Številka 24, letnik VI
10. september 2013

Facebook Twitter
TFL Glasnik

Naš prvi sogovornik v novi sezoni TFL Glasnika je ponovno mag. Ivan Simič, ki ga sicer gostimo že tretjič. Nekoč uspešen in prepoznaven direktor Davčne uprave Republike Slovenije je zdaj že več kot pol leta direktor Davčne uprave Republike Srbije. »Z uvedbo davčnih blagajn v Sloveniji bi povečali davčne prihodke za eno milijardo,« je prepričan naš današnji gost, ki v intervjuju tudi razkriva, kako poteka njegovo službovanje v Srbiji in kakšne so razlike s Slovenijo. »Podjetniki in strokovnjaki me v Srbiji podpirajo, ker uvajam spremembe, ker zahtevam, da se spoštujejo davčnih zavezanci, sploh tisti, ki plačujejo davke, ker zahtevam, da sem jim čim prej odgovori na njihova vprašanja, ker, če je treba, grem do davčnih zavezancev, saj sem navsezadnje njihov uradnik. Zakaj me Slovenija ni prepoznala, naj povedo tisti, ki o tem odločajo. Toda glede na to, da so me nekateri želeli uničiti, je odgovor jasen. In vse to samo zaradi tega, ker sem prevzel zastopanje nekoga, ki ni bil pogodu takrat vladajoči politični strukturi.«

Ministrstvo za finance je 10. julija na svoji spletni strani objavilo Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Predlog sprememb ZDavP-2). Pripombe na predlog je bilo možno podati do 9. avgusta. Glede na vročo vsebino sprememb je bil rok za pripombe precej neposrečeno izbran, saj je v tem času glavna sezona letnih dopustov. V današnji temi tedna bomo obravnavali najbolj vročo temo sprememb – odmero davka od nenapovedanih dohodkov.

Vabljeni k branju!

Mag. Ivan Simič: Brez odgovornosti ni nobene resne funkcije, odgovornost pa lahko prevzameš le, če veš, kako

Ivan Simič

TFL Glasnik:
Gospod Simič, slovenski javnosti vas ni treba posebej predstavljati. Morda le dva poudarka: dve leti in pol ste bili direktor Davčne uprave Republike Slovenije, kjer ste pustili nepozaben pečat, zdaj ste že več kot pol leta direktor Davčne uprave Republike Srbije. V tem času ste ponovno postali predsednik evropskega združenja vseh davčnih uprav. Edinstvena kariera, bi rekla. Nekoč sem vas že poimenovala davčni guru, zdaj bi dodala, da to ne velja le za Slovenijo, temveč ste davčni guru tudi v Evropi. Na kaj ste najbolj ponosni?

Ivan Simič:
Na očeta in mamo, ker sta me takšnega vzgojila v mladosti. Pozneje me je vzgajalo življenje. Vojaška gimnazija, študentski časi, šport, potem družina, dva sinova, podjetništvo, boj za preživetje, uspehi in padci, podtikanja, medijski linč, nogometna evforija in na koncu poskus uničenja s strani politike, seveda ob pomoči davčnega organa, in potem ponovno novi izziv v Srbiji.

TFL Glasnik:
Kaj vas ni vse to še bolj okrepilo?

Ivan Simič:
Da, to je primerno terapevtsko izrazoslovje.

 

TFL Glasnik:
Pa vendarle - biti šef davkarije v kar dveh državah. So vam davki v genih?

Ivan Simič:
Da sem bil direktor Davčne uprave Republike Slovenije, je gotovo posledica mojih izkušenj, saj se vse življenje ukvarjam z davki. Prvi me je odkril dr. Andrej Bajuk, ki me je prepričal, da sem prevzel vodenje Dursa.

Dejstvo je, da sem pustil določen pečat, in ko je lani nekdanji srbski finančni minister Mlađan Dinkić iskal svetovalca, ki bi izvedel reformo srbske davčne uprave, je izvedel zame. Pozanimal se je in preveril na nekaj koncih ter me povabil na razgovor. Hitro sva se ujela. Najprej sem bil njegov svetovalec, ko je videl, kako delam in kakšne ideje imam, me je začel prepričevati, naj prevzamem vodenje srbske davčne uprave. Zame je bilo to veliko priznanje in precejšnja psihološka težava, saj sem vedel, da če prevzamem ta položaj, bom začasno zapustil Slovenijo. Tako zdaj nisem več zaposlen v Sloveniji, kjer imam družino in svoja podjetja z zaupanja vrednimi sodelavci.

 

TFL Glasnik:
Na kakšen način delujete v Srbiji?

Ivan Simič:
V Srbiji delam to, kar sem in kar bi lahko delal v Sloveniji, a so se stvari tako obrnile. Več kot sedem tisoč zaposlenih v davčni upravi Srbije je velik izziv. Moj odnos do davčnih zavezancev in zaposlenih v srbski davčni upravi je ostal enak kot pred leti v Sloveniji. Z mojimi ožjimi sodelavci smo se ujeli in smo dobra ekipa. Tudi davčni zavezanci so me sprejeli. Če kdo pokliče, takoj odgovorim. Mnogi, ki pridejo k meni, gredo veseli od mene, da so se vsaj pogovorili z generalnim direktorjem tako velikega državnega organa, kar prej ni bilo mogoče v takšni obliki. V prvih šestih mesecih sem pri siceršnjem delu osebno sprejel več kot 180 različnih davčnih zavezancev, podjetnikov, lastnikov podjetij in drugih strank. V tem času sem imel tudi veliko srečanj z raznimi združenji podjetnikov, mednarodnimi združenji, združenji računovodij, tudi predaval sem nekajkrat.

V Srbiji niso navajeni, da je državni uradnik tako dostopen in odkrit, toda tako pač delam.

Ivan Simič

 

TFL Glasnik:
Kaj ste naredili v Srbiji in kaj še nameravate? Slovite po preprostih rešitvah, ki vedno delujejo in prinašajo rezultate.

Ivan Simič:
V Srbiji smo uvedli predvsem določene poenostavitve pri vnašanju obrazca za DDV, začel se je spreminjati odnos davčne uprave do davčnih zavezancev in obrnjeno. Da bi dosegli slednje, veliko obiskujem davčne urade, se pogovarjam z zaposlenimi in davčnimi zavezanci. Za primer: v Pančevu sem šel na obisk k nekemu podjetniku, obiskal sem davčni urad in nato še en računovodski servis. Lastnica tega računovodskega servisa je bila presenečena, toda v tistih 15 do 20 minutah sva rešila tudi nekaj težav, s katerimi se srečujejo. To pa lahko počneš le, če imaš tovrstne izkušnje in če izhajaš iz te dejavnosti. Za mene na teh področjih ni skrivnosti.

Trenutno smo v sklepni fazi uvedbe enega samega obrazca za prijavo vseh dohodkov fizičnih oseb in enega vplačanega računa za vse davke. Gre za velik projekt, ki ga izvajamo skupaj z ministrstvom za finance in ki naj bi zaživel 1. januarja 2014. S tem bomo ukinili veliko število obrazcev za prijavo dohodka. Do zdaj smo na leto prejeli več kot pet milijonov različnih obrazcev v papirni obliki. Od novega leta tega ne bo več.

Ker nisem zadovoljen z rezultati, ki nam jih dajejo davčne blagajne, ki so bile pred desetimi leti hit, bomo s 1. marcem 2014 uvedli on-line davčne blagajne. Te sem leta 2007 želel uvesti v Sloveniji, toda ni bilo interesa. Konec tega leta bomo izvedli reorganizacijo davčnih uradov in ekspozitur, ki jih je trenutno 173. Sredi prihodnjega leta bomo prešli na elektronsko poslovanje za vse davčne zavezance. Navedeno pomeni, da bomo v enem letu in pol, odkar sem prevzel vodenja srbske davčne uprave, izvedli štiri velike projekte, ki bodo srbsko davčno upravo umestili med najboljše v Evropi.

 

TFL Glasnik:
Sliši se krivično, ko se danes ne spomnimo vaše ideje o davčnih blagajnah in vztrajnega ponavljanja, da je davke treba izterjati in ne samo zviševati. Zdaj nam Hrvati dokazujejo, da je to še kako mogoče in na videz preprosto. Gre za milijarde evrov.

Ivan Simič:
Res je, tudi v Sloveniji sem si želel on-line izvedbo. Že leta 2006 smo bili v Srbiji in pogledali, kako delajo, pripravili smo tudi zakon in vztrajali od leta 2007 do mojega odhoda, a se ni zgodilo nič. Tudi ob tem projektu sem se v Sloveniji prepričal, da politika ne ve, kako se tem rečem streže. Ko sem leta 2012 kot član fiskalnega sveta pri takratnem predsedniku države povedal, da vem, kako bi lahko povečali davčne prihodke za najmanj eno milijardo evrov, so me gledali, kot da se mi je zmešalo. Danes, ko so Hrvati z davčnimi blagajnami povečali prihodke za skoraj dve milijardi, jih GZS vabi v Slovenijo, da jim predavajo o tem načinu nadzora gotovinskega poslovanja. Kar sem nameraval vpeljati pred šestimi leti, tega niso hoteli uvesti, zdaj pa bodo poslušali druge. Tega ne bom nikoli razumel.

 

TFL Glasnik:

Pa vaš predlog o dvigu DDV, ki ste ga predlagali pred dvema letoma…

Ivan Simič:
Tudi ko sem povedal, da je treba povečati DDV, me nihče ni poslušal, češ da bodo padli prihodki. Potem se je vmešala politika, in ker je politika A predlagala dvig DDV, je bila politika B proti in o tem sta se predolgo prerekali. Medtem pa so davčni prihodki padali. Ravno včeraj (konec avgusta, op. a.) sem bral, da so se prihodki iz DDV povečali. Kaj to pomeni? To pomeni, da je dvig DDV za dve odstotni točki premajhna sprememba, da bi vplivala na nakupovalne navade potrošnikov. Sploh ob tudi 70-odstotnih maržah trgovcev.

Ob tem me preseneča, da so ljudje zapravili toliko energije pri govoru o zvišanju DDV za dve odstotni točki, pri sedanjem ukinjanju indeksacije dohodninskih olajšav in dohodninske lestvice pa je vse tiho, čeprav bo odprava te indeksacije po mojem mnenju davčnim zavezancem vzela kar nekaj denarja.

Ivan Simič

 

TFL Glasnik:
Kako ocenjujete to izgubo?

Ivan Simič:
To se preprosto izračuna. Če znaša splošna dohodninska olajšava 3000 evrov in če je inflacija dva odstotka, je to 60 evrov. To pomnožiš z milijon dohodninskih davčnih zavezancev, kar znese 60 milijonov. In če je najnižja stopnja obdavčitve 16 odstotkov, izračun pove, da bo država samo na račun neindeksacije splošne dohodninske davčne olajšave dobila skoraj 10 milijonov. Kje pa so še vse druge olajšave in neindeksirana dohodninska lestvica?

 

TFL Glasnik:
Pa vaš informativni izračun dohodnine, v Sloveniji uveden kot prvi v Evropi.

Ivan Simič:
Da, to je bila poenostavitev. Ko samo pomislim, koliko nasprotovanj in skepticizma je bilo ob tem mojem predlogu. Danes to poteka popolnoma normalno. Ali pa ko sem predlagal, da se dohodninske odločbe in odločbe za NUSZ pošiljajo z navadno pošto, zaradi česar smo privarčevali približno dva milijona evrov na leto, je bilo toliko nepotrebnih vprašanj, da sem imel občutek, da živim v napačnem času ali na napačnem planetu. Danes se tudi s tem ne ukvarja nihče več. Še več, veseli smo, da nam ni treba iti na pošto.

Letos smo tudi v Srbiji uvedli pošiljanje odločb z navadno pošto in še enkrat sem šel skozi podobne pomisleke nekaterih. Informativni izračun bomo uvedli prihodnje leto. Zadnjič sem o informativnem izračunu dohodnine predaval na srečanju v Tbilisiju v Gruziji. Mnogi ne morejo razumeti, da je to tako preprosta stvar. V času, ko sem vodil Durs, smo uvedli mnogo novosti in sprememb, odkar sem šel, se ne spomnim, da bi uvedli kakšno bistveno novost razen davčnoinformacijskega sistema, toda o njem ne bi govoril.

 

TFL Glasnik:
Zanimivo je ravno to, kako vam v Srbiji sledijo. Na beograjski TV je zelo znana oddaja Oko, v kateri so vas nedavno zelo ugledni ekonomski strokovnjaki vzeli v bran in vas podprli oziroma so podprli vaš način dela in razumevanje dela z davki. Pa je to svetovna posebnost, da tujec vodi davčno upravo v neki državi?

Ivan Simič:
Ne vem, koliko je tovrstnih primerov v svetu. Sam ne poznam nobenega razen mojega. Prav gotovo je to izziv in priznanje. Podjetniki in strokovnjaki me v Srbiji podpirajo, ker uvajam spremembe, ker zahtevam, da se spoštujejo davčnih zavezanci, sploh tisti, ki plačujejo davke, ker zahtevam, da sem jim čim prej odgovori na njihova vprašanja, ker, če je treba, grem do davčnih zavezancev, saj sem navsezadnje njihov uradnik.

 

TFL Glasnik:
Zakaj menite, da vas Slovenija ni prepoznala kot strokovnjaka?

Ivan Simič:
Zakaj me Slovenija ni prepoznala, naj povedo tisti, ki o tem odločajo. Toda glede na to, da so me nekateri želeli uničiti, je odgovor jasen. In vse to samo zaradi tega, ker sem prevzel zastopanje nekoga, ki ni bil pogodu takrat vladajoči politični strukturi.

Ivan Simič

 

TFL Glasnik:
Ko že primerjamo, povejte še primerjavo med Srbi in Slovenci, kakšen odnos imajo do davkov.

Ivan Simič:
Zavezanci v Srbiji kar plačujejo davke. Res je, da je zaradi visoke stopnje nezaposlenosti tudi veliko sive ekonomije, toda to zdaj poskušamo zatreti. Za neplačnike davkov smo pred kratkim uvedli možnost delnega odpisa obresti, če redno plačujejo tekoče davčne obveznosti, in ravno zaradi tega sem se zadnjič v jutranjem dnevniku na prvi srbski televiziji javno zahvalil in opravičil vsem tistim davčnim zavezancem, ki redno plačujejo davke. Še več, avgusta sem na kosilo peljal davčnega zavezanca, fizično osebo, ki je plačala najvišjo dohodnino za leto 2012. Prvi trije so prejeli tudi posebne zahvale. Za vse je bilo to veliko presenečenje, toda to sem počel tudi v Sloveniji.

 

TFL Glasnik:
Kaj vse ste odkrili v Srbiji, koga obiskujete?

Ivan Simič:
Po mojem prevzemu vodenja srbske davčne uprave smo podrli kar nekaj tabujev. Tako smo prvič v zgodovini blokirali račune vseh tistih, ki niso plačali davkov v odrejenih rokih. Nismo se ozirali na to, kdo je lastnik podjetij ali drugih ustanov. Blokirali smo tudi državna podjetja. Finančni minister Dinkić in tudi politika sta stala za nami.

Ob tem želim poudariti, da če davčni zavezanec predloži ustrezno zavarovanje, mu takoj, brez komplikacij in dodatnih zahtev, odobrimo obročno plačilo na 24 mesecev, saj nam je v interesu, da davčni zavezanec živi in dela naprej.

Prav tako sem zahteval, da smo navzoči na vseh večjih prireditvah v Srbiji. Ko sem povedal, da gremo v Gučo, so moji sodelavci rekli: 'V Gučo se pa ne gre, tja še nikoli nismo šli! Tam so nedotakljivi.' A sem rekel, da gremo. Dva dni prej smo celo napovedali, da pridemo, a so inšpektorji vseeno našli veliko napak. Prejšnji teden smo bili v Leskovcu na znameniti roštiljadi, bili smo v Bečeju na kasaškem prazniku, na Beerfestu v Beogradu, skratka povsod, kamor se prej ni hodilo.

 

TFL Glasnik:
Prej ste omenili izterjavo davkov. Torej se je vlada strinjala, da se davki izterjajo – tudi od največjih podjetij.

Ivan Simič:
Seveda se je strinjala in noben politik temu ni oporekal. Tukaj je bila politika enotna, toda tega ne bi bilo, če ne bi z vsemi ravnali enako. Ne zanima nas, kdo pripada kateri politični opciji. Za nas obstajajo le plačniki in neplačniki davka.

 

TFL Glasnik:
Zadali ste si zahtevno nalogo, da boste izterjali davke v državi, ki vsaj tu pri nas slovi po korupciji, tudi po poteh »črnega« denarja. Se ne bojite, da boste kot v Botru dobili na mizo konjsko glavo? Vas je strah?

Ivan Simič:
V življenju je vse mogoče. To bi se teoretično lahko zgodilo, toda menim, da se ne bo. Od sodelavcev zahtevam, da so profesionalni in da vse davčne zavezance obravnavajo enako.

Pri davčnih stopnjah, kakršne imajo v Srbiji, upam vsakemu podjetniku reči: plačaj davek. Tudi z največjimi utajevalci se upam sestati in se pogovoriti. Nikomur ne delam škode, gre za to, da plača to, kar mora. V Beogradu ne hodim nikamor, nimam neke družbe. Kdor me pozna, ve, da sem v službi ali na fitnesu. Vsak dan je enak drugemu in se ne želim vključiti v kakršne koli lokalne zadeve. Res pa je, da me zdaj kdo že prepozna na ulici. Tako me je zadnjič ustavil možakar, ki ima picerijo v pritličju bloka, v katerem živim, in sva malo podebatirala – s takimi najraje debatiram.

Res je, da se lahko zgodi marsikaj, ampak si pravim, da če je usoda hotela, da pridem v Beograd, je lahko usoda tudi kar koli drugega. Ne pričakujem pa, da se bo zgodilo kar koli, ker vsakega sprejmem, z vsakim se lahko pogovorim.

Poglejte srbskega pohištvenega velikana Simpo, ki ga ni upal nihče blokirati. Pri pet tisoč zaposlenih so bili, kot so pisali časopisi, dolžni okoli 50 milijonov evrov. Bil je šok, vendar smo Simpo blokirali in minister Dinkić se je nato v dveh dneh z njimi dogovoril o vseh podrobnostih glede plačila davka.

Ivan Simič

 

TFL Glasnik:
V TFL Glasniku vas gostimo že tretjič in ne zgolj kot najuglednejšega davčnega strokovnjaka, kar ste dosegli sedem let zapored. Z vami želimo začeti obdobje objav o uspešnih Slovencih v tujini in o uspešnih tujcih v Sloveniji. Se vam ne zdi, da ste (bili) v Sloveniji nekakšna motnja v sistemu?

Ivan Simič:
Očitno sem v Sloveniji bil in sem nekomu neka motnja, kar vidim in čutim. Toda to je za zdaj zgodovina, saj nisem več zaposlen v Sloveniji.

 

TFL Glasnik:
Pred kratkim ste prejeli še eno odmevno nagrado, nagrado za najuglednejšega davčnega strokovnjaka v jugovzhodni in srednji Evropi.

Ivan Simič:
Šlo je za nagrado Evropskega združenja menedžerjev iz Sarajeva, ki je letos že 28. podeljevalo nagrade najboljšim menedžerjem. Kolikor sem izvedel, so me predlagali davčni zavezanci, ki so prepoznali moje uspešno delo v Srbiji. K temu se je dodalo še moje delo v slovenski davčni upravi ter moja dolgoletna davčno svetovalna praksa in seveda tudi revija Denar in izobraževanje davčnih zavezancev.

 

TFL Glasnik:
Nam lahko poveste, zakaj ste pred kratkim ponudili svoj odstop srbski vladi?

Ivan Simič:
Zadeva je dokaj enostavna. Nekateri srbski podjetniki pravijo, da naj bi do tega prišlo zaradi tega, ker ni mogoče vplivati na mene. Ker mi niso mogli najti ničesar, je eden od srbskih tabloidov na spletni strani srbske agencije za boj proti korupciji pobral podatke iz prijave premoženja, ki sem ga poslal tej agenciji. Iz teh podatkov je razvidno, da sem lastnik 100-odstotnega deleža holding podjetja, ki ima sedež na britanskih Deviških otokih. Iz tega so sklepali, da utajujem davke. Isti dan, ko so objavili to novico, sem sklical tiskovno konferenco, predložil dokaze, da ne utajujem davkov, da sem lastnik tega deleža že več let, da sem vse prijavil slovenski davčni upravi in srbski agenciji za boj proti korupciji ter da spoštujem vse predpise. Nato sem iz moralnih razlogov srbski vladi ponudil odstop. Zoper novinarko, odgovornega urednika in ustanovitelja časopisa sem vložil tožbo in za mene je ta zadeva končana.

 

TFL Glasnik:
Slovenski mediji so v tega pol leta, ko ste v Srbiji nizali uspehe, uspeli o vas pisali le enkrat – ob novici, da naj bi utajili davek. Morda je to tista konjska glava, ki vam jo je nekdo nastavil v Srbiji, da bi vas diskreditiral?

Ivan Simič:
V Sloveniji so to neresnično novico sprejeli z navdušenjem, saj mi je časnik Finance namenil kar dve tretjini strani, kjer je z veliki črkami zapisal naslov: 'Srbi Simiča obtožili utaje', kar je popolna laž.

Po drugi strani pa, ko sem le en mesec prej v Sarajevu prejel prej omenjeno nagrado najuglednejšega davčnega strokovnjaka jugovzhodne in srednje Evrope, kar je res, so te iste Finance temu namenile le drobno vrstico.

 

TFL Glasnik:
Ne samo mediji, tudi politika. Ali sploh vidite kakšno rešitev za Slovenijo?

Ivan Simič:
Politika me morda ne mara, ker sem v uvodnikih v reviji Denar pogosto kritičen do nje. Ne razumem, zakaj država kaznuje davčnega zavezanca, če ne plača nekaj tisoč evrov davka, če pa politika s svojimi napačnimi odločitvami zapravi več sto milijonov evrov proračunskega denarja, se nikomur ne zgodi nič. Da ne omenjam slabo zavarovanih kreditov državnih bank.

Nesporno je, da če je nekdo vodil državo in jo je pripeljal v takšno situacijo, potem mora za to odgovarjati.

Ivan Simič

 

TFL Glasnik:
Bi po uspešno opravljenem delu v Srbiji spet prevzeli vodenje slovenske davčne uprave? Ali pa vas mika katera druga država?

Ivan Simič:
Nikoli ne reci ne. Toda mislim, da se na čelo slovenske davčne uprave ne bom vrnil. Po vodenju srbske davčne uprave je lahko izziv le še večja davčna uprava ali pa kakšna, pri kateri se lahko naredijo res revolucionarne spremembe. To je za mene izziv. Ne zanima me monotono vodenje davčne uprave. To lahko počne skoraj vsak. V vodenje davčnega organa moraš dati sebe, moraš se vživeti v to delo in živeti z njim in za njega. Ne vem, mogoče se bo po koncu mojega dela v Srbiji spet našel finančni minister katere od držav in me bo povabil k sodelovanju. Vem pa, da si bom po vrnitvi iz Srbije vzel nekaj časa za počitek.

 

TFL Glasnik:
Mimo nečesa pa ne moremo. Bili ste, milo rečeno, nekoliko poredni, ko ste prevzeli davčno zastopanje podjetij družine Janković. Morali ste pričakovati različne reakcije.

Ivan Simič:
To vaše vprašanje je pravi odraz razmer v Sloveniji. Nenehna delitev na leve in desne, vaše in naše, nas je pripeljala v tako slabo situacijo. Vedno sem bil neodvisen, delal sem prosto na trgu, sam sem se preživljal, nikomur nisem dolgoval nobene usluge in zaradi tega sem lahko prevzel zastopanje, kogar koli sem hotel. Četudi je šlo za omenjene davčne zavezance. Nekateri najbližji sodelavci so mi odsvetovali, da prevzamem njihovo zastopanje, toda želel sem videti, kako daleč bo šla politika.

Ko sem zelo hitro po prevzemu zastopanja teh podjetij doživel osebni davčni pregled in davčni pregled v enem od mojih podjetij, mi je bilo vse jasno.

 

TFL Glasnik:
Kakšen razplet napovedujete Jankoviću in sinovom?

Ivan Simič:
Eno je, kar piše v časopisih, drugo je, kar je res, in tretje, kako se to konča na sodišču. Počakajmo do končnih odločitev in takrat bomo lahko potegnili zaključke.

 

TFL Glasnik:
V Srbiji ste pred kratkim izvedli prijavo premoženja premožnejšim davčnim zavezancem. Zakaj tega nismo izvedli v Sloveniji?

Ivan Simič:
Zaradi tega, ker politika tega ni hotela. Ob davčni reformi leta 2005 in 2006 sem predlagal, da bi vse davčne zavezance, ki imajo premoženje nad nekim zneskom, pozvali, da prijavijo premoženje, in bi na tak način ustvarili izhodiščno točko premoženja posameznikov. Ker bi to bilo preveč čisto in bi bile zlorabe onemogočene, do tega ni prišlo.

V Srbiji sem še kot svetovalec finančnega ministra prav tako predlagal, da pozovemo vse davčne zavezance, ki imajo premoženje nad 320.000 evrov, da ga prijavijo. Tako smo sredi meseca decembra v srbskih časopisih objavili javni poziv za prijavo premoženja, ki so jo morali davčni zavezanci vložiti v času od 15. januarja 2013 do 30. junija 2013. Šlo je za prijavo premoženja na dan 1. januarja 2013. Davčnim zavezancem smo dali dovolj časa za prijavo premoženja in bila je možna tudi elektronska prijava. Prejeli smo 3769 prijav. Po koncu sprejemanja prijav smo šli v ugotavljanje, kdo nam ni prijavil premoženja, in samo v dveh mesecih smo jih odkrili 633, kar je več, kot jih je premoženje redno prijavilo v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Zdaj bomo te davčne zavezance pozvali, naj prijavijo premoženje. Nato jim bomo najprej izrekli kazen v višini treh odstotkov od vrednosti neprijavljenega premoženja ter pristopili k ugotavljanju izvora premoženja.

Moja želja je, da v enem letu opravimo davčne preglede pri najmanj petstotih davčnih zavezancih, ki niso prijavili svojega premoženja. Osebno sodelujem z davčnimi inšpektorji in jih želim naučiti hitrega ter učinkovitega inšpiciranja, ne pa izgubljanja v nepomembnih podrobnostih. Razlika med viri za nabavo premoženja in vrednostjo premoženja predstavlja nepojasnjeni prirast premoženja, ki se v Srbiji obdavčuje s fiksno 20-odstotno stopnjo. Kot vemo, ta stopnja v Sloveniji trenutno dosega 50 odstotkov, v pripravi pa je zakon, po katerem bo ta razlika obdavčena s 70-odstotno davčno stopnjo.

 

TFL Glasnik:
Kakšno je potem vaše sporočilo Slovencem?

Ivan Simič:
Uživajte v lepotah Slovenije in upajte na lepše čase.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si

Ivan Simič

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - davek od nenapovedanih dohodkov

Davek od nenapovedanih dohodkov se plačuje od prirasta premoženja. Davčna osnova, oziroma prirast premoženja se ugotavlja kot razlika med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabe sredstev in prijavljenimi dohodki. Prijavljeni dohodki so tisti, od katerih je bil odmerjen ali obračunan davek oziroma dohodki, od katerih se davek ne plačuje. Davčna stopnja naj bi znašala kar 70%. Zaostrena bo tudi izterjava, ki naj bi bila po novem možna tudi iz premoženja povezanih oseb.

Davčna uprava je takšne preglede opravljala že doslej in s tem poskušala preprečiti špekulativno ravnanje davčnih zavezancev – fizičnih oseb. Osnova za tovrstne preglede je določba 5. odstavka 68. člena veljavnega Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) (v nadaljevanju ZDavP-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 94/2012), ki določa sledeče: »Če davčni organ ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki precej presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali če je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, oziroma s trošenjem davčnega zavezanca – fizične osebe ali s podatki o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe, se davek odmeri od ugotovljene razlike med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Postopek za odmero davka po tem odstavku se lahko uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih pet let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Od tako ugotovljene osnove se plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja.«

Predlog sprememb ZDavP-2 predvideva črtanje zgoraj navedenega 5. odstavka 68. člena ZDavP-2 in dodaja 68.a člen. Razlogi za ugotavljanje predmeta obdavčenja s cenitvijo ostajajo enaki, kot so zapisani v prejšnjem odstavku, oziroma kot jih je določal veljavni ZDavP-2. Spremembe ureditve so sledeče:

  • po novem davčne osnove ni možno znižati na račun dohodkov, ki bi jih davčni zavezanec razkril med postopkom davčnega inšpekcijskega pregleda,
  • tudi v primeru določitve nenapovedanih dohodkov gre po novem za postopek cenitve davčne osnove, ki s pomočjo ugotavljanja dejstev omogočajo davčemu organu določiti verjetno davčno osnovo,
  • postopek se lahko uvede za največ deset let skupaj (doslej za največ pet let skupaj),
  • davčna stopnja je 70% in je dokončni davek (doslej v višini povprečne stopnje dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja),
  • davčna osnova se ne more zmanjševati zaradi uveljavljanja nepokritih davčnih izgub ali neizkoriščenih delov negativne razlike med vrednostjo kapitala ob osvojitvi in vrednostjo kapitala v času pridobitve (izguba), ugotovljenih v obdobjih, za katera se bo odmerjal davek od nenapovedanih dohodkov,
  • eksplicitno je določeno, da je dokazno breme glede višine davčne osnove na fizični osebi.

Predlagatelj Predloga sprememb Zdav-P-2 meni, da predlagana sprememba obdobja pregleda iz pet na deset let ne pomeni retroaktivne uporabe zakona. Kot navajajo je sodna praksa že večkrat zavzela stališče, da institut obdavčitve nepojasnenega vira ni uzakonjen na novo, ampak gre le za posamezni poseben način izvedbe cenitve kot postopka za ugotavljanje verjetne davčne osnove, ki velja že od 1. januarja 1997 dalje po ZDavP.

S trditvijo se ne strinjajo davčni svetovalci. Ga. Anita Avbar Salopek iz Davčne hiše Paragraf je v reviji Denar objavila zanimiv članek 70-odstotni davek je neustaven, kjer svoje nestrinjanje argumentira z dejstvom, da v Sloveniji nismo imeli obveznosti prijave premoženja in s tem ničelne točke, s katero bi bilo možno realno ugotavljati prirast premoženja. To pomeni, da davčni organ ob začetku pregleda predpostavlja, da davčni zavezanec pred obdobjem, ki se pregleduje, sploh ni imel premoženja. Z drugimi besedami, vse premoženje, ki ga je imel davčni zavezanec pred obdobjem davčnega pregleda, bi bilo po tej predpostavki posledično obdavčeno s 70% davkom. Je res kar trdijo mnogi, gre (ob takšni predpostavki) za novo nacionalizacijo premoženja? Upamo, da ne bo tako in bo navedena obdavčitev uporabljena le za dačne utajevalce.

Novosti v izvajanju inšpekcijskih nadzorov, zavarovanju davčnega dolga in davčni izvršbi bomo napisali v naslednji številki TFL Glasnika.

Pomen davčnih sporazumov (pogodb) se je povečal v zadnjih letih kot posledica globalizacije ekonomije, liberalizacije mednarodne trgovine in naložb. Število medsebojnih pogodb trenutno močno presega številko 2500. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) je oblikovala model davčnega izbora, na katerem temeljijo medsebojne pogodbe. Model izbora Organizacije združenih narodov pa je bil popravljen leta 2001. Pogodbam o davkih se pogosto očita, da kljub njihovi pomembnosti in sijajni rasti v zadnjih letih niso dovolj temeljne. Čas je primeren za temeljno spremembo vlog pogodb o davkih, ki so v pomoč mednarodni trgovini in naložbam.

Brez spremembe besedila obstoječih davčnih sporazumov in OECD modela ter komentarja in brez najbolj primerne rešitve med članicami OECD, ki pripadajo EU, ki bi lahko bila v multilateralni konvenciji, je prihodnost v meddržavnih odnosih v sporazumih med strankami glede razlage davčnih sporazumov, uporabe njihovih določil ali razvoju postopkov za davčno pregledne gospodarske družbe z ozirom na uporabo nespremenjenih davčnih sporazumov. To so sporazumi in postopki, ki jih opiše 31. čl. Dunajske konvencije kot metode razlage. Naknadni sporazumi bi lahko bili sprejeti, ali pa bi lahko razvili postopke za poslovanje med članicami in med članicami in ostalimi OECD državami. Sklenjen sporazum ali pa razviti postopki med eno državo članico in drugo lahko bodisi ustvarijo klasifikacijo dohodkov, ustvarjenih v davčno preglednih družbah in preusmerjenih k družbenikom, rezidentom v drugih državah članicah, v okviru možnosti iz 21. čl. OECD-modela in obdavčljivih samo v državi, kjer je rezident družbenik, ali pa se ta dohodek izenači s trenutnim položajem dividend ali pa da se ustvari »fikcija davčnega prava« o stalni poslovni enoti družbenika v državi članici, kjer se nahaja pregledna družba.

Sporazumi in postopki med državami članicami in tretjimi državami pa bi lahko povzročili dva ključna položaja. Če bi katera država članica obravnavala gospodarske družbe, ustanovljene v tretjih državah kot davčno pregledne, bi to bile (1) gospodarske družbe z upravo v tretjih državah, katerih družbeniki so v EU, ki bi, ne glede na to, ali imajo stalne poslovne enote v EU ali ne, jih obravnavali kot ločeno obdavčljive osebe s strani njihov držav, katerih rezidenti so, ampak kot davčno pregledne v državah članicah in (2) gospodarske družbe z upravo v državah članicah, katerih deleži so v rokah družbenikov rezidentov tretjih držav, katere bi, ne glede na to, ali imajo stalne poslovne enote v tretjih državah, smatrali kot davčno pregledne s strani držav članic, kot nepregledne pa s strani tretjih držav, katerih rezidenti so družbeniki.

Sporazumi ali postopki med državami članicami in tretjimi državami, ki bi morale urediti tiste čezmejne položaje, ki vključujejo gospodarske družbe, ki so davčno pregledne v eni izmed držav članic davčnega sporazuma in nepregledne v drugi (in v družbenikovi), bi morali tudi vsebovati določila, v kakšni meri, če sploh lahko uporabimo rešitve OECD za partnerstva, ki se smatrajo za davčno pregledna v eni državi in nepregledna v drugi, mutatis mutandis na gospodarske družbe v enakem položaju. Ti dogovori ali postopki bi zaokrožili obstoječo mednarodno davčno zakonodajo in tako vnesli gotovost, skupaj z dogovori med eno državo članico in drugo v primerih, ko so vključene davčno pregledne gospodarske družbe.

Vir: revija Denar

Zavezanec navaja, da je samostojni podjetnik (v nadaljevanju zavezanec) začel opravljati dejavnost leta 2000. V letu 2003 mu je bilo izdano gradbeno dovoljenje za poslovni prostor, v letu 2004 pa je poslovni prostor dokončal. Leta 2010 je ta poslovni prostor predelal v apartmaje. Zavezanec v letu 2013 načrtuje prenehati z opravljanjem dejavnosti. Sprašuje ali ima odtujitev nepremičnine ob prenehanju zavezanca kakšen vpliv na davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti. Na vprašanje odgovarjamo:

Odtujitev nepremičnine vpliva na davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti ob prenehanju zavezanca in sicer v delu, ki se nanaša na pridobitev nepremičnine po 1.1.2005.

Zakon o dohodnini (Ur.l. RS št. 13/2011-UPB7, 9/2012 Odl.US: U-I-18/11-10, 24/2012, 30/2012, 40/2012-ZUJF, 71/2012 Odl.US: U-I-76/11-15, 75/2012, 94/2012, 52/2013 Odl.US: U-I-147/12-18; v nadaljevanju ZDoh-2) v prvem odstavku 51. člena določa, da se pri ugotavljanju davčne osnove kot odtujitev sredstev, razen denarnih sredstev, šteje tudi prenehanje opravljanja dejavnosti. Ne glede na prejšnji stavek, se pri ugotavljanju davčne osnove pri prenehanju opravljanja dejavnosti za odtujitev ne šteje prenos nepremičnin in opreme iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel iz gospodinjstva v svoje podjetje ob začetku opravljanja dejavnosti ali po začetku opravljanja dejavnosti, če so bile te nepremičnine in oprema zgrajene oziroma pridobljene pred začetkom opravljanja dejavnosti. Davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti torej povečujejo le prihodki nastali z odtujitvijo sredstev ob prenehanju zavezanca, ki so bila pridobljena v obdobju poslovanja bodisi neposredno s strani zavezanca bodisi posredno prek njegovega gospodinjstva.

Izjemo od splošnega pravila iz 51. člena ZDoh-2 predstavlja prehodna določba 146. člena ZDoh-2, ki določa, da se za prihodek ne šteje prihodek, dosežen z odtujitvijo nepremičnine s prenosom iz podjetja zavezanca v njegovo gospodinjstvo, pridobljene v podjetje pred 1. januarjem 2005, pod pogojem, da ne gre za nepremičnine iz drugega stavka prvega odstavka 51. člena tega zakona ali za nepremičnine, ki se s prenehanjem dejavnosti prenašajo na drug subjekt v skladu s četrtim odstavkom 51. člena tega zakona.

Na podlagi prvega odstavka 51. člena ZDoh-2 in 146. člena istega zakona, prihodek dosežen z odtujitvijo nepremičnine ob prenehanju zavezanca povečuje davčno osnovo od dohodka iz dejavnosti v delu, ki se nanaša na pridobitev nepremičnine po 1.1.2005. Delež nepremičnine pridobljene po 1.1.2005 se izračuna kot delež davčne vrednosti nepremičnine pridobljene po 1.1.2005 (v vašem primeru leta 2010) v celotni davčni vrednosti nepremičnine ob prenehanju opravljanja dejavnosti.

Vir: Pojasnilo DURS

Izdelek je tisto, kar naredijo v tovarni. Blagovna znamka pa je nekaj, kar stranka kupi. Izdelek lahko drugi proizvajalci ponaredijo, znamke ne morejo. Izdelek lahko hitro zapade v pozabo, dobra znamka pa je večna (Stephen King WPP Group, London).

Najenostavnejši namen blagovne znamke, ki se je ohranjal skozi stoletja, je prepoznavanje posameznega izdelka, storitve ali ideje, ki ima povsem samosvojo, v nečem značilno tehnološko in psihološko vrednost, po kateri se razlikuje od konkurenčnih izdelkov, storitev ali idej. Daleč v preteklost sega namen blagovne znamke, da sporoča in brani lastništvo, avtorstvo ali izvor izdelkov in storitev.

V teoriji ocenjevanja poznamo razne načine in v okviru načinov različne metode, ki se uporabljajo pri vrednotenju blagovnih znamk. V nadaljevanju podajamo osnovne načine in v okviru njih metode:

1. Vrednotenje na podlagi stroškovnega načina (Cost Approach)

  • Vrednotenje na podlagi zbira preteklih stroškov, ki so nastali zaradi vzpostavitve blagovne znamke (med stroške vzpostavitve blagovne znamke spadajo npr. stroški razvoja, svetovanja, raziskovanja, preliminarnega testiranja kupcev, dizajna embalaže, komercialnega planiranja in registriranja, sponzoriranja ter stroški oglaševanja z različnimi mediji).
  • Vrednotenje na podlagi nadomestitvene vrednosti (metoda je uporabna, če obstajajo podatki o blagovni znamki, ki ima podobne značilnosti).
  • Vrednotenje na podlagi zbira preteklih stroškov z upoštevanjem ekonomske zastarelosti blagovne znamke (je manj uporabna, ker je ekonomsko zastaranje zelo težavno določiti).
  • Stroškovne metode se pri ocenjevanju večinoma uporabljajo kot kontrolne metode. Vrednost, dobljeno s stroškovno metodo, primerjamo z vrednostmi, ki jih dobimo na podlagi drugih metod vrednotenja blagovnih znamk.

2. Vrednotenje na podlagi podatkov s trga (Market Approach)

Pogoj za uporabo tega načina vrednotenja je obstoj aktivnega trga primerljive lastnine, obstoj podatkov o cenah in trgovanju s podobno lastnino in transakcije med neodvisnimi partnerji. Zaradi pomanjkanja podatkov je ta metoda manj uporabna.

3. Vrednotenje na donosu zasnovanem načinu (Income Approach)

V okviru tega načina obstaja večje število metod:

  • vrednotenje blagovne znamke s preostankom vrednosti (Trademark Valuation by Residual), pri katerem je vrednost blagovne znamke vrednost podjetja, od katere odštejemo vrednost denarnih sredstev, vrednost opredmetenih sredstev in ostalih neopredmetenih sredstev;
  • vrednotenje blagovne znamke z uporabo premije na ceno (Valuation Using a Premium Price), pri katerem je vrednost blagovne znamke razlika v prodajni ceni istega proizvoda z blagovno znamko in brez blagovne znamke;
  • vrednotenje blagovne znamke z uporabo podatkov o kosmatem poslovnem izidu iz prodaje (Valuation Using Gross Profit Advantage), pri katerem je vrednost blagovne znamke razlika v kosmatem poslovnem izidu z blagovno znamko in brez blagovne znamke;
  • vrednotenje blagovne znamke z uporabo podatkov o dobičku iz poslovanja (Valuation Using Operating Profit Advantage), pri katerem je vrednost blagovne znamke razlika v dobičku iz poslovanja z blagovno znamko in brez blagovne znamke;
  • vrednotenje na podlagi metode kapitalizacije licenčnine (Valuatin Using ''Relief From Royalty''), pri katerem je vrednost blagovne znamke na sedanjo vrednost preračunana licenčnina, na podlagi dejanskih podatkov ali pa na podlagi povprečnih licenčnin v panogi;
  • vrednotenje z metodo diskontiranega denarnega toka (Valuatin Using Discounted Cash Flow Model), pri katerem je vrednost blagovne znamke sedanja vrednost denarnega toka blagovne znamke (od neto denarnega toka podjetja v posameznem letu je treba odšteti zahtevane donose na obratni kapital, stalna sredstva in ostala neopredmetena sredstva);
  • ostale metode, ki temeljijo na metodi diskontiranega denarnega toka (Other DCF-Based Techniques), s katerimi lahko izračunamo vrednost blagovne znamke tako, da od vrednosti podjetja z blagovno znamko odštejemo vrednost podjetja brez blagovne znamke ali od zaslužka z blagovno znamko odštejemo zaslužek brez blagovne znamke;
  • Ostale metode.

Vrednotenje na podlagi stroškovnega načina je v današnji praksi zastarelo, saj je usmerjeno v preteklost in je v nasprotju z dohodkovnim načinom, pri katerem je vrednost blagovne znamke odvisna od tega, koliko bomo lahko v prihodnje zaslužili z njo. Dohodkovni način je v praksi ocenjevanja tudi najpogosteje uporabljan.

Vir: revija Poslovodno računovodstvo

Odprava pripoznanja opredmetenega osnovnega sredstva lahko temelji na odprodaji, podaritvi ali uničenju. Opredmeteno osnovno sredstvo se lahko prenese tudi med nekratkoročna sredstva za prodajo.

Pripoznanje opredmetenih osnovnih sredstev se skladno z določili mednarodnega računovodskega standarda (v nadaljevanju MRS) 16.67 odpravi ob:

  • odtujitvi ali
  • če od njegove uporabe ali odtujitve ni več pričakovati bodočih gospodarskih koristi.

Dobički ali izgube, ki izhajajo iz odprave pripoznanja, skladno s SRS 1.23 in MRS 16.68, se vključijo v poslovni izid, med prevrednotovalne poslovne prihodke (dobički) oziroma med prevrednotovalne poslovne odhodke (izgube).

Dobiček pri odtujitvi je pozitivna razlika med čistim donosom ob odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva in njegovo knjigovodsko vrednostjo. Negativna razlika med čistim donosom ob odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva in njegovo knjigovodsko vrednostjo je izguba pri odtujitvi.

V primeru odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva po modelu prevrednotenja, je potrebno ob odtujitvi ugotoviti, kolikšen presežek iz prevrednotenja je še vedno evidentiran na kontu presežkov iz prevrednotenja ter ga prenesti mimo izkaza poslovnega izida na preneseni poslovni izid (konto 934). Kot vemo, podjetje presežek iz prevrednotenja lahko tekoče prenaša na preneseni poslovni izid v višini amortizacije, ki se nanaša na povišano amortizacijo zaradi prevrednotenja sredstva, ali pa to stori le enkrat, ob odpravi pripoznanja.

V primeru, da podjetje izbere kot model merjenja določenih skupin opredmetenih osnovnih sredstev model prevrednotenja, mora zagotoviti analitično evidenco, iz katere bo razvidno kako se je sredstvo prevrednotovalo, kakšni so bili presežki iz prevrednotenja, ali so bili izkoriščeni za pokrivanje razlik pri prevrednotenju na nižje poštene vrednosti in koliko teh presežkov je bilo prenesenih med preneseni poslovni izid. Le na osnovi takšne evidence bo lahko pravilno obračunalo odpravo pripoznanja opredmetenega osnovnega sredstva.

Pri vsej zgodbi ne gre zanemariti vidika davčnega priznavanja stroškov amortizacije in s tem povezanih evidenc, ki bodo podjetju omogočala pravilen obračun davka od dohodkov pravnih oseb tako, da podjetje ne bo prikrajšano zaradi previsoko obračunanega davka, ki bi temeljil na prenizkih stroških amortizacije. Podjetje namreč nepriznani del amortizacije lahko koristi potem, ko je za poslovne potrebe opredmeteno osnovno sredstvo že dokončno amortizirano.

Vir: www.tax-fin-lex.si

Vlada je sprejela predlog novele zakona o vodah, s katero se bo obstoječim uporabnikom vode omogočilo podelitev koncesije brez javnega razpisa. Prav tako je določila besedilo predloga spremembe zakona o notariatu.

Spremembe zakona o vodah so potrebne predvsem z dveh vidikov, ki se nanašata na postopek podeljevanja koncesij za rabo vode in zaračunavanje plačila za dejansko rabo vode že pred podelitvijo vodne pravice v primerih, ko gre za rabo mineralne, termalne ali termomineralne vode za proizvodnjo pijač ali potrebe kopališč, ogrevanja in podobno, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje

S spremembami zakona o vodah se bo vzpostavila enakopravna obravnava vseh zavezancev, ki rabijo vodo. Dala se bo namreč pravna podlaga za ureditev stanj vseh, ki so pravočasno podali vloge - torej v dveh letih po uveljavitvi zakona o vodah v letu 2002, a še niso rešene, pa tudi tistih, katerih vloge so prispele po izteku določenega roka. Rok za izdajo koncesijskih aktov je do konca leta 2014.

Namen predlaganih sprememb je tudi določiti način izračuna in plačila nadomestila za rabo vode, plačila za vodno pravico za obdobje dejanske rabe vode ter postopek obračuna razlike plačil. Cilj zakona je tudi določiti podatke, ki so potrebni za izračun nadomestila ter dopolnitev prekrškovnih in inšpekcijskih določb za primere, ko zavezanci kljub zakonskim možnostim le teh ne bi uredili.

Za rabo vode se uvaja t.i. institut plačila nadomestila za čas, ko se je voda rabila, ni pa bilo podeljene koncesije, in sicer tako, da se v čim manjši možni meri vpliva na gospodarstvo. Nadomestilo za rabo vode se plača za ves čas dejanske rabe vode, vendar ne za obdobje pred 1. januarjem 2005, z možnostjo plačila na največ trideset obrokov. Vlada si v prvem letu obeta za 398.000 evrov priliva v državni proračun, nato pa za okoli 1,7 milijona evrov povečanja letnih prilivov v državni proračun na postavko vodnega sklada.

Računsko sodišče je marca opozorilo okoljsko ministrstvo, da v postopkih odločanja o podeljevanju koncesij in vodnih dovoljenj ni bilo učinkovito. V reviziji je ocenilo, da je bil zaradi nesmotrnega upravljanja z vodnimi viri državni proračun v obdobju 2005-2011 ob najmanj 25 milijonov evrov. Pri tem so revizorji ugotovili, da področje upravljanja z vodami ni strateško celovito urejeno, vodne pravice pa se ne podeljujejo pravočasno. Zaradi nezaračunavanja plačil za rabo vode je Slovenija zgolj v letih 2009 in 2010 izgubila najmanj 10,5 milijona evrov proračunskih prihodkov, v obdobju od leta 2005 do 2011 pa najmanj 25 milijonov evrov.

Sprememba zakona o notariatu pa je potrebna zaradi odprave pogoja vzajemnosti pri dostopu do poklica notarja za državljane držav članic EU, EGS in Švicarske konfederacije ter države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Glede na prakso sodišča EU naj bi namreč sedaj pogoj vzajemnosti za državljane omenjenih držav črtali.

Poleg tega je predmet predvidene spremembe zakona tudi uskladitev pogoja za imenovanje z veljavno visokošolsko zakonodajo, so še navedli v vladnem uradu za komuniciranje. Spremembo zakona pa vlada pošilja v DZ za obravnavo po skrajšanem postopku.

Vir: STA

Vlada je sprejela mnenje o noveli zakona o socialnem varstvu, ki so jo v zakonodajni postopek vložili poslanci DL. S predlagano novelo želijo v DL iz zakona odstraniti določilo, po katerem morajo koncesionarji na tem področju spoštovati plačni sistem in kolektivno pogodbo za javni sektor, s čimer pa se vlada ne strinja.

Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, bi po mnenju vlade s predlaganim črtanjem osme alineje prvega odstavka 46. člena zakona o socialnem varstvu lahko prišlo do pomembnih razlik pri izvajanju javne službe in v okviru tega tudi do neustrezne zasedbe delovnih mest in plačila zaposlenih, ki opravljajo enako oz. primerljivo delo v okviru javne službe.

"Koncesionarji v takem primeru ne bi mogli izvajati storitev skladno z veljavnimi standardi in normativi za opravljanje socialno varstvenih storitev," svoje nestrinjanje s predlagano novelo zakona o socialnem varstvu utemeljuje vlada.

Omenjena alineja določa, da mora besedilo javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje javne službe vsebovati navedbo, da se delovna razmerja zaposlenih ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.

Poslanci DL želijo s predlagano novelo iz zakona o socialnem varstvu odstraniti določilo, po katerem morajo koncesionarji na tem področju spoštovati plačni sistem in kolektivno pogodbo za javni sektor. To po njihovem mnenju predstavlja popolnoma nepotrebno omejitev.

Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije je že pred časom izrazil nasprotovanje predlagani noveli. Po mnenju sindikata novela posega v delovnopravni položaj zaposlenih, ki zdravstvene in socialne storitve opravljajo pri koncesionarjih. Enako stališče ima tudi Sindikat upokojencev Slovenije.

Vir: STA

Novi predpisi:

Spremenjeni predpisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 2 spremembi in dopolnitviZPrCP-A in ZPrCP-B.
  • Spremenjeni zakon velja od 10.8.2013, uporabljati pa se je začel 1.9.2013. Med drugim predvideva zaseg vozila, če policist vozniku prepove vožnjo, ta pa z njo kljub temu nadaljuje, in možnost pridržanja voznika, tudi če je ta blizu doma ali zagotovi, da ima varen prevoz do doma. Obenem se z novelo razširjajo pooblastila cestninskih nadzornikov.
  • Državni zbor uradnega prečiščenega besedila zakona še ni pripravil.
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 109-5733/2010, stran 16876. Veljati je začel 11.4.2011, uporabljati pa se je začel s 1.7.2011.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 4.9.2013 - 10.9.2013 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 2 novosti 7 novosti 1 novost 2 novosti 8 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 4.9.2013 - 10.9.2013 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 12 novosti 2 novosti 6 novosti 3 novosti 22 novosti 7 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 1 novost 1 novost 1 novost 3 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 5 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7 novosti 3 novosti 4 novosti
5. JAVNE FINANCE 1 novost 8 novosti 1 novost 2 novosti 10 novosti 8 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7 novosti 27 novosti 3 novosti 16 novosti 3 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 5 novosti 8 novosti 1 novost 5 novosti 18 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 2 novosti 5 novosti 4 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 1 novost 4 novosti 3 novosti
10. MEDNARODNI ODNOSI 1 novost 10 novosti
11. OBČINE 12 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .