Številka 25, letnik VI
17. september 2013

Facebook Twitter
TFL Glasnik

»Slovenci imajo včasih ogromne težave z dialogom. Odlično znajo opredeliti problem, malo manj odlično opredelijo rešitve, najbolj pa so šibki pri implementaciji: da se vsi zavzamejo za en cilj in da je uresničitev tega cilja brezpogojna. Zato: dogovorite se.« Tako v prvem jesenskem pogovoru za TFL Glasnik sporoča Maria Anselmi, generalna direktorica Bisnode Slovenija ter odgovorna za razvoj trgov za regijo Centralna Evropa. Maria Anselmi je hkrati tudi članica upravnega odbora Skupine Bisnode AB (Švedska) kot direktorica kompetenčnega centra za poslovnoinformacijske rešitve. Svojo kariero, ki sloni na področju digitalnih informacij, je začela kot direktorica New Media pri Il Sole 24 Ore, nato pa nadaljevala kot generalna direktorica italijanskega Financial Times Information, na italijanski borzi in v podjetju Mondadori. Bisnode je del mednarodne skupine Bisnode AB, največjega evropskega ponudnika poslovnih in bonitetnih informacij s sedežem v Stockholmu na Švedskem.

V prejšnji številki TFL Glasnika smo obravnavali nameravano visoko obdavčitev nenapovedanih dohodkov, ki jih davčni organ praviloma ugotavlja z institutom cenitve davčne osnove. V današnji temi tedna bomo obravnavali novosti, ki jih prinaša Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Predlog sprememb ZDavP-2) na področju izvajanja davčnega nadzora in pri davčni izvršbi. Tudi na tem področju Predlog sprememb prinaša kar nekaj novosti, ki niso v korist davčnemu zavezancu.

Vabljeni k branju!

Maria Anselmi: Slovenski trg je lahko dragocen vzorec

Maria Anselmi

TFL GLasnik:
Od leta 2001 ste Italijanka v Sloveniji z diplomo iz perzijskega jezika, vso kariero pa ste posvetili internetnim storitvam oziroma digitalnim poslovnim informacijam. Bisnode vodite v Sloveniji, hkrati pa še vso regijo Adria. Postavili ste nova podjetja na Hrvaškem, v Srbiji in Bosni. Na kaj ste v svoji karieri najbolj ponosni?

Maria Anselmi:
Zelo sem ponosna, ker sem vsako stvar, ki sem jo začela, začela od začetka in je uspela. To mi je dajalo ogromno dobrega občutka, ugotovila sem, da je vse mogoče, samo bati se ne smeš. To je definitivno. Ko sem prišla v Slovenijo, nisem znala besede slovensko, a sem se naučila, ob tem pa sem spoznala, da jezik ni nikoli ovira. Zdaj ko imam podjetja na Balkanu, se počutim dobro, ko ljudem, ki sodelujejo z menoj, omogočam, da govorijo v svojem jeziku.

Poslovni rezultati so bili vedno dobri. Priznati moram, da je zame poleg tega zelo dobro tudi to, da smo še vedno ostali enaka ekipa kot na začetku. Poleg dobrega posla sem ponosna tudi na to, da tim, ki smo ga ustvarili, še vedno povezuje zaupanje med nami. Ne samo profesionalno zaupanje, temveč tudi globoko človeško zaupanje.

Maria Anselmi

 

TFL GLasnik:
Kako poteka širitev Bisnoda in njegovih produktov v državah nekdanje Jugoslavije in drugod? Kaj je najbolj pomembno? Kako je s podatki in kako organizirate procese dela? Vaši poslovni rezultati so namreč zares odlični. Kaj je izziv za prihodnost?

Maria Anselmi:
Med preostalimi produkti smo razvili platformo boniteta.si. Ta ponuja bonitetne informacije, pri tem pa je zanimivo, da smo prišli do tega, da ne gre več samo za platformo, temveč za sistem delovanja. Za tem sistemom je model: kako to prodati, kako tržiti, kako hitro postaviti nove zadeve. Ta pristop smo zmodelirali in poenostavili vse začetne postopke do stopnje, da lahko nastopimo na nekem trgu. Danes je za nas pomembno, da če najdemo dobre partnerje, kar pomeni, da imajo občutek za podatke, da znajo delati s podatki, da so lačni uspeha, da so prilagodljivi in poslušajo nasvete, lahko na novem trgu startamo v 30 dneh.

Menimo, da je ta model zelo močno orodje za širitev in močno orodje, ker pomeni, da ne temelji nujno na lastništvu podatkov. Naši partnerji, ki delajo svoj posel, uporabljajo naše platforme proti plačilu neke provizije. To je zelo preprost način, ki pomeni, da nam ni nujno potreben kapital, da kupimo novo podjetje ali da moramo imeti ljudi, ki delajo na novem trgu. Gre za zelo fleksibilen model.

Maria Anselmi

TFL GLasnik:
To pomeni, da imate večjo možnost hitre širitve na nove trge. Kakšni so pri tem vaši načrti?

Maria Anselmi:
Uskladiti moramo dve plati. Kakšne so želje našega matičnega podjetja in kakšne so naše tukajšnje želje. Mi bi se širili naprej na Balkan, v regijo Adria, matičnemu podjetju pa so morda zanimivi drugi trgi. Dogovorimo se za prioritete matičnega podjetja in dodamo nekaj naših izzivov.

 

TFL GLasnik:
Po podatkih sodeč bi rekla, da vam matično podjetje zelo zaupa. Imate mesto v upravnem odboru Bisnode – odgovorni ste za razvoj poslovnih rešitev znotraj vse skupine. Kako sprejemate ta izziv?

Maria Anselmi:
Odgovorna sem za centralno Evropo in sem del moštva, ki to dela za vso skupino. Zelo zanimiva pozicija, ker pregledamo, kaj bomo delali v luči produktov. Zelo zanimiva je tudi v zdajšnji fazi, v kateri je skupina Bisnode, ki je bila vedno zelo decentralizirana, zdaj pa se poskuša poenotiti. To pomeni, da je postalo nujno, da se posamezne platforme začnejo uporabljati na več območjih. Zame je zelo pomembno, da imam vpogled v malo širšo sliko – evropsko sliko.

Ta moj položaj mi pomeni tudi, da lahko dobre ideje, ki nastanejo v Sloveniji ali v centralni Evropi, potisnem naprej. In boniteta je ena od rešitev, za katero si prizadevamo, da bi postala čim bolj razširjena znotraj skupine. Za zdaj smo dosegli, da je to standardna bonitetna platforma za vse države v centralni Evropi, to bomo kmalu dokončali in morda še malo več.

Maria Anselmi

TFL GLasnik:
Lepo je začutiti malo tega evropskega duha v Sloveniji. Zanima me, kaj vam je v poslovnem smislu všeč v Sloveniji? Kako se med delom počutite kot Italijanka v Sloveniji?

Maria Anselmi:
Meni je fascinantno in ne razumem, zakaj druge velike korporacije tega ne doživljajo enako. Slovenija je majhen in obvladljiv trg, idealen za poskuse v živo. Multinacionalke vedno izbirajo kakšne vzorce populacije po svetu, tukaj pa bi imele delujoči model. To je super. Trg je zelo dojemljiv za inovacije - Slovenci so zelo inovativni, a včasih nimajo dovolj poguma. Pripravljeni ste sprejeti inovacije, kar je zelo pomembno, če želiš nekaj poskusiti na trgu, ki je pripravljen poslušati in ni zelo konservativen.

Nekateri slovenski menedžerji so zelo dobri, nekateri zelo slabi, vsi pa so izobraženi in to je dejstvo. Torej se lahko z ljudmi zelo kulturno pogovarjaš. To so izjemne prednosti in mi smo te prednosti izkoristili. Ljudje so zelo fleksibilni, praktični, nimajo ogromnih predsodkov. So delavni, ne komplicirajo glede načina dela in so pripravljeni delati, ko vidijo, da delo obeta nadaljnji razvoj.

Negativne plati so v majhnosti trga; kdor nanj vstopa, vstopa zato, da gre naprej. Dolgoročno ni mogoče zaslužiti velikih denarjev. Birokracija ni perfektna, stroški delovne sile tudi ne, vendar če lovimo perfekcijo, se med lovom izgubimo.

Maria Anselmi

TFL GLasnik:
Zelo skrbno izbirate, kje se boste pojavili. Ne pozabljate niti na žensko menedžerstvo. Ali je to del vaše strategije in ste zvesti sami sebi ali pa je zgolj naključje?

Maria Anselmi:
Zelo natančno smo izbrali, kaj hočemo podpirati, torej bomo podpirali področja, ki še niso totalno izkoriščena. Za nas so glavna tri: ženske, mladi in podjetništvo. Podpiramo vse resne projekte, ki ponujajo razvoj ženske kariere ali ženskega podjetništva, podpiramo mlade prek zavoda Y in podpiramo vse, kar je podjetništvo, gazele, recimo tudi vse pobude, ki jih ima gospodarska zbornica. Ne želimo biti le tam, kjer služimo, ampak tudi povsod tam, kjer na pozitiven način uresničujemo našo socialno odgovornost.

 

TFL GLasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Maria Anselmi:
Dogovorite se med seboj. Slovenci imajo včasih ogromne težave z dialogom. Odlično znajo opredeliti problem, malo manj odlično opredelijo rešitve, najbolj pa so šibki pri implementaciji: da se vsi zavzamejo za en cilj in da je uresničitev tega cilja brezpogojna. Zato: dogovorite se.

 

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Žiga Okorn, http://www.okorn.si

Maria Anselmi

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku - izvajanje davčnega nadzora in davčna izvršba

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (Predlog sprememb ZDavP-2), ki ga je na svoji spletni strani dne 10. 7. 2013 objavilo Ministrstvo za finance, prinaša spremembe tudi v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora in pri davčni izvršbi.

Na področju inšpekcijskega nadzora sta predvideni dve pomembni spremembi:

  • davčnemu inšpektorju ne bo več treba opraviti sklepnega pogovora z zavezancem za davek in
  • zavezanec za davek bo moral vsa dejstva in dokaze predložiti med davčnim pregledom, pred izdajo zapisnika.  Po izdaji zapisnika bodo nova dejstva in dokazi upoštevani pod določenimi pogoji.

Na področju davčne izvršbe je najpomembnejša sprememba možnost izterjave plačila davka tudi od ožjih družinskih članov in povezanih oseb.

Postopek inšpekcijskega nadzora se bo spremenil v delu, ki se nanaša na pravice zavezanca za davek do informacij. Predlog sprememb ZDavP-2 predvideva, da mora oseba, ki opravlja davčni inšpekcijski nadzor, zavezanca za davek seznaniti z rezultatom davčnega inšpekcijskega nadzora tako, da ga opozori na sporna dejstva, ki vplivajo na obdavčenje, pravne posledice ugotovitev davčnega inšpekcijskega nadzora in davčne učinke teh ugotovitev. Nič več pa ni potreben sklepni pogovor z zavezancem.

Obravnavana sprememba je predlagana, ker preglagatelj sprememb pričakuje, da bo s tem zagotovljena večja hitrost postopka in preprečeno zavlačevanje in izogibanje davčnega zavezanca pri sodelovanju v davčnih postopkih.

Pomembno spremembo v postopku davčnega nadzora predstavlja tudi sprememba 140. člena, ki določa predlaganje dejstev in dokazov. Po novem bo moral davčni zavezanec vse listine in ostale dokaze predložiti do priprave zapisnika. V pripombah k zapisniku je, skladno s spremenjenim 140. členom ZDavP-2, smiselno nova dejstva in dokaze predložiti le, če so obstajali v času pred izdajo zapisnika in jih zavezanec za davek upravičeno ni mogel navajati in predložiti v času pred izdajo zapisnika. Samo takšni dokazi in dejstva se bodo namreč upoštevali.

Pravno varstvo zavezanca za davek, po mnenju predlagatelja, s predlaganimi spremembami ne bo ogroženo, saj ima zavezanec za davek v skladu s 237. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) (Uradni list RS, št. 80/1999 do 8/2010), pravico izpodbijati odločbo s pritožbo, če mu ni bila dana možnost udeležbe, ali mu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Zaradi povečanje učinkovitosti davčne izvršbe je predlaganih kar nekaj sprememb. Predlagani 148. člen Predloga sprememb ZDavP-2 predvideva, da je v primeru, ko ni bilo mogoče izterjati premoženja dolžnika, možna izterjava iz premoženja povezanih oseb, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne pridobile od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja. Za potrebe davčne izvršbe se povezane osebe določajo na enak način, kot to določa zakon, ki ureja obdavčitev pravnih oseb, oziroma v zakon, ki ureja dohodnino.

S spremembo 176. člena ZDavP-2 poskuša predlagatelj zakona racionalizirati in pospešiti izvršbo tako, da daje pristojnost izvršitve rubeža, cenitve in prodaje zarubljene premičnine davčnemu organu, ki je zdal sklep o izvršbi ali davčnemu organu, na območju katere se predmet izvršbe nahaja (spremenjena definicija krajevne pristojnosti).
Predlog sprememb ZDavP-2 podaljšuje rok veljavnosti rubeža na napremičninah, če ne pride do poplačila. Predlog predvideva, da bo veljavnost rubeža na premičninah prenehala eno leto popridobitvi zastavne pravice na zarubljenih nepremičninah. Doslej je veljalo, da veljavnost rubeža preneha v enem letu od  vročitvi sklepa o izvršbi.

Predlagana sprememba 197. člena ZDavP-2 določa nova pravila prodaje premoženja na javni dražbi tako, da se šteje, da je javna dražba uspela, če vsaj en ponudnik ponudi ceno, ki je enaka izklicni ceni. Na ta način bi bile onemogočene špekulacije udeležencev prve javne dražbe, da bodo izklicne cene, zaradi neuspele prve javne dražbe, znižane. Za sodelovanje na dražbi se uvaja tudi plačilo varščine v višini 10% ocenjene vrednosti premičnin, ki pa ne more biti nižja od 40 EUR.

V kolikor premičnin, ki so zarubljene v času veljavnosti rubeža zarubljenih premičnin ni mogoče prodati, jih davčni organ vrne dolžniku. Ker se dogaja, da jih dolžniki nočejo prevzeti, je predlagana rešitev, da se zarubljene premičnine uničijo na stroške davčnega dolžnika, ali pa se brezplačno odstopijo državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom.

Pomembna sprememba, ki jo prinaša Predlog sprememb ZDavP-2 je tudi zadržanje zastaranja. Zadržanje zastaranja pomeni, da lahko med tekom zastaralnih rokov nastopijo ovire dejanske ali pravne narave, ki povzročijo, da zastaralni rok ne teče. Na ta način se pričakuje manj odpisov davčnega dolga zaradi zastaranja.

Obresti, ki jih doseže fizična oseba, na dano posojilo drugi fizični osebi se po Zakonu o dohodnini obdavčijo kot obresti. Davčna osnova so dosežene obresti, od katere se plača dohodnina po stopnji 25 % in se šteje kot dokončen davek.

Fizična oseba, prejemnik obresti, mora za dosežene obresti vložiti napoved do 15. dne v mesecu za obresti, dosežene v preteklem trimesečju.

Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12 in 94/12) v prvem odstavku 81. člena določa, da so obresti po tem poglavju zakona med drugim tudi obresti od posojil.

Skladno s 83. členom ZDoh-2 so dosežene obresti od posojil davčna osnova. Pri tem se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZDoh-2 od dohodka iz kapitala, kamor se vštevajo tudi obresti, dohodnina izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 % in se šteje kot dokončen davek.

V primeru, ko obresti na prejeto posojilo plača fizična oseba, ki po določbi 58. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12, 94/12) ne velja za plačnika davka, izračun dohodnine od teh obresti z odmero opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca, prejemnika obresti.

Fizična oseba, prejemnik obresti, mora za dosežene obresti vložiti napoved do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje pri davčnem organu. Prvo trimesečje je obdobje januar-marec, drugo trimesečje april-junij, tretje trimesečje julij–september in četrto trimesečje oktober-december. Napoved za odmero dohodnine od obresti je objavljena na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije. Napoved se lahko vloži preko eDavkov, če imate digitalno potrdilo (SIGEN-CA, POŠTA®CA, HALCOM CA, AC NLB), po pošti ali osebno.

Pri tem naj pojasnimo, da se na podlagi petega odstavka 15. člena ZDoh-2 šteje, da je dohodek pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.

Vir: pojasnilo DURS

Obresti, ki jih doseže fizična oseba, na dano posojilo drugi fizični osebi se po Zakonu o dohodnini obdavčijo kot obresti. Davčna osnova so dosežene obresti, od katere se plača dohodnina po stopnji 25 % in se šteje kot dokončen davek.

Fizična oseba, prejemnik obresti, mora za dosežene obresti vložiti napoved do 15. dne v mesecu za obresti, dosežene v preteklem trimesečju.

Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12 in 94/12) v prvem odstavku 81. člena določa, da so obresti po tem poglavju zakona med drugim tudi obresti od posojil.

Skladno s 83. členom ZDoh-2 so dosežene obresti od posojil davčna osnova. Pri tem se na podlagi prvega odstavka 132. člena ZDoh-2 od dohodka iz kapitala, kamor se vštevajo tudi obresti, dohodnina izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 % in se šteje kot dokončen davek.

V primeru, ko obresti na prejeto posojilo plača fizična oseba, ki po določbi 58. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB4, 32/12, 94/12) ne velja za plačnika davka, izračun dohodnine od teh obresti z odmero opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca, prejemnika obresti.

Fizična oseba, prejemnik obresti, mora za dosežene obresti vložiti napoved do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje pri davčnem organu. Prvo trimesečje je obdobje januar-marec, drugo trimesečje april-junij, tretje trimesečje julij–september in četrto trimesečje oktober-december. Napoved za odmero dohodnine od obresti je objavljena na spletni strani Davčne uprave Republike Slovenije. Napoved se lahko vloži preko eDavkov, če imate digitalno potrdilo (SIGEN-CA, POŠTA®CA, HALCOM CA, AC NLB), po pošti ali osebno.

Pri tem naj pojasnimo, da se na podlagi petega odstavka 15. člena ZDoh-2 šteje, da je dohodek pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.

Vir: pojasnilo DURS

Čas trenutne gospodarske krize je tudi čas, ko so ponovno vzniknili nekateri filozofi in vsesplošni kritiki kapitalistične družbene ureditve, češ da je takšni ureditvi treba narediti konec in da je samo še vprašanje časa, kdaj bosta »socialistična in komunistična« družba ponovno oživeli. Seveda smo spet dobili ponoven natis Marxovega kapitala in seveda spet o ekonomskih temah največ vedo tisti, ki se z ekonomijo v praksi niti od daleč niso srečali.

Ponedeljek zvečer, torej večer po dnevu, ki slovi kot najbolj zoprn in najdaljši v tednu, je čas, ko je narod pod Alpami bombardiran z razpravami, mnenji in pogovori o socialni nepravičnosti in neustreznosti sedanje družbene ureditve in o kritiki vsega, kar je »neoliberalno«. To je torej zvečer po dnevu, ko je posameznik že tako ali tako sit svoje službe, ko ves utrujen sedi na kavču in si želi nekaj sproščujočega. Vendar namesto čipsa dobi poslastice, ki ga – že tako razburjenega in sitega vsega – še bolj razvnamejo, da vstane, napiše transparent in se z njim udeleži kakšnega od množičnih »vseslovenskih« ali sindikalnih protestov.

V razpravah, komentarjih in pogovorih, ki so mu servirani, bo zagotovo naletel tudi na kritiko kapitalističnega špekulantstva. Tako bo dobil idejo in na svoj transparent napisal: »Naj krizni davek plačujejo špekulanti, ne reveži!« Ves ponosen se bo lahko pridružil množici, ki se bo borila proti nesramnim, brezvestnim in izkoriščevalskim špekulantom, ki na žuljih malih ljudi, delavcev, uradnikov in še koga kujejo visoke dobičke.

Takšno mnenje je namreč pogosto plod vseslovenske bistroumnosti in takšen posameznik se seveda ne bo zavedal, kako daleč bo od resnice. Špekulanti nikakor niso mogli in zato tudi niso povzročili sedanje finančno-gospodarske krize, saj je narava njihovega dela usmerjena v doseganje kratkoročnih dobičkov, ne glede na to, ali trgi – pa tudi cela gospodarstva – rastejo ali padajo. Niso špekulanti odobravali kreditov za jasno nedonosne projekte, niso špekulanti kreditno napihovali nepremičninskega balona ter krepili takšnih in drugačnih baronov, in niso špekulanti dolgoročno vlagali v vrednostne papirje, ocenjene z najvišjimi ocenami najboljših bonitetnih hiš, pri čemer pa niso preverili, kaj se skriva v ozadju.

Špekulant je na neki način igralec na srečo. Glede na teoretične in empirične ugotovitve glede kratkoročnega nihanja finančnih trgov – velikokrat na podlagi lastne presoje – je njegovo delo predvsem instinktivno naravnano iskanje mikropriložnosti za ustvarjanje dobička. Ker špekulant lahko dosega dobiček tako preko dolge (»long«) kot preko kratke (»short«) pozicije, mu je povsem vseeno, kam se giblje trg. Pomembno mu je le, da pravočasno vstopi v pozicijo, pravilno predvidi potek gibanja (rast ali padec) v zelo kratkem obdobju vnaprej, nato pa da pravočasno iz pozicije tudi izstopi.

Ker špekulanti nikoli ne vlagajo v finančne instrumente, v ozadju katerih so drugorazredni hipotekarni krediti v ZDA, ne odobravajo kreditov slovenskim gradbincem in tudi ne vlagajo v grške banke ali grške državne obveznice (razen če predvidevajo neki kratkoročno občuten premik), ne morejo biti krivi za verigo slabih posojil, za kreditni krč in svetovno gospodarsko razsulo. Špekulanti s svojimi napakami škodijo zgolj svojim delodajalcem, sebi in svojim strankam, širšega gospodarskega okolja pa zaradi omejenosti izgub (t. i. »stop-loss« taktik) in nestrateških vlaganj ne morejo zamajati.

Zamajajo jih lahko tisti, ki neracionalno, povzpetniško in pohlepno financirajo v startu zgrešene projekte. Včasih ni povsem jasno, ali želijo ustvarjalci javnega mnenja namenoma prikriti tiste, ki so to počeli, ali to delajo iz nevednosti. Oboje je škodljivo. V senci maksimizacije lastnega bogastva in z ničelno stopnjo tveganja za posledice svojih (namenoma) zgrešenih, včasih tudi koruptivnih ravnanj so ti posamezniki sebi ustvarili dober ekonomski podstat, državi pa katastrofalnega. Kako bi drugače razumeli odobravanje kreditov podjetjem, katerih lastniki so prijatelji kakšnega od članov uprave, nadzornega sveta ali svetovalcev in ki so že leta 2007, tj. na vrhuncu vsega dobrega, kazali ničelni ali že negativen kapital?

Za krizo so torej lahko krivi zgolj tisti, ki postavljajo srednje in dolgoročne bilančne pozicije, in ne igralci na (zelo) kratek rok, ki jim pravimo špekulanti.

Vir: revija Denar

EVA

EVA (Economic Value Added - angl.) ali ekonomska dodana vrednost je finančno merilo, ki upošteva ceno in vrednost kapitala, ki so ga lastniki vložili v podjetje in od katerega pričakujejo dobiček.

Za izračun tega kazalnika je potrebno od neto dobička iz redne dejavnosti (poslovni izid iz poslovanja) odšteti povprečne stroške celotnega kapitala vloženega v podjetje. Povprečni stroški kapitala pa se izračunajo kot povprečje med pričakovanimi donosi in obrestno mero prejetih kreditov podjetja v razmerju kapitala in dolgov na pasivni strani bilance stanja. Če je rezultat pozitiven pomeni, da je podjetje ustvarilo ekonomski dobiček ali ekonomsko dodano vrednost, v nasprotnem primeru pa pomeni, da je podjetje zmanjšuje vrednost kapitala, kar pa nikakor ni v interesu lastnikov.

EVA napotuje management k pravilni razporeditvi sredstev in obveznosti s ciljem, da bi imeli lastniki kar največji donos na sredstva vložena v podjetje. V finančnem delničarskem svetu je to merilo poznano in uporabljeno kot pokazatelj dogodkov na trgu kapitala, ki se odražajo v rasti ali padanju cene delnice oziroma posledično v ravni blagostanja delničarjev.

Temeljno vodilo pri poslovanju podjetij je torej delovanje v smeri dodajanja vrednosti na vloženi kapital delničarjev, ki je temeljno vodilo tako na vodstveni kot tudi operativni ravni poslovanja podjetja.


Vir: www.tax-fin-lex.si

Vlada je potrdila predloge novel treh zakonov, s katerimi želi izboljšati konkurenčnost gospodarskega okolja, je povedal gospodarski minister Stanko Stepišnik. Med novostmi je pospešitev ustanavljanja podjetij in širitev upravičencev do podpore na področju podjetništva.

Z novelo zakona o gospodarskih družbah želijo med drugim razbremeniti registrske organe in pospešiti postopke registracije gospodarskih družb, je povedal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stepišnik.

Predlog novele zakon spreminja v delu, ki opredeljuje pogoje za vpis subjekta v sodni register in omejitve pri ustanavljanju vodenju in nadzoru družb, kar je vnesla dopolnitev zakona iz novembra 2011.

Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje tega dela zakona in opozorilo, da je sprememba podaljšala povprečni čas vpisa subjektov v register, znatno obremenila upravljalce evidenc in povečala zaostanke na sodiščih.

Potrjeni predlog novele iz zakona med drugim črta omejitev, da družbe ne morejo ustanoviti, voditi ali nadzirati osebe, ki so člani vodstva ali nadzora v podjetjih v postopkih zaradi insolventnosti, poenostavlja preverjanje podatkov in skrajšuje omejitev, da podjetja ne sme ustanoviti oseba, ki je pravnomočno obsojena na zaporno kazen (zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, delovno razmerje in socialno varnost, pravni promet, premoženje, okolje, prostor in naravne dobrine), z 10 na pet let.

Predlog novele tudi črta določilo, da sodišče osebam, ki so v organih družb v insolvenčnih postopkih, odvzame pooblastila za vodenje poslov ali nadzor v vseh družbah, v katerih ta oseba opravlja to funkcijo.

S spremembami zakona o gospodarskih družbah naj bi tudi preprečili zlorabe, do katerih je prihajalo z vpisom podjetja na naslovu, katerega lastnik za to ni dal dovoljenja oz. s tem sploh ni seznanjen.

S predlagano novelo zakona o podpornem okolju za podjetništvo želijo med drugim razširiti krog potencialnih upravičencev do razvojnih spodbud in virov financiranja na področju podjetništva in inovativnosti. Za finančna sredstva in druge oblike podpore bodo poleg gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov lahko kandidirale še zadruge, zavodi, fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnosti itd.

Vlada v DZ pošilja tudi predlog novele zakona o industrijski lastnini, ki bolj jasno opredeljuje pričetek teka subjektivnega roka in uvaja objektivni rok (šest mesecev) za vložitev zahteve za nadaljevanje postopka po zamudi.

Ta postopek je eden od dveh institutov (še postopek vrnitve v prejšnje stanje), ki prijavitelju pravic industrijske lastnine, ki je zamudil določene roke za izpolnitev obveznosti, omogoča, da pod določenimi pogoji kljub zamudi dejanje nadoknadi in s postopkom pridobitve pravice nadaljuje.

Vir: STA

Vlada je potrdila besedilo predloga novele zakona o verski svobodi in ga predložila v državni zbor za obravnavo po skrajšanem postopku. Z novelo se po odločbi ustavnega sodišča iz leta 2010 spreminjajo pogoji za registracijo verske skupnosti - po predlogu bo lahko versko skupnost pri nas registriralo najmanj 10 polnoletnih članov.

Kot so pojasnili v gradivu, je razlog za pripravljen predlog novele zakona o verski svobodi odločba ustavnega sodišča iz leta 2010 oziroma pravna praznina, ki je nastala po njeni uveljavitvi. Ustavno sodišče je namreč med drugim razveljavilo zakonsko določbo, ki je kot pogoj za registracijo verske skupnosti določala najmanj 100 polnoletnih članov, ki so državljani Slovenije ali tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, najmanj 10 let delovanja skupnosti pri nas.

Ustavno sodišče je namreč pridobitev primerne pravne osebnosti za verske skupnosti vključilo v obseg človekove pravice do svobode vesti, zato so bili dotedanji kriteriji preveč strogi, pojasnjujejo v gradivu.

Po odločbi ustavnega sodišča se je sicer zvrstilo že več predlogov spremembe zakona, tokratni predlog ministrstva za kulturo pa določa, da lahko versko skupnost registrira najmanj 10 polnoletnih članov, ki so državljani Slovenije ali tujci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, brez dodatnih pogojev.

Predlog novele je sicer ministrstvo za kulturo pripravilo že pred poletnimi počitnicami, potem ko je bil osnutek tudi v javni razpravi. A takrat so pojasnili, da jim predloga ni uspelo uskladiti s SD, zato so napovedali, da bodo predvidoma do konca leta pripravili povsem nov zakon. Kljub temu so predlog novele danes obravnavali na vladi.

Kot so navedli v gradivu, ministrstvo za kulturo s predlaganimi spremembami zakona uveljavlja minimalne spremembe, ki so nujno potrebne, v teku pa sta tudi analiza in priprava izhodišč za celovito prenovo zakona.

Omenjeni predlog novele tudi ne posega v določbe o delovanju duhovnikov v bolnišnicah in zaporih. Ustavno sodišče je sicer razveljavilo določbe zakona iz leta 2007, da lahko za pravosodje oziroma za zdravje pristojni ministrstvi zaposlita potrebno število duhovnikov določene veroizpovedi za polni ali krajši delovni čas oziroma zagotovita plačilo za opravljeno delo, če je v vsej državi dovolj veliko število pridržanih oziroma oskrbovanih oseb iste veroizpovedi.

Vir: STA

Novi predpisi:
Spremenjeni predpisi:
Novi predlogi zakonov:

Zakon meseca je ZAKON!

mesecu SEPTEMBRU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:

in vse njegove pretekle verzije. V portal se je potrebno prijaviti z uporabniškim imenom in geslom registriranega uporabnika.

Nekaj dejstev o zakonu:

  • Od svojega nastanka do danes je zakon doživel 2 spremembi in dopolnitviZPrCP-A in ZPrCP-B.
  • Spremenjeni zakon velja od 10.8.2013, uporabljati pa se je začel 1.9.2013. Med drugim predvideva zaseg vozila, če policist vozniku prepove vožnjo, ta pa z njo kljub temu nadaljuje, in možnost pridržanja voznika, tudi če je ta blizu doma ali zagotovi, da ima varen prevoz do doma. Obenem se z novelo razširjajo pooblastila cestninskih nadzornikov.
  • Državni zbor uradnega prečiščenega besedila zakona še ni pripravil.
  • Zakon je bil prvič objavljen v Uradni list RS 109-5733/2010, stran 16876. Veljati je začel 11.4.2011, uporabljati pa se je začel s 1.7.2011.

Število novosti s področja ekologije:

EKO-LEX, od 11.9.2013 - 17.9.2013 PRAVNI VIRI
TEMATSKI SKLOP URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
EKO-LEX 1 novost 1 novost 2 novosti 3 novosti

V tem tednu izpostavljamo:

V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:

Lex-kliping, od 11.9.2013 - 17.9.2013 PRAVNI VIRI
PODROČJA URADNI LIST RS URADNI LIST EU DRŽAVNI ZBOR MINISTRSTVA VLADA STA Novice
P
R
A
V
N
A


P
O
D
R
O
Č
J
A
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU 4 novosti 2 novosti 11 novosti 1 novost 17 novosti 6 novosti
2. UPRAVNO PRAVO 2 novosti 1 novost 2 novosti
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO 1 novost 3 novosti
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5 novosti 6 novosti 13 novosti 8 novosti
5. JAVNE FINANCE 2 novosti 8 novosti 3 novosti 1 novost 12 novosti 8 novosti
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6 novosti 17 novosti 1 novost 5 novosti 25 novosti 2 novosti
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 1 novost 1 novost 2 novosti 12 novosti
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA 1 novost 1 novost 2 novosti 4 novosti
9. ZDRAVSTVENI SISTEM 1 novost 1 novost
10. MEDNARODNI ODNOSI 5 novosti 7 novosti
11. OBČINE 16 novosti

Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!

Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.

Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .