poskusno delo ipd. - in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. Pred potekom treh delovnih dni od objave se torej pogodbe o zaposlitvi ne sme skleniti, zato je treba zaposlitev načrtovati vnaprej.

Upoštevati je treba še, da je treba delavcu najmanj tri dni pred predvideno sklenitvijo pogodbe izročiti pisni predlog pogodbe ter da mora delavec pred nastopom dela opraviti zdravniški pregled. Ravno tako ga je treba pred nastopom dela seznaniti z delom in ga usposobiti za varno opravljanje dela.

Delodajalec mora delavca najkasneje ob nastopu dela prijaviti v obvezno zavarovanje in mu v 15 dneh izročiti potrdilo o prijavi v zavarovanje (fotokopija prijave) – 11. člen.

Osnutek predlogov sprememb ZGD-1 – poenostavitev računovodenja za mikro družbe

Vida Oderpiše: Vida Oder, univ. dipl. ekon., Preizkušena davčnica, Preizkušena računovodkinja

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je 31. julija 2014 javno objavilo osnutek predlogov sprememb in dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1 (v nadaljevanju spremembe ZGD-1). Predloge in komentarje je možno posredovati do 30. septembra 2014.

Spremembe ZGD-1 v slovenski pravni red prenašajo Direktivo 2013/34/EU, ki jo je sprejel junija 2013 Evropski parlament. Navedena direktiva nadomešča 4. in 7. direktivo, njen namen pa je poenotenje pravil sestavljanja računovodskih izkazov in poročanja v Evropski uniji. V 3. členu Direktiva 2013/34/EU prinaša tudi nove velikostne razrede za razvrščanje družb med mikro, male, srednje in velike. Spremembe ZGD-1 jih bodo vnesle v slovenski pravni red s spremembo 55. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1.

Nova merila so sledeča:

Merila

Mikro družbe

Male družbe

Srednje družbe

Velike družbe

Št. zaposlenih

do 10

do 50

do 250

nad 250

Čisti prihodki

do 700.000 €

do 8.000.000 €

do 40.000.000 €

nad 40.000.000 €

Bilančna vsota

do 350.000 €

do 4.000.000 €

do 20.000.000 €

nad 20.000.000 €

Merilo za razvrstitev družbe v posamezno skupino je, da družba, na podlagi podatkov zadnjih dveh zaporednih poslovnih let na bilančni presečni dan bilance stanja, obakrat preseže ali neha presegati merila iz zgornje tabele. Enaka merila o velikosti družb veljajo tudi za skupine.

Kot smo že zapisali, Direktiva 2013/34/EU napotuje države članice, da razmislijo o poenostavitvi poročanja za mikro in majhne družbe in ne predpišejo obsežnejših računovodskih izkazov, kot so potrebni za davčne namene. Sprememba ZGD-1 v 70a. členu predvideva poseben režim za mikro podjetja in predlaga močno poenostavljene bilančne sheme:

Postavke bilance stanja:

SREDSTVA

A. Stalna sredstva
B. Gibljiva sredstva
C. Aktivne časovne razmejitve

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV

A. Kapital in rezerve
B. Rezervacije
C. Dolgoročne obveznosti
Č. Kratkoročne obveznosti
D. Pasivne časovne razmejitve

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA:

1. Čisti prihodki od prodaje
2. Drugi prihodki
3. Stroški blaga, materiala in storitev
4. Stroški dela
5. Prevrednotovalni popravki vrednosti
6. Drugi stroški
7. Davki
8. Čisti poslovni izid

V kolikor bo mikro družba uporabila poenostavljene bilančne sheme, računovodskih postavk ne bo smela vrednotiti v skladu z načelom poštene vrednosti ampak v skladu z načelom izvirne vrednosti. Mikro družbam prav tako ne bo treba izdelati prilog k računovodskim izkazom, le na koncu bilance stanja bodo morale razkriti sledeče informacije:

  • skupni znesek finančnih obveznosti, ki niso izkazane v bilanci stanja, če so ti podatki pomembni za oceno finančnega položaja družbe,
  • višino vseh obveznosti, ki so zavarovane s stvarnim jamstvom (zastavno pravico in podobno),
  • predujme in posojila, ki jih je družba ali njena odvisna družba odobrila članom poslovodstva, članom nadzornega sveta, drugim delavcem družbe ter zaposlenim na podlagi pogodbe, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe in
  • podatke v zvezi z lastnimi deleži.

Toliko za danes. V naslednji številki TFL Glasnika se bomo posvetili spremembam, ki se nanašajo na konsolidacijo in konsolidirano letno poročilo.

Neprijavljeni dohodek je obdavčen 70-odstotno, če k temu dodamo še morebitno kazen, nas vse skupaj lahko stane 100 odstotkov.
Mineva eno leto, odkar je bil ravno v času dopustov, 10. julija 2013, objavljen (prvi) Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDavP-2, s katerim je bila na novo določena dotedanja obdavčitev nepojasnjenih dohodkov fizičnih oseb. Nov 68. a člen je prinesel kar nekaj »usodnih« sprememb, ki so po mojem mnenju ustavno sporne in grobo posegajo v premoženje posameznika. Obdobje inšpiciranja se je s pet let podaljšalo na deset let, stopnja obdavčitve se je dvignila s stopenj po progresivni dohodninski lestvici na fiksno, 70-odstotno stopnjo. Oboje velja za nenapovedane dohodke, torej ne le za dohodke, katerih vir je neznan oziroma nepojasnjen, temveč tudi za dohodke, ki jih davčni zavezanec ni napovedal, kot na primer obresti, kapitalski dobički, dividende ipd.
Po objavi prvega predloga sprememb in dopolnitev zakona je med ostalimi tudi Sekcija davčnih svetovalcev pri Davčno izobraževalnem inštitutu iz Ljubljane dne 9. avgusta 2013 podala pripombe na Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZDavP-2, in sicer na drugi, tretji, četrti in šesti odstavek 68. a člena, vendar le-te niso bile upoštevane. S 1. januarjem 2014 so se sporne določbe pričele uporabljati v praksi.

Spornost 10-letnega obdobja inšpiciranja

Pravica do odmere davka zastara v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek napovedati, obračunati, odtegniti in odmeriti. Gre za relativni zastaralni rok, določen v 125. členu ZDavP-2. Če je tek zastaranja prekinjen (prekine ga vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom odmere davka in o katerem je davčni zavezanec obveščen), začne teči novi petletni zastaralni rok, v katerega se čas, ki je potekel pred tem pretrganjem, ne šteje v (nov) zastaralni rok. Ne glede na to pa 126. člen ZDavP-2 določa, da pravica do odmere davka zastara, ko poteče deset let od dneva, ko je zastaranje začelo prvič teči. S tem je določen desetletni absolutni zastaralni rok, v katerem pravica do odmere davka »dokončno« zastara. Davčni inšpekcijski nadzori se lahko vršijo do zastaranja pravice do odmere davka.

Z ZDavP-2 je tako nedvoumno določeno, da lahko davčni organ opravlja davčne inšpekcijske nadzore za največ pet let nazaj.

Z omenjeno spremembo in dopolnitvami ZDavP-2, ki so bile dne 27. decembra 2013 objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije številka 111 (ZDavP-2G), pa se petletni (relativni) zastaralni rok brez kakršnih koli prehodnih določb spreminja v desetletno obdobje, kar predstavlja poseg v že pridobljene pravice in nedovoljeno retroaktivnost.

Spornost 70-odstotne obdavčitve

Uzakonjena stopnja obdavčitve v višini 70 odstotkov je fiksna in se poleg dohodkov, katerih vir ni pojasnjen, nanaša tudi na dohodke, ki jih davčni zavezanec ni napovedal. Kot izhaja iz prakse, se to lahko najpogosteje zgodi pri dohodkih iz naslova doseženih obresti, prejetih dividend oziroma izplačanega dobička ter pri ustvarjenem kapitalskem dobičku pri prodaji deležev v družbi. Če niste napovedali naštetih dohodkov, vas čaka »kazenska« obdavčitev.

Razlog za 70-odstotno obdavčitev nenapovedanih dohodkov je podan v obrazložitvi k členom spremenjenega zakona in pravi, da za ugotovitev davčne osnove, ki se ugotavlja s cenitvijo, vir in vrsta dohodka nista pomembna, ker je določena zakonska domneva, da razlika izhaja iz nepojasnjenih dohodkov. Ker se pravno relevantnih podatkov, kot so vrsta dohodka, datum prejema dohodka in obseg zatajenih dohodkov, ki odpade na določeno obdobje, v cenitvenem postopku ne da z gotovostjo opredeliti, z vidika enake obravnave davčnih zavezancev ni sprejemljivo in ni primerno, da se davčnega zavezanca, ki ni pravočasno izpolnil svojih davčnih obveznosti, obravnava enako kot davčnega zavezanca, ki je izpolnil vse svoje davčne obveznosti. Na podlagi take obrazložitve je razumeti, da predstavlja 70-odstotna obdavčitev kazen za neplačilo davka. S tem se nikakor ni moč strinjati, saj davek ne sme imeti funkcije kaznovanja. Za sankcioniranje nezakonitih ravnanj so namreč predpisane globe, vsebovane v kazenskih določbah. Zato samo dejstvo, da davčni zavezanec ni plačal davka oziroma ni izkoristil možnosti samoprijave, ne sme biti razlog za tako visoko obdavčitev.

Vir: revija Denar – Nevenka Simić Mućinović

Javna uprava in obračun DDV od prejetih storitev prevajanja , ki jih opravi davčni zavezanec iz druge države: Za storitve prevajanja, ki jih davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v Sloveniji, opravi davčni zavezanec iz druge države, se za določitev kraja opravljanja storitve uporabi splošno pravilo iz 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13–ZIPRS1415).

Če je prejemnik storitve prevajanja ministrstvo, ki je identificirano za namene DDV, ali pa katerikoli drug proračunski uporabnik, ki je identificiran za namene DDV, je davčni zavezanec kot prejemnik storitve prevajanja dolžan obračunati in plačati DDV. V takem primeru se kraj opravljanja storitve na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 (44. člena Direktive Sveta 2006/112/ES) določi po sedežu prejemnika, zato izvajalec storitve (iz druge države članice) na računu ne obračuna DDV in navede klavzulo »Reverse Charge«, prejemnik storitve pa je oseba, ki mora obračunati in plačati DDV (3. točka prvega odstavka 76. člena ZDDV-1).

Za storitve prevajanja, ki jih davčnemu zavezancu, identificiranemu za namene DDV v Sloveniji, opravi davčni zavezanec iz druge države, se za določitev kraja opravljanja storitve uporabi splošno pravilo iz 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB3, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 14/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 101/13–ZIPRS1415).

Če je prejemnik storitve prevajanja ministrstvo, ki je identificirano za namene DDV, ali pa katerikoli drug proračunski uporabnik, ki je identificiran za namene DDV, je davčni zavezanec kot prejemnik storitve prevajanja dolžan obračunati in plačati DDV. V takem primeru se kraj opravljanja storitve na podlagi prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 (44. člena Direktive Sveta 2006/112/ES) določi po sedežu prejemnika, zato izvajalec storitve (iz druge države članice) na računu ne obračuna DDV in navede klavzulo »Reverse Charge«, prejemnik storitve pa je oseba, ki mora obračunati in plačati DDV (3. točka prvega odstavka 76. člena ZDDV-1).

Glede navedbe davčnega zavezanca, da večina proračunskih uporabnikov ni identificiranih za namene DDV, saj se v skladu s peto točko 5. člena ZDDV-1 pri opravljanju dejavnosti organov oblasti ne štejejo za davčne zavezance, želimo opozoriti, da bi se za namene uporabe pravil o kraju opravljanja storitev le ti šteli za davčnega zavezanca tudi, če bi bili identificirani za namene DDV kot pridobitelji blaga (če je skupna vrednost pridobitev blaga v tekočem in preteklem koledarskem letu presegla 10.000 evrov).

Če ministrstvo kot prejemnik storitve prevajanja ni davčni zavezanec, identificiran za namene DDV (tudi ni identificiran za DDV kot pridobitelj blaga), se za namene uporabe pravil o kraju opravljanja storitev ne šteje za davčnega zavezanca. V takem primeru se kraj opravljanja storitve prevajanja določi v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZDDV-1 (45. člena Direktive Sveta 2006/112/ES) po sedežu izvajalca storitve, zato izvajalec storitve (če je davčni zavezanec za DDV v svoji državi) na računu obračuna DDV. V takem primeru se ministrstvu (ni davčni zavezanec za DDV) samo zaradi tako prejete storitve iz EU ni treba identificirati za DDV in nima obveznosti za plačilo DDV, saj mora DDV plačati izvajalec storitve v državi, kjer se šteje, da je kraj opravljanja storitve.

Vir: pojasnilo DURS

V praksi se pogosto srečujemo s pojmom finančna stabilnost, ki pa si ga lahko razlagamo na različne načine, ne samo na različnih področjih poslovanja, temveč tudi v različnih področjih znanosti. Zato se postavlja kar nekaj vprašanj, kot na primer:

  • v katerih pomenih lahko uporabljamo ta pojem;
  • kateri dejavniki vplivajo na finančno stabilnost;
  • zakaj je ta lastnost pomembna;
  • katere so temeljne informacije o finančni stabilnosti.

V nadaljevanju bomo poskušali na njih vsaj načelno odgovoriti, pri čemer se bomo osredinili predvsem na finančno stabilnost podjetja. Za izhodišče nam bo načelna opredelitev pojma stabilnost.

Beseda stabilnost izhaja iz latinščine, kjer stabilis pomeni stoječ, trden, stanoviten, nespremenljiv, uravnovešen, trden, ustaljen, kjer so sile in dejavniki uravnoteženi (Slovar tujk, 2002, 1084). Povsem podobno obravnava stabilnost Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ IV, 1985, 909), ki s stabilno lego izenačuje pojem ravnovesne lege. Tudi Slovenski pravopis izenačuje pojem stabilen s pojmom uravnovešenstabiliziranje pa razume kot ustalitev (SP, 2001, 1485). Turk podobno z ustalitvijo oziroma stabilizacijo razume ureditev, da se nekaj ne spreminja več, glede na različne vidike: stanje, vrednost, količino, rabo, vsebino in obliko (Turk, 2004, 792).

Z makro vidika razumemo finančno stabilnost kot stabilnost nekega finančnega sistema. Za finančno stabilnost s tega vidika je primerno uporabiti opredelitev Banke Slovenije (2006): »stanje, v katerem komponente finančnega sistema – finančni trgi, finančne institucije in infrastruktura – delujejo brez sistemskih motenj in v katerem vsaka komponenta finančnega sistema zagotavlja največjo možno mero prožnega odzivanja na morebitne šoke«.

Z makro vidika lahko torej obravnavamo stabilnost finančnih sistemov na različnih ravneh:

  • posamezne države,
  • skupine držav (npr. Evropske unije),
  • celotnega sveta.

Tipična tveganja nekega finančnega sistema so zlasti (ECB, 2014):

  • gospodarska rast upade, podjetja težje odplačujejo posojila (zaradi zmanjšanja prodaje), gospodinjstva imajo težave pri odplačevanju hipotek (zaradi brezposelnosti) in banke lahko utrpijo izgube;
  • cene premoženja, na primer vrednostnih papirjev, zemljišč in zgradb ali proizvodne opreme, padejo ali se hitro spremenijo, kar ustvari negotovost na finančnih trgih in vlagatelji izgubijo denar;
  • banke odobrijo velika posojila posamezni gospodarski panogi in nato ugotovijo, da so ranljive na vsakršno zmanjšanje gospodarske aktivnosti v tej panogi;
  • banke veliko vlagajo na trgih delnic ali obveznic in tako postanejo ranljive na padanje cen na teh trgih.

Merjenje stabilnosti finančnega sistema je usmerjeno predvsem v spremljanje zgodnjih znakov kriz oziroma nastankov možnih problemov. To je zahtevna in kompleksna naloga. Raziskovalci si običajno pomagajo z ločitvijo šestih sektorjev (realno gospodarstvo, podjetniški sektor, gospodinjski sektor, zunanji sektor, finančni sektor in finančni trgi), v okviru katerih spremljajo nekaj pomembnejših (sektorjem prilagojenih) kazalcev oziroma kazalnikov (več v Gadanecz, Kaushik, 2008, 366).

Vir: revija Poslovodno računovodstvo

Menica je dolžniški vrednostni papir, ki se glasi na določen znesek in je lahko:
a) trasirana menica – kot pisna izjava s katero izdajatelj poziva neko drugo osebo, da sprejme obveznost plačila zneska po odredbi neke tretje osebe,
b) lastna menica – s katero se izdajatelj zavezuje, da bo na menici naveden znesek plačal ob dospelosti.

Menično se lahko obveže vsaka poslovno sposobna oseba.

Pri poslovanju z menico zakon opredeljuje posamezne osebe udeležene v meničnem poslu kot:

  • trasant ali izdajatelj menice,
  • trasat ali pozvani dolžnik je tisti, ki naj plača določeno vsoto denarja,
  • remitent je upravičenec ali upnik, ki se mu mora plačati dolgovani ali na menici zapisani znesek,
  • avalist je porok za izpolnitev obveznosti,
  • indosant je oseba, ki prenese menico z indosamentom na drugo osebo,
  • indosatar je oseba, v katerega korist je indosant prenesel menico,
  • domiciljat je oseba pri kateri se plačilo izvede,
  • akceptant je tisti, ki akceptira oziroma sprejme poziv na plačilo menice in z akceptom postane trasat ali dolžnik.

Koalicijska pogodba z namenom zmanjševanja primanjkljaja podaljšuje veljavnost že sprejetih ukrepov za omejevanje stroškov dela v javnem sektorju. Nespremenjeni ostajajo tudi socialni transferji in pokojnine, višje prihodke pa si koalicija med drugim obeta od uvedbe davčnih blagajn za vse gospodarske subjekte. V skladu s priporočili EU mora Slovenija javnofinančni primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP do konca leta 2015. To ji bo uspelo, če letošnji primanjkljaj ne bo pomembneje odstopal od načrtovanega, piše v koalicijskem sporazumu.

Obstoječi ukrepi za omejevanje plač in stroškov dela v javnem sektorju ostajajo. Dokler ne bo dosežena 2,5-odstotna gospodarska rast, ostajajo na zdajšnji ravni tudi socialni transferji. Izjema je minimalna plača, ki se mora usklajevati z inflacijo. Prav tako ostajajo v veljavi ukrepi omejevanja rasti izdatkov za pokojnine.

Spremembe pa so predvidene pri dohodninski lestvici, in sicer v smeri razbremenitve plač visoko kvalificirane delovne sile. Glede morebitne uvedbe kapice na socialne prispevke, ki se jo je večkrat omenjalo med usklajevanjem sporazuma, pa piše, da nameravajo skozi postopno ukinitev okolju škodljivih subvencij ustvariti razmere za postopno zniževanje obremenitve dela.

Nova vlada namerava pripraviti tudi predlog novega zakona o davku na nepremičnine, vendar dokument ne navaja, kdaj naj bi začel veljati. Na prihodkovni strani mora biti reforma usmerjena k spremembi strukture davkov, ne pa k višanju stopenj obstoječih davkov, zahteva sporazum. Ob tem med drugim napoveduje uvedbo davčnih blagajn za vse gospodarske subjekte ter bolj dosledno pobiranje davkov in strožji nadzor. Na strani prihodkov bo koalicija poseben poudarek posvečala tudi učinkovitejšemu črpanju evropskih sredstev, kar naj bi med drugim dosegli s strokovno pomočjo pripravljalcem projektov.

V minulem mandatu nismo dobili zakona o fiskalnem pravilu in koalicija napoveduje, da ga bo pripravila nova vlada. Vrača se tudi fiskalni svet kot neodvisen državni organ, katerega naloga bo strokovno ocenjevati predlog državnega proračuna in predlagati ukrepe na področju davčne politike. Da bo poraba že tako omejenih proračunskih sredstev bolj racionalna, se bo državni proračun načrtovalo po programih.

Vir: STA

Poslanska skupina SDS je danes na predsednika DZ Milana Brgleza naslovila predlog za začetek postopka za spremembe več členov Ustave Republike Slovenije, ki govorijo o oblikovanju vlade. Prepričani so, da bi predlagane spremembe pospešile oblikovanje vlade in pohitrile postopke ob njihovi menjavi. V SDS predlagajo spremembe 111., 112., 116. in 117. člena ustave. Med drugim predlagajo, da bi DZ, ko bi odločal o predsedniku vlade, istočasno odločal tudi o listi kandidatov.

Če kandidat za predsednika vlade DZ ne bi predložil liste ali pa njegov predlog ne bi dobil zadostne podpore, bi lahko predsednik republike po ponovnih posvetovanjih v sedmih dneh (namesto sedanjih 14 dneh) predložil drugega ali ponovno istega kandidata, prav tako pa bi lahko, kot do zdaj, kandidate predlagale poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. S predlaganimi spremembami bi predsedniku vlade tudi omogočili, da sam razrešuje ministre ter imenuje nove, vendar največ eno tretjino v mandatnem obdobju. V kolikor pa bi želel zamenjati več ministrov, bi moral takšno odločitev vezati na vprašanje svoje zaupnice.

V SDS so prepričani, da bi takšna ureditev poenostavila in pohitrila postopek sestave nove vlade in okrepila vlogo mandatarja. "Ta je odgovoren za delo vlade, zato naj ob svoji izvolitvi predstavi listo ministrov, s katerimi bo vodil izvršilno vejo oblasti," pravijo v SDS. V slednji namreč ugotavljajo, da so zaslišanja kandidatov za ministre v veliki meri nepotrebna in zgolj podaljšujejo obdobje "praznega teka" pri imenovanju vlade.

S predlaganimi spremembami bi se po mnenju SDS prihranilo vsaj mesec dni in se prej pristopilo k pripravi in izpeljavi nujno potrebnih razvojnih ukrepov in reform. "Prav tako bi predlagane spremembe omogočile hitro menjavo vlad s polnimi pooblastili in odpravile škodljive posledice obdobja vlade brez polnih pooblastil in v polni sestavi pri menjavi vlad v primeru političnih kriz," so zapisali v predlogu.

Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko sicer med drugim vloži dvajset poslancev, ustava pa je spremenjena, če za predlog glasuje najmanj dve tretjini vseh poslancev.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:

Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

V mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • od svojega nastanka do danes je doživel 14 sprememb in dopolnitev oz. drugih vplivov;
  • V Uradnem listu št. 65/2014 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-H). Cilj zadnje novele je vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, ki bo služila kot opora pri uresničevanju zastavljenih programov. Predlagane spremembe in dopolnitve zakona sledijo načelom preglednejšega, učinkovitejšega in bolj operativnega ustroja in poslovanja resorjev. Predlog zakona uvaja štirinajst ministrstev in enega ministra brez resorja za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu. Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev dveh novih ministrstev, in sicer Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za okolje in prostor.
  • Ustavno sodišče je presojalo 3. odstavek 7. člena ZVRS in ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo;
  • Rednih novel (spremembe in dopolnitve zakona) je bilo 8 (novela A, B, C, DEFG in H);
  • Državni zbor je do sedaj pripravil (le) eno uradno prečiščeno besedilo (UPB) Zakona o Vladi Republike Slovenije (ZVRS-UPB1)
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 4-124/1993, stran 133.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 3.9.2014 - 9.9.2014 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 6 novosti 1 novost 1 novost 1 novost

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 3.9.2014 - 9.9.2014 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 3 novosti 59 novosti 4 novosti 1 novost 1 novost 16 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 4 novosti 1 novost 11 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 2 novosti 1 novost 2 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4 novosti 19 novosti 10 novosti 2 novosti
5. JAVNE FINANCE 150 novosti 6 novosti 2 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 3 novosti 50 novosti 1 novost 4 novosti 13 novosti 4 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 1 novost 22 novosti 1 novost 10 novosti 2 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 1 novost 5 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 15 novosti 1 novost 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 1 novost 5 novosti
11. OBČINE 17 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .