TFL Glasnik:
Ste pravnik in strokovni sodelavec uprave za pravno področje v Merkur zavarovalnici, pred tem vodja pravne službe v družbi Merkur, vodja projektov s področja standardizacije, v resnici pa obvladujete vrsto pravnih področij na izredno osredotočen način.

Sašo Bovcon:
Bilo je še veliko tega. Na Slovenskem inštitutu za standardizacijo sem izvajal izobraževalne projekte v Sloveniji in v državah nekdanje Jugoslavije. Pridobili smo evropska sredstva in vodili pripravo zakonodaje za sprejem sporazuma WTO/TBT za omejevanje tehničnih ovir pri trgovanju. Po novem konceptu EU se tehnični predpisi ne navajajo več v zakonodaji, temveč se zakonodajalec sklicuje na veljavne tehnične standarde. Tehnologija, ki se hitro menja, se sklicuje na evropske ali na mednarodne standarde, tehnična zakonodaja pa le predpiše osnovne varnostne ali druge bistvene zahteve za določena področja.

Delal sem tudi v takšni korporaciji, kot je IBM Slovenija, LEK in Merkur Naklo, kjer sem bil vodja pravne službe na finančnem oddelku, svoje prve delovne izkušnje pa sem pridobil kot pravnik na Agenciji za plačilni promet, kjer sem med pripravništvom spoznal delo v posameznih službah in oddelkih in delo od najnižjega referenta do najzahtevnejših bonitetnih poročil in analiz. Skratka, v različnih delovnih okoljih sem si nabral najrazličnejše izkušnje.

TFL Glasnik:
Na kaj ste v karieri doslej najbolj ponosni?

Sašo Bovcon:
Ponosen sem na to, da so uporabniki zadovoljni z menoj, tako stranke kot sodelavci, in da me včasih tudi pohvalijo. Še zlasti sem ponosen, da sem na Inštitutu za standardizacijo prevzel tudi vlogo vodje projekta pri polnopravnem članstvu slovenskega nacionalnega organa za standarde v evropskih organizacijah za standardizacijo CEN in CENELEC. Čas za pripravo polnopravnega članstva je bil izredno kratek. Po drugi strani so tehnična zakonodaja in sodobni mednarodni in evropski standardi ključni za razvoj vsakega gospodarstva, sploh za proizvodna podjetja.

TFL Glasnik:
Ali je potem logična takšna pot, da ste ta trenutek v zavarovalnici s tujimi lastniki? Je bil to nov izziv za vas in kako doživljate takšna razmerja? Kako tujcem razlagati našo zakonodajo?

Sašo Bovcon:
Nedvomno sem se veselil izzivov v zavarovalništvu in tujci kot lastniki so sami po sebi nekaj dobrega, ker prinašajo znanje in strokovne izkušnje iz drugega okolja. Je pa občasno res veliko dela z določenimi pojasnjevanji, ko razlagaš slovenske posebnosti, našo zakonodajo. Tujci pogosto mislijo, da je Slovenija še vedno na Balkanu, po drugi strani pa ugotavljajo, da smo v določenih stvareh celo pred nekaterimi državami EU. Slovenija ima zadeve normativno urejene, zaostajamo pa pri izvedbenem delu. Lahko bi rekel, da smo včasih bolj papeški od papeža in nihče ne spremlja ciljev, ki jih ima neki zakon, ter kako to deluje v praksi.

Problem prenormiranosti je zlasti v tem, da nimate človeka, ki bi dejansko imel širšo sliko na nekem področju, razen če ni specialist.

TFL Glasnik:
Imate v mislih kaj konkretnega?

Sašo Bovcon:
Primerov je kar nekaj, saj jih tisti, ki se srečujemo z operativnimi zadevami, srečujemo vsak dan. Včasih, ko si pred tem, da službi nekaj svetuješ, ne moreš ugotoviti namena zakonodajalca pri nekem primeru in včasih moramo biti prav pragmatični ter hitro sprejeti neke odločitve, da lahko podjetje posluje skladno z zakonodajo. Lastnik tudi zahteva, da smo skladni z zakonom na nacionalni ravni, sam pa ima svoje zahteve.

TFL Glasnik:
Prepričali ste me z vašo natančno izoblikovanostjo mnenj. Katerega koli pravnega ali drugih področij sva se lotila, ste imeli jasne odgovore.

Sašo Bovcon:
Hvala za kompliment. Moram povedati, da je treba biti v gospodarskih družbah hiter in ažuren. Vedno je treba najti ustrezno strokovno rešitev, odgovori v slogu 'tega ni mogoče narediti' ne pridejo v poštev. Se pa res lahko, zlasti ko si v časovni stiski, pojavi obsežno pravno področje: evropske direktive, naša zakonodaja, podzakonski predpisi, sodni judikati, ko moraš izluščiti bistvo in pripraviti jasen odgovor. Pa ne na desetih straneh, temveč v nekaj alinejah, če je to mogoče.

Pravilna razlaga zakonodaje je včasih res umetnost in treba je biti zelo vešč tudi pri rabi informacijskih sredstev. Danes imamo internet in spletne brskalnike in seveda pravne informacijske portale, brez katerih si danes ni mogoče predstavljati dela pravnika. Ni dovolj, da neko informacijo zgolj preveriš; preveriti jo moraš pri več virih, in če ti to ne daje jasnega odgovora, se moraš obrniti na kolega, ki je morda strokovnjak na področju, ki te zanima.

TFL Glasnik:
Katera področja prava so po vašem mnenju prenormirana, nenatančno urejena ali urejena tako, da jih ni mogoče natančno razlagati?

Sašo Bovcon:
Kot veste, smo lani dobili novo delovnopravno zakonodajo, nov zakon o delovnih razmerjih in precejšnje spremembe in dopolnitve zakona o urejanju trga dela, ki sicer ni neka revolucija na tem področju, vendar pa za delodajalca pomeni veliko dodatnega dela, večinoma gre za delovnopravni korpus, ki velja dlje časa in se le občasno dopolnjuje. Pri zakonodaji, ki ureja gospodarske družbe (ZGD-1), so bile bistvene zahteve prenesene iz direktiv in uredb Evropske skupnosti, včasih se pojavljajo zapleti okoli skupščin družb in izpodbojnih tožb delničarjev: večinski – manjšinski delničarji, vendar hujših nejasnosti ni.

Kar zadeva preostalo zakonodajo, denimo trenutno veljavno zakonodajo s področja zavarovalništva, govorimo o zavarovalniški zakonodaji, ki je nastala pred skoraj 15 leti in je bila bolj kot ne postopoma dopolnjevana in spreminjana, zdaj pa prihaja prava revolucija na tem področju. To pomeni, da bo treba na tem področju sprejeti v pravni red določila direktive Solventnost II., ki predvideva povsem novo obnašanje zavarovalnic na trgu. Ta direktiva daje samo osnovne zahteve, vse drugo bo urejeno v nacionalnih zakonodajah in izvedbenih dokumentih.

Ne smemo pozabiti velikega področja, ki ga bodo urejale tako imenovane smernice EIOPA, ki jih predpisuje evropski (nadzorni) organ za zavarovanja in poklicne pokojnine. (EIOPA) Smernice, ki jih že izdaja ta organ, pa pomenijo izreden obseg vsebin, ki jih bo moral nacionalni nadzornik, to je pri nas Agencija za zavarovalni nadzor, obravnavati in se odločati, ali jih bodo privzeli v naš sistem, ali bodo izdali podzakonski predpis, ali pa bodo izdali svoje smernice, po katerih bodo zavarovalnice zavezali k določenim ravnanjem in poročanjem. V zavarovalnicah se v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja skušamo na skupnih sestankih z nacionalnim nadzornikom dogovarjati, na kakšen način bomo lahko v prihodnje izpolnjevali te zahteve. Gre za ključne zahteve, da bodo zavarovalnice lahko solventne in kapitalsko ustrezne, da bomo lahko izpolnjevali zahteve na področju sistema upravljanja, upravljanja s tveganji, zahteve na področju skladnosti poslovanja in na področju poročanja nacionalnim nadzornim organom.

TFL Glasnik:
Kdaj nas oziroma vas vse to čaka?

Sašo Bovcon:
Direktiva Solventnost II je predvidevala, da se bodo vse te implementacije izvedle že do 1. januarja 2014, vendar se je zaradi zapletov pri nekaterih drugih direktivah (Omnibus II) to zavleklo in se pojavljajo novi datumi: po predlogu Quick fix II direktive je nov rok za prenos direktive Solventnost II v nacionalne pravne rede držav članic Evropske unije 31. marec 2015 in datum uporabe 1. januar 2016. Takrat bomo morale zavarovalnice začeti to že izvajati v praksi in poročati nacionalnim nadzornikom po posameznih področjih.

TFL Glasnik:
Glede na vašo širino bi vprašala, ali se vam ne zdi, da bi morali sprejeti kakšen večji izziv?

Sašo Bovcon:
Izzivi vedno obstajajo, človek se razvija, zagotovo obstajajo ideje, imam želje tudi po mednarodnem delovanju, saj sem že v študentskih časih organiziral večje mednarodne seminarje in dogodke. V tujini pač srečaš ljudi, ki gledajo večjo in širšo sliko, zato ves čas težim k temu, da je pravnik nekdo, ki daje podporo poslu, in da smo pravniki tudi ustvarjalci novih idej.

TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje. Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Sašo Bovcon:
Trenutno se ne smemo prepustit krizi, treba je biti še bolj vztrajen in biti še bolj pri poslu. Zastavljati si moramo visoke cilje. Ni res, da smo Slovenci koruptivni, desni, levi. Imamo sposobnosti in znanje, zato stopimo naprej s pozitivnimi cilji, da bomo naredili nekaj zase, za podjetja in za vso državo.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si