TFL Glasnik:
Prof. dr. Vasilka Sancin, ste izredna profesorica na ljubljanski pravni fakulteti, predstojnica katedre za mednarodno pravo, predstojnica Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose ter ne nazadnje članica Odbora ZN za človekove pravice. A za začetek: na kaj ste najbolj ponosni v vaši karieri?

Vasilka Sancin:
Morda sem najbolj ponosna na to, da se ne ustrašim nobene ovire, verjamem v uspeh in končni cilj ter potem naredim vse, kar lahko, dam vse od sebe, da bi ta cilj dosegla. Ne uspe čisto vedno, vendar mi zavedanje, da sem se potrudila po najboljših močeh in morda na poti dosegla neke druge stvari, daje največje zadovoljstvo. Zato ne bi mogla izpostaviti nekega konkretnega dosežka ali rezultata in sem ponosna na to voljo in zavedanje, da je moč in pot, če se želi.

TFL Glasnik:
Mednarodno pravo je v zadnjem času zelo aktualno, a me mimo tega zanima pogled strokovnjakinje, pravnice na to, kako je Slovenija vpeta v mednarodno pravo. Kje imamo velike težave in kaj bi bilo treba izboljšati?

Vasilka Sancin:
Morda vas bo presenetilo, ko bom rekla, da je Slovenija fantastična država z neverjetnim potencialom, z izjemno usposobljenimi ljudmi – ob zavedanju, da smo mala država. V mednarodni skupnosti nimamo atributov, ki jih imajo večje države, a poglejte podatek: v okviru združenja za mednarodno pravo, ki bo kmalu praznovalo 150 let in je vodilno strokovno združenje, je slovensko društvo za mednarodno pravo kot član sorazmerno gledano glede na prebivalstvo med največjimi.

Imamo izjemne zmogljivosti, ki včasih in v tem političnem diskurzu ne pridejo dovolj do izraza. Še veliko je možnosti, da se Slovenija še bolj uveljavi na marsikaterem področju. V času obstoja se je Slovenija marsikje že uveljavila, a to še ni vse. Zdaj, ko se je v Sloveniji ustanovil Unescov center za umetno inteligenco, je priložnost, da se združita vsa slovenska stroka in znanost, tudi pravna, in lahko v tem pogledu dejansko postanemo svetovna velesila.

TFL Glasnik:
Moj prejšnji sogovornik gospod Jermol z Instituta Jožefa Stefana je bil ponosen ravno na to.

Vasilka Sancin:
Res je. Stroka za preboj na mednarodni ravni potrebuje konstruktiven dialog s politiko, da bi se lahko med seboj poslušali in podpirali ter iskali sinergije. V praksi ni nujno vedno tako in je še precej prostora za izboljšave.

TFL Glasnik:
Prišli sva do vprašanja, ki se mu ne morem izogniti. Kje je tu težava z našo politiko v mednarodnih okvirih?

Vasilka Sancin:
Imam občutek, da se vedno razmišlja preveč kratkoročno. Ne vidi se širše slike in dolgoročnih rezultatov, ki jih lahko imajo neke hišne odločitve. S politiko se sama nikoli nisem ukvarjala in bi težko sodila, a vendarle imam včasih občutek, da politiki niso fokusirani niti na en cel mandat, ampak delujejo leto za letom, zato nekoliko umanjka celovitejši pristop z dolgoročnejšo vizijo. Prevečkrat se zdi, da gre za zasledovanje osebnih ciljev ali ciljev stranke, pozablja pa se na nacionalni interes, kar seveda ne more prinesti želenih rezultatov za državo, niti na kratki rok ne.

Tako se potem spregleda možnost sodelovanja, iskanja skupnih interesov na širši ravni, ki bi prinesli tudi večje uspehe na individualni ravni posamezne države. Če pogledamo denimo Kitajsko, ki ima petdesetletne in celo stoletne načrte, ker vedo, kam želijo priti, in delajo načrtno, postopoma, tega v naši situaciji ni opaziti. Res je, da morajo včasih narediti kakšen korak nazaj, tistih korakov naprej pa je vedno več. To dolgoročno razmišljanje in načrtovanje nam manjka, predvsem se zdi, da nam manjka zavedanje, da noben posameznik, človek ali država, ni tako močan kot skupnost združenih moči.

TFL Glasnik:
Lahko rečemo le, da je škoda.

Vasilka Sancin:
Vendarle pa mislim, da ne gre razmišljati le tako, da so priložnosti zamujene, ker je po mojem mnenju vsak dan priložnost, da začnemo zadeve spreminjati. V določenih strokah in na ravni manjših skupnosti, tudi na ravni države, vendarle imamo priložnost, da se odločimo in poiščemo, kaj bi recimo skupaj naredili danes bolje in več. Za to ni nikoli prepozno. Zato ne smemo razmišljati, kaj je bilo narobe, ampak kaj lahko danes naredimo bolje.

TFL Glasnik:
Posebno poglavje so človekove pravice, kar je področje, s katerim se ukvarjate. Zakaj imamo v Sloveniji občutek, da je veliko nekih kršitev. Kje smo glede tega objektivno v svetu?

Vasilka Sancin:
Zagotovo v Sloveniji ni slabo, če se primerjamo z državami, kjer je teh kršitev ogromno, vendar ni nikoli tako dobro, da ne bi lahko bilo še boljše. Tukaj je včasih razkorak med tem, za kar se Slovenija zavzema na mednarodni ravni, in med tem, kako stvari stojijo doma. Vidimo, da nam včasih zmanjka implementacija. Mi se zavežemo z neko mednarodno pogodbo ali pa recimo zapišemo pravico do varne pitne vode v ustavo, nato pa zmanjka moči in volje, da to v resnici implementiramo še v vse potrebne zakonske in podzakonske akte. To se potem odraža tudi v pomanjkanju ustreznega delovanja v praksi.

Nikakor ne mislim, da je stanje človekovih pravic v Sloveniji slabo, a so številna področja, kjer so mogoče izboljšave z ne veliko truda. Morda se pristojni resorji premalo poglobijo, saj bi lahko z nekimi minimalnimi ukrepi izboljšali stanje in dosegli velik preboj.

Glede na to, da je Slovenja ponosna, da je zelena država na sončni strani Alp in fantastičen primer za okoljsko usmerjeno državo, bi lahko bili denimo na vodilnem položaju na področju naslavljanja podnebnih sprememb. Nedavne odločitve, da se odobrijo določeni projekti z oteževanjem dostopa nevladnim organizacijam, da lahko opozorijo na morebitne nepravilnosti, ni korak v pravo smer. Zame je konstruktiven dialog s civilno družbo in vsemi relevantnimi deležniki ključen in odločilen za napredek.

TFL Glasnik:
Gre verjetno tudi za določena nasprotja mednarodnim merilom.

Vasilka Sancin:
Mojim študentom vedno pravim, da smo v bistvu država mi. Ni vsa odgovornost samo na tistih, ki trenutno zasedajo določene politične položaje, saj so na tistih položajih zato, ker smo jih mi tja izvolili. Imamo srečo, da živimo v demokratični družbi, zato vsak od nas nosi odgovornost, da se zavzemamo za odgovornost, napredek, solidarnost in človekove pravice, preprečevanje korupcije in podobno.

TFL Glasnik:
Kako pa se študentje odzivajo?

Vasilka Sancin:
Malo so presenečeni, ko jim začnem to razlagati, ker so navajeni gledati: 'aha, to so tisti tam, oni odločajo, mi nimamo vpliva, mi imamo druge preokupacije in podobno'. Ampak mi prisluhnejo, kar je zame že uspeh, in potem včasih vprašajo, kako bi lahko konkretno ukrepali. Zdi se mi namreč, da se posamezniki prepogosto izogibamo prevzemu kakršne koli odgovornosti, tudi politične.

TFL Glasnik:
Na jezik ste mi položili vprašanje ravno o tem, da je zaradi izogibanja odgovornosti tudi pravna stroka ostala ob strani. Kar je za povprečnega državljana zelo moteče. Ko hočeš preprost odgovor na konkreten problem, dobiš dve strani citiranih predpisov. Zakaj se to dogaja, saj sem prepričana, da vi vaših študentov ne učite tega.

Vasilka Sancin:
Najprej morava ugotoviti, da ni tako samo v Sloveniji, to je na splošno značilnost prava. Pravo je ustvarjeno zato, da ureja dejanske življenjske situacije. Od vsake je odvisno, kako boš pravo uporabil glede na konkreten primer – tu prihaja do razhajanj. V osnovi je pravilo bolj ali manj jasno, zaplete se, ko ga pravniki razlagajo in uporabljajo na različne načine in je vse odvisno od tega, katere okoliščine bodo uporabljali in katerih ne v zasledovanju cilja, ki ga želijo doseči. Menim, da se temu ni mogoče povsem izogniti in tu nastopi denimo zaupanje v sodnika, ki bo skušal objektivno in z mislijo tudi na pravično rešitev razrešiti zadevo.

Jasno pa mi je, da bo skušala vsaka stranka uporabiti tista dejstva, ki so njej v prid, in čim bolj zminimalizirati pomen tistih, ki ji niso.

TFL Glasnik:
Tako je, če pride do spora in če sta dve strani. Drugo pa je, ko gre za preprosta pravila, ki bi jih bilo mogoče po mojem mnogo bolj koncizno povedati. Kot da bi se bali tega?

Vasilka Sancin:
Spet je pomembno, kakšno je vaše vrednostno izhodišče. Je pa res, da se pri odločitvah včasih ne gleda dovolj celostno. Kako bo recimo izvajanje nekega predpisa vplivalo sistemsko, na drugih področjih. A glejte, ko pride širina in odgovori niso več povsem jasni in enoznačni, je potrebno vrednotenje.

TFL Glasnik:
Spoznali sva se na srečanju ob mednarodnem tednu ozaveščanja zoper prevare in me zanima vaše stališče ob pristopu k tej organizaciji.

Vasilka Sancin:
Že nekaj časa se ukvarjam s področjem preprečevanja korupcije – seveda z vidika mednarodnega prava, saj sem tudi članica akademske iniciative za preprečevanje korupcije v okviru pisarne Združenih narodov za droge in kriminal in to preučujemo na razne načine. Z našimi študenti in v sodelovanju z ekonomsko fakulteto smo lani naredili zanimivo raziskavo, v kateri smo preučevali, kakšno je stanje v Sloveniji bodisi na ravni zakonske ureditve bodisi implementacije. Z dr. Sandro Damjan sva bili pedagoški mentorici, študentje pa so prišli do zanimivih ugotovitev o tem, koliko bi država dejansko privarčevala, če bi samo bolj dosledno izvajala odvzeme nezakonito pridobljenega premoženja.

Študentje so prišli s konstruktivnim predlogom, a pretiranega zanimanja pri pristojnih institucijah ni bilo. Res da je prišla kriza s pandemijo, a sem prepričana, da bi bilo treba ta projekt vsekakor peljati naprej. Na zakonski ravni so namreč stvari v Slovenji dokaj urejene, na implementacijski ravni pa zmanjka. Tudi tožilstvo je šele na podlagi naših pobud začelo ustvarjati določene evidence.

TFL Glasnik:
Kakšni so vaši strokovni načrti v denimo prihodnjih treh letih?

Vasilka Sancin:
Zdaj sem v drugem letu mandata v Odboru ZN za človekove pravice in se bom vsekakor temu poglobljeno posvečala. Veste, to je najvišje telo za področje človekovih pravic na svetu in imamo poleg dialoga z državami tudi, lahko bi rekli, kvazisodno pristojnost, ker odločamo o individualnih pritožbah posameznikov. Tudi v primerih, ko ne uspejo na evropskem sodišču za človekove pravice, pogosto kot na zadnjo možno instanco pošljejo svojo pritožbo nad nacionalno odločitvijo še na odbor. To delo, ki ga je res ogromno, zahteva celega človeka.

V mednarodnem pravu zase rečem, da sem generalist, kar pomeni, da nimam neke ozke specializacije, temveč gledam na mednarodno pravo širše. Tako se v svojem delu ukvarjam še z reševanjem sporov med državami v zvezi z mejami ali pa z mednarodnimi investicijskimi spori, mednarodnim okoljskim pravom, zadnja leta pa se poglabljam tudi v pravo vesolja, saj države vedno bolj razmišljajo, kako bi izkoriščale določeno bogastvo na planetih. Tu se odpira ogromno nekih pravnih vprašanj, in ker je vesolje vsem skupno, je pomembno tudi mednarodno pravo.

Tudi študente skušam spodbujati, da se profilirajo na tem področju, saj menim, da se bodo odpirale številne zaposlitvene možnosti tudi tu. Spet smo na področju, kjer lahko postane Slovenija vodilna. Zelo sem ponosna na uspeh naše ekipe študentov, ki sem jo mentorirala in je lani v svetovnem finalu na sedežu Nase v ZDA postala svetovni prvak iz mednarodnega vesoljskega prava.

TFL Glasnik:
Slovenci smo res lahko ponosni.

Vasilka Sancin:
Ob tem bi rada spodbudila našo državo k še večjemu angažmaju, ker na nobeno od teh pozicij ne moreš priti brez podpore države. Pravzaprav več ko bomo imeli posameznikov na vidnih, morda celo vodilnih mednarodnih pozicijah, bolje bo za vse nas: imeli bomo dostop do relevantnih informacij, vzpostavili bomo mrežo in kontakte. Zdi se mi, da pri tem kot država, ko je potrebno pravočasno intenzivno lobiranje, seveda v mejah dopustnega, in predvsem dolgoročno načrtovanje, včasih malo zaostajamo in zamujamo v primerjavi s primerljivimi državami.

TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Vasilka Sancin:
Zaupajmo vase in bodimo ponosni na našo državo. Sama ne bi raje živela nikjer drugje kot v Sloveniji. Imamo izjemne možnosti za kakovostno življenje in moramo verjeti vase in v svoje sposobnosti. Čeprav nismo odvisni od nikogar, lahko skupaj z drugimi izboljšamo marsikaj, zato naj nam bo sodelovanje vrednota, odpirajmo se v svet in bodimo odprtih misli. Predavam na vseh celinah po svetu in brez zadržkov lahko rečem, da so naši študentje in študentke resnično med najboljšimi na svetu. S takšnimi sposobnostmi lahko dosežemo, kar si zastavimo, zato ne bodimo preskromni.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Nik Erik Neubauer, www.nikerikneubauer.com

pišejo: Aljaž Cankar, Veronika Knavs in Domen Romih, Odvetniška pisarna Jadek & Pensa d.o.o.

1. Uvod

Zaradi epidemije virusa COVID-19 se družbe soočajo s številnimi izzivi, ki jim med drugim povzročajo tudi težave z likvidnostjo. Nestabilno gospodarsko okolje in zmanjšan pretok denarja bosta imela pomemben vpliv na obstoječe in nadaljnje financiranje družb ter s tem nemoteno poslovanje družb. Družbe, ki so del večje skupine, se pogosto financirajo s pomočjo povezanih družb, v obliki posojil, t. i. cash poolinga ali z zagotavljanjem garancij. Spremenjeno gospodarsko okolje bo pomembno vplivalo na pogoje in dovoljenost financiranja med povezanimi osebami. nadaljevanju izpostavljamo morebitna tveganja in vprašanja, ki se bodo kot posledica trenutne situacije pojavila v povezavi z obstoječimi in bodočimi posojili med povezanimi družbami, predlagali pa bomo tudi nekaj rešitev.

2. Spremenjene okoliščine

Posojila med povezanimi osebami morajo biti skladna z neodvisnim tržnim načelom, pri čemer je treba upoštevati, ali bi posojilojemalec posojilo v takšni višini in pod takšnimi pogoji lahko pridobil na trgu. Pri presoji tega, ali je določen način financiranja skladen z neodvisnim tržnim načelom, je treba upoštevati več okoliščin, ki jih je organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (»OECD«) podrobneje povzela v smernicah o določanju transfernih cen pri finančnih transakcijah^,[1] ki so izšle februarja 2020, med drugim:

• ali gre dejansko za posojilo ali za povečanje kapitala družbe;
• ali so upoštevana pravila glede tanke kapitalizacije (da so obresti davčno priznane kot odhodek, posojila od povezanih oseb ne smejo presegati štirikratnika kapitala družbe podjetja);
• ali je posojilodajalec zmožen odobriti takšno posojilo, ki pa ne vpliva na njegovo poslovanje;
• ali so pogoji financiranja razumljivi in primerljivi tržnim, tako z vidika posojilodajalca kot posojilojemalca (pri tem je treba upoštevati predvsem višino posojila, ročnost, amortizacijski načrt, namen posojila, vrstni red poplačila, valuto, zavarovanje, kakovost garancije in vrsto obrestne mere - fiksna ali variabilna).

Zaradi epidemije virusa COVID-10 so se prihodki v zadnjih mesecih pri večini družb močno zmanjšali ali pa jih zaradi nezmožnosti dela celo nimajo. Hkrati je zaradi podaljševanja plačilnih rokov in plačilne nediscipline močno ogrožena tudi likvidnost delujočih podjetij. Družbe večinoma težje poplačujejo svoje tekoče stroške, tj. plačilo fiksnih stroškov, plač zaposlenih, nadomestil plač za delavce na čakanju na delo, davčnih obveznosti, itd. Posledično se bodo povečale potrebe družb po hitrem financiranju, kar se bo odražalo predvsem v tem, da se bo v prihodnjih mesecih najverjetneje povečalo število kratkoročnih posojil v primerjavi z dolgoročnimi, pogoji pridobitve posojila se bodo zaradi poslabšanih gospodarskih razmer poostrili, najverjetneje lahko pričakujemo povišanje obrestne mere ter poostrenje pravil glede kreditnih zavarovanj in garancij. V skladu s tem bodo družbe težje pridobile financiranje od bank in neodvisnih oseb oziroma bodo s financiranjem povezani pogoji in stroški v prihodnosti občutno višji.

Finančno dobro stoječe skupine bodo v prihodnje povečale obseg financiranja svojih povezanih oseb, pri čemer pa morajo upoštevati spremenjene makroekonomske okoliščine ter še posebej pozorno določiti pogoje financiranja. Pri tem ne smejo zanemariti lokalnega okolja posamezne družbe, ki je udeležena v transakciji, saj se lahko posledice epidemije COVID-19 na financiranje med državami močno razlikujejo. Prav tako je priporočljivo, da družbe pregledajo obstoječa posojila ter ponovno ocenijo ali so, glede na spremenjene gospodarske okoliščine, ta še vedno skladna z neodvisnim tržnim načelom.

3. Vpliv spremenjenih okoliščin na posojila med povezanimi osebami

Ali gre za posojilo ali povečanje kapitala

Če sta tako višina kot ročnost posojila med povezanimi osebami takšna, da je nemogoče pričakovati, da bi ga bil posojilojemalec sposoben plačevati ter da bi bilo takšno posojilo posojilojemalcu odobreno s strani nepovezane osebe, je možno, da se plačilo denarja za davčne namene, skladno z novimi smernicami OECD, sploh ne bi štelo za posojilo, temveč za neke vrste povečanje kapitala. V takem primeru bi bile obresti lahko davčno obravnavane kot dividende in s tem predmet davčnega odtegljaja. Če je posojilo med povezanima osebama glede na okoliščine izjemno visoko, priporočamo, da družbe analizirajo, ali gre v davčnem smislu sploh za posojilo. Prav tako priporočamo, da namenite posebno pozornost zadostitvi pogojev tanke kapitalizacije ter doslednemu izvajanju morebitnih davčnih prilagoditev v obračunu DDPO.

Odobritev posojila – izpolnjevanje pogojev

Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer je mogoče pričakovati, da bodo banke omejile možnosti financiranja. Pričakujemo, da se bodo v primerljivih okoliščinah odobravala nižja posojila ter da bodo posojilodajalci zahtevali boljša zavarovanja (predvsem se v prihodnosti zastavlja vprašanje kakovosti posameznih zavarovanj, če bo posameznim dobrinam padla vrednost, npr. nepremičnine). Pri odobravanju posojil povezanim osebam je treba biti pozoren na višino posojila, ki ga odobrimo povezani osebi, ročnost posojila, tj. ali so primerljiva posojila na trgu dostopna s takšno ročnostjo, ter zagotovitev ustreznega zavarovanja s strani posojilojemalca.

Bonitetna ocena posojilojemalca

Bonitetna ocena temelji na analizi podjetja v preteklem poslovnem letu in se v običajnih okoliščinah v enem letu, ko se bonitetna ocena podjetja uporablja za namene odobravanje financiranja, ne spremeni tako bistveno, da bi vplivala na odobritev posojila. Trenutno gospodarsko stanje pa je na nekatere družbe vplivalo tako drastično, da njihova bonitetna ocena iz leta 2019 nikakor ne odraža dejanskega tveganja poslovanja z njimi. Pri zagovarjanju posojila med povezanimi osebami je tako treba preveriti, ali bonitetna ocena iz leta 2019 dejansko vzdrži ali pa je imela epidemija tak vpliv na poslovanje podjetja, da je bonitetna ocena neuporabna ter nam tako ne more pomagati pri zagovarjanju posojila in obrestne mere pred davčnim organom.

Višina obrestne mere

Tudi če gre za obstoječe posojilo, ki je bilo odobreno v preteklosti ali tik pred epidemijo, in je bila dogovorjena obrestna mera v trenutku sklenitve posojilne pogodbe skladna s priznano obrestno mero, je priporočljivo pogledati, ali je glede na pogoje celotne posojilne pogodbe obrestna mera dejansko ustrezna glede na razmere na trgu. Predvsem če je bilo večje posojilo odobreno tik pred epidemijo (za namene preprečevanja posledic epidemije), bi davčni organ lahko zavzel stališče, da ni skladna z neodvisnim tržnim načelom, saj takega posojila družba v začetku epidemije ne bi prejela od nobene nepovezane osebe.

Preučitev drugih možnosti financiranja

V času epidemije so za določene industrije ali osebe na voljo posebej ugodne oblike financiranja (kot ukrepi za preprečevanje negativnih posledic epidemije). Pred sklenitvijo posojilne pogodbe s povezano osebo je tako priporočljivo analizirati, ali bi bila družba upravičena do bolj ugodnih oblik financiranja, ter zagotoviti zadostne argumente, da je posojilo od povezane družbe primerljivo vsem možnostim financiranja na trgu, tj. tudi tem možnostim, ki so predvidene za preprečevanje negativnih posledic epidemije.

Odlog posojila

V zadnjih mesecih je Vlada Republike Slovenije z namenom preprečevanja negativnih posledic epidemije sprejela več interventnih ukrepov, tudi Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK),^[2] katerega namen je preprečevanje likvidnostnih težav družb, ki so dolžnice bank. Če ima družba posojilo od povezane osebe ter bi skladno z interventno zakonodajo izpolnjevala pogoje za uveljavljanje ugodnosti po ZIUOPOK, bi se s posojilodajalcem načeloma lahko dogovorila za odlog plačila svojih obveznosti. Seveda je to možno le v primeru, da ji je odplačevanje resnično onemogočeno. V takem primeru je potrebna posebna previdnost, predvsem pa zagotovitev, da to odločitev lahko zagovarjate z vidika transfernih cen.

4. Zaključek

Glede na to, da so prihodnje gospodarske razmere še neznane, ter da ne vemo, kako bodo dogodki iz zadnjih nekaj mesecev vplivali na finančni trg, priporočamo posebno previdnost pri posojilih med povezanimi osebami ter zagotovitev dokazil, da je bilo v trenutku odobritve posojilo dano pod tržnimi pogoji. Ko se bo stanje na finančnem trgu umirilo in postalo bolj jasno. priporočamo tudi pregled vseh večjih posojilnih pogodb med povezanimi osebami ter razmislek o njihovih morebitnih prilagoditvah.

[1] OECD, Transfer Pricing Guidance on Financial Transactions, Inclusive framework on BEPS: Actions 4, 8-10 (februar 2020) (http://www.oecd.org/tax/beps/transfer-pricing-guidance-on-financial-transactions-inclusive-framework-on-beps-actions-4-8-10.pdf)

[2] Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP).

V prispevku prihodnji teden bomo obravnavali vpliv dela na daljavo vpliva na transakcije med povezanimi osebami.

piše: mag. Bećir Kečanović, Inštitut za razvoj vključujoče družbe - IRVD

Prispevek je zadnji v nizu predstavitev o integrativnem pristopu uporabne (aplikativne) javne etike in prava. V vseh je poseben poudarek namenjen praksi in vlogi Ustavnega sodišča. Njegove odločbe so nenadomestljiv vir posamične in integralne razlage formalnega okvira in materialne (humanistične) ali etične vsebine pravne države. Ustavno sodišče se sicer ne ukvarja z obvladovanjem tveganja, temveč z dejstvi in razlagalnimi argumenti. S svojimi ugotovitvami pa določa merila, ki so še kako pomembna za kakovost, sledljivost in obvladovanje tveganja pri nastajanju, sprejemanju in izvrševanju predpisov.

Uporabni vrednosti izkustva iz sodne prakse in vsakdanjega življenja se težko približamo s klasičnim načinom premočrtnega razmišljanja. S poenostavljanjem in hudim zanemarjanjem strukturnih povezav se odziva kot »leni nadzornik« tako, da nas pusti brez uporabnih odgovorov in rešitev. Pri integrativnem načinu razmišljanja je drugače. V povezavi z namenom tega prispevka nam z razkrivanjem strukturnih povezav institucionalnega okolja in makroekonomskih kazalnikov pokaže strateške vire tveganja. Z novim in bolj učinkovitim načinom razmišljanja pa lahko ponudi uporabne odgovore in rešitve.[2]

1. Vrednote pravne politike in tveganje politične diskrecije

V zgodovinskem in kulturnem razvoju republikanske oblike vladanja so tudi vrednote pravne politike vgrajene v integralno celoto ustavnega besedila in doktrinarne temelje pravne države. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo se je tako sistem vrednot pravne politike razširil na Pogodbo o Evropski uniji (PEU), nacionalno in primarno pravo EU.[3] S sledljivostjo in obvladovanjem tveganja pri nastajanju in sprejemanju predpisov pa moramo upoštevati, kar o vrednotah pravne politike poleg Ustave določa Resolucija o normativni dejavnosti (ReNDej).[4] Če jih sprejemamo kot ideale pravne politike, so medčloveški in medinstitucionalni oz. družbeni odnosi materialna oz. stvarna sestavina prava. V tem razmerju med formalnim okvirom in stvarnostjo se vrednote pravne politike najpogosteje oblikujejo in umeščajo (integrirajo) v pravni sistem skozi programe in delovanje političnih strank ter njihova zavezništva v zakonodajnem organu.[5]

Z vlogo političnih strank, njihovih zavezništev in politične diskrecije smo prišli do glavnega vira tveganja nepreglednosti, nedovoljenih vplivov in načinov financiranja, korupcije in drugih odklonskih ravnanj pri upravljanju javnih zadev, kar skupaj s praktično neizmerno politično močjo najbolj ogroža demokracijo, pravno varnost in zaupanje v pravo. Zlorabe politične moči so v svetovnem merilu pripeljale do takšnih razsežnosti in ogroženosti preživetja ljudi in planeta, da se delež klasičnih kriminalcev, piratov in banditov k brezobzirnosti v javnem življenju zdi resnično skromen. [6] Mednarodne raziskave že dolgo opozarjajo, da je med glavnimi vzroki za tako stanje v mnogih državah, ne le v mladih in krhkih demokracijah t.i. tranzicijskega kroga, ravnanje političnih strank, ki ne dosegajo standardov predstavniške demokracije. Ker prisegajo le na svoje ozke interese, niso niti zmožne niti pripravljene zastopati javnega interesa in družbe kot celote.[7] Dejavniki politične moči in vpliva v povezavi s finančnimi lobiji daleč prevladujejo nad organizacijami civilne družbe in sindikati, ki običajno zastopajo interese šibkejših in socialno izključenih.[8]

2. Vrline in kompetence dobrega zakonodajalca

Prvi znani zapisi o vesoljnem zakonodajalcu pričajo, kako je bilo nekoč normativno urejanje večinoma stvar navdiha in improvizacij starodavnih redaktorjev. Razmeroma pozno, šele na prehodu v prejšnje stoletje se je razvila nomotehnika, kot znanstveno utemeljen pristop k izdelavi in sprejemanju splošnih predpisov. Glede na zahtevnost konkretnih družbenih razmer in postopka normiranja, se povezuje z mnogimi znanstvenimi vejami in področji, z ljudskim izročilom in izkustvom življenjske modrosti. Tako je tudi za nomotehniko značilen integrativni pristop s čezdisciplinarno, medpodročno izmenjavo uporabnega znanja in življenjskega izkustva.[9]

Podoba idealnega, dobrega zakonodajalca je oživela v času razsvetljenega absolutizma v 18. stoletju. V ospredje je tedaj stopila razlaga zakonodaje, ki jo sicer postavlja ena oseba, vendar ne iz samovolje oz. arbitrarnosti, temveč kot prinašalec (legislator, redaktor) naravnega reda in pravil, ki z biološko nujo in etičnim imperativom preživetja izhajajo iz vsakdanjih odnosov človeškega sobivanja. Rousseau je v svoji Družbeni pogodbi (1762) zapisal: »Zakonodajalec je v vsakem primeru izjemen človek v državi. Že po svojem umu mora biti tak, nič manj po svoji dejavnosti.« Deklaracija o pravicah človeka in državljana (1789) je ob tej predpostavki in ideji ljudske suverenosti v 6. členu določila: »Zakon je izraz splošne volje. Vsi državljani imajo pravico osebno ali prek svojih predstavnikov sodelovati pri njegovem sprejemanju.« Vrline in kompetence dobrega zakonodajalca so tako skupaj z vrednotami pravne politike tudi v naši Ustavi izraz formalnega okvira in etičnega duha demokratične republike (1. člen Ustave), pravne države (2. člen Ustave), neposredne ljudske oblasti in demokratične delitve oblasti (3. člen Ustave), svobode izražanja (39. člen Ustave), pravice do zbiranja in združevanja (42. člen Ustave), sodelovanja pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave). Na ta način se zlasti materialna (humanistična) ali etična vsebina pravne države kaže kot intelektualni in moralni pogum aktivnih državljank in državljanov, da se praktični veščini in umetnosti nomotehnike pri upravljanju javnih zadev pridružijo vrline pravičnosti, razsodnosti in odgovornosti nosilcev politične oblasti. Na drugi strani predstavljajo ideal dobrega zakonodajalca – zakonodajalca z integriteto, ki mu je mar za ljudi, skupno dobro in javni interes.[10]

Celoten članek je dostopen za naročnike!

[1] Moj prispevek, Obvladovanje tveganja pri nastajanju in sprejemanju predpisov, v: Pravni letopis, Ljubljana: IPP-PF, 2015, str. 107-119; DLIB.SI (24.05.2020).

[2] Če vas zanimajo denimo glavne ovire produktivnosti, napredka in trajnostnega razvoja naše države, primerjajte odnos predstavnikov (M/Ž) zakonodajne in izvršilne veje oblasti do odločb Ustavnega sodišča, demokracije in pravnega sistema z naslednjimi ugotovitvami Urada za makroekonomske analize – UMAR: V Sloveniji smo dolgoročni pomen produktivnosti, kot enega ključnih dejavnikov blaginje prebivalstva pripoznali v krovnem strateškem dokumentu države - Strategiji razvoja Slovenije 2030. Med drugim poudarja pomen učinkovitega delovanja institucij in zaupanja vreden pravni sistem za dolgoročni gospodarski napredek države; UMAR, Poročilo o produktivnosti, december 2019. Največje ovire za produktivnost so institucionalno okolje in dejavniki tveganja povezani z znanjem. Učinkovitost državne uprave je treba povečati tudi z zmanjšanjem prekomernega števila zakonov in podzakonskih aktov ter pogostosti spreminjanja zakonodaje; UMAR, Ekonomski izzivi 2017. Stopnja participativne demokracije ostaja nizka, saj so sprejeti minimalni standardi sodelovanja v Resoluciji o normativni dejavnosti (ReNDej) mnogokrat neupoštevani. Strateško upravljanje javnih institucij je nizko in slabše ocenjeno kot v drugih državah EU. Nizka izvršna zmogljivost je predvsem posledica premalo učinkovitega delovanja vlade in organiziranosti ter delovanja ključnih državnih institucij. Premalo učinkovito strateško planiranje, razpršenost in šibka povezanost organov javnega sektorja, pomanjkljivo medresorsko sodelovanje in nizko sodelovanje različnih strokovnih javnosti pri odločitvah vlade. Zaupanje v pravno državo je nizko. V primerjavi z drugimi državami EU se Slovenija relativno slabo uvršča na področju vladavine prava, saj v zadnjih letih ni bilo opaznih pozitivnih premikov. Na pomanjkljivosti delovanja pravne države kažejo tudi nizke vrednosti kazalnikov na področju omejitev vladne politike (npr. kazalnik glede odgovornosti državnih uradnikov ob ugotovljenih nepravilnostih) in pri tveganju korupcije uradnikov v izvršilni in zakonodajni veji oblast; UMAR, Poročilo o razvoju 2019. S kančkom cinizma, če vas pri navedenem prime, da prekolnete državo, si raje vzemite trenutek za premislek, kdo jo vodi in upravlja.

[3] Prim., Testiranje javne varnosti in militantne demokracije na COVID-19, Tax-Fin-lex, 12. 05.2020.

[4] Zgoraj, op. št. 4.; Resolucija o normativni dejavnosti (ReNDej; Uradni list RS, št. 95/2009); več: Igličar, A. Resolucija o normativni dejavnosti – neizpolnjeni cilji slovenske zakonodajne politike, v: Pravni letopis, Ljubljana: IPP-PF, 2014, str. 137-144, 188-189; DLIB.SI (24.05.2020).

[5] Igličar, A. Integralna teorija in metodologija prava, v: Jambrek, P. (ur.). Metodologija znanstvenega raziskovanja, Ljubljana: Nova univerza, 2020, str. 10-24.

[6] Nagel, T. Brezobzirnost u javnom životu (Brezobzirnost v javnem življenju), v: Primorac, I. Moral i politika, Zagreb: Kruzak, 2011, str. 51.

[7] B. Reilly, P. Nordlund, E. Newman (2008), Political Parties in Conflict-Prone Societies: Encouraging Inclusive Politics and Democratic Development, United Nations University; povzeto po: Kečanović, B., Pomen vključujoče družbe pri urejanju in nadzoru lobiranja, Podjetje in delo 6-7/2014, str. 1242.

[8] Ibid. (Pomen vključujoče družbe…); po: K. Ainger (ur.), The Fire Power of the Financial Lobby, Corporate Europe Observatory (CEO), april 2014 (24.05.2020).

[9] Kečanović, B. Igličar, A. Nomotehnika kot ovira zlorabam v pravodajnih postopkih; Pravni letopis, Ljubljana: IPP-PF, 2013, str. 283-300; Kečanović, Uporabna etika in prostorska problematika; Pravni letopis, Ljubljana: IPP-PF, 2017, str. 117-132; objavi DLIB.SI (24.05.2020); Nomotehnične smernice - 3. spremenjena in dopolnjena izd. Ljubljana: Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, 2018.

[10] Kečanović, Igličar, nav. delo, op. cit št. 13.

piše: mag. Nevenka Simić Mićunović, revija Denar št. 508/2020

Epidemija koronavirusa je v davčni postopek vnesla nov način odloga ali obročnega plačila davka, ki omogoča lažjo prebroditev finančnih težav.

Če davčni zavezanci svoje davčne obveznosti niso sposobni plačati v enkratnem znesku, jo lahko poravnajo obročno ali z odlogom. Odlog oziroma obročno plačilo davčne obveznosti je zakonsko predvideno tako za fizične kot pravne osebe. K vlogi morajo davčni zavezanci priložiti listine, ki dokazujejo upravičenost za odlog oziroma obročno plačilo davka. V času trajanja ukrepov zaradi epidemije koronavirusa veljajo posebni pogoji glede odloga oziroma obročnega plačila davčne obveznosti.

ZDavP-2 predvideva odlog in obročno plačilo davka za fizične osebe ter za gospodarske subjekte.¹ V času epidemije, v katerem se trenutno nahajamo, pa velja glede odloga in obročnega plačila davka posebna ureditev, ki jo ureja Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju (ZIUJP).²

Odlog in obročno plačevanje davka za fizične osebe

Fizične osebe, ki ne zmorejo plačati davčne obveznosti v enkratnem znesku, imajo pri plačilu davka na voljo več možnosti. Svojo davčno obveznost lahko fizične osebe poravnajo na naslednji način:

• v treh mesečnih obrokih, za kar ni treba predložiti nobenih dokazil niti izpolnjevati kakršnih koli drugih pogojev,³
• v največ 24 mesečnih obrokih ali z odlogom do največ 24 mesecev; možen je tudi odpis oziroma delni odpis davčnega dolga, pri čemer se preverja socialni položaj fizične osebe; navedeno velja za primere, ko bi plačilo davčne obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov,⁴
• v največ 24 mesečnih obrokih ali z odlogom do največ 24 mesecev, če fizična oseba predloži ustrezni instrument zavarovanja ali dovoli vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.⁵

Za odobritev odpisa, odloga ali obročnega odplačevanja davka je treba vložiti vlogo.⁶

Obročno plačilo davka v treh mesečnih obrokih

Če je plačilo davka v treh mesečnih obrokih za fizično osebo ustrezna rešitev, je to zagotovo najhitrejši in najenostavnejši način obročnega plačila, saj ni treba predložiti nobenih dokazil niti nobenega instrumenta zavarovanja, prav tako ni pogojena s socialnim položajem fizične osebe. Posebnost obročnega plačila je v tem, da velja zgolj za fizične osebe in za davek, ki se ne nanaša na opravljanje dejavnosti. Ker se pa letni poračun dohodnine šteje za davek, ki se ne nanaša na opravljanje dejavnosti, je tudi fizična oseba, ki opravlja dejavnost, upravičena do obročnega plačila davka v treh mesečnih obrokih ob predvidevanju, da gre za davek, ki ne izhaja iz naslova opravljanja dejavnosti (vključno s poračunom dohodnine na letni ravni).

Odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačilo davka, če je ogroženo preživljanje

Če bi bilo zaradi plačila davka ogroženo preživljanje fizične osebe in njenih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu s fizično osebo, se fizični osebi lahko odobri odpis, delni odpis, odlog za največ 24 mesecev ali obročno plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih. Pri preverjanju pogojev za odpis, delni odpis, odlog ali obročno plačilo se upoštevajo (i) vsi dohodki fizične osebe in njenih družinskih članov ne glede na njihovo vrsto in obliko ter ne glede na to, ali gre za obdavčljive ali neobdavčljive dohodke, (ii) prihranki fizične osebe in njenih družinskih članov na dan vložitve vloge (npr. sredstva na TRR, depoziti, hranilne vloge, ipd.), (iii) premično in nepremično premoženje fizične osebe in njenih družinskih članov, pri čemer se v to premoženje ne všteva nepremičnina, v kateri fizična oseba stalno prebiva, eno osebno vozilo do vrednosti 12 minimalnih plač in drugi predmeti, ki so izvzeti iz davčne izvršbe ter (iv) zdravstveno stanje in socialne razmere fizične osebe in njenih družinskih članov, o čemer je treba predložiti ustrezna dokazila.

Podatke o višini dohodkov, prihrankov in o premoženjskem stanju fizične osebe in njenih družinskih članov pridobi davčni organ po uradni dolžnosti. Ostale podatke, ki davčnemu organu niso dostopni oziroma znani, kot npr. podatki o zdravstvenem stanju, o plačani preživnini, o morebitnih prejetih sredstvih za popravo škode, povzročene v naravni nesreči, podatki o starinah, nakitu, zbirateljskih predmetih ipd. v vrednosti najmanj 5 minimalnih plač, je dolžna predložiti fizična oseba sama.

Davek se lahko odpiše tudi brez upoštevanja navedenih kriterijev, če je do ogroženosti preživljanja prišlo zaradi izrednih okoliščin, kot so naravne nesreče, daljša bolezen ali poškodba fizične osebe ali njenega družinskega člana, invalidnost ipd. Davčni organ upošteva te posebne okoliščine na zahtevo fizične osebe, ki mora predložiti ustrezna dokazila.

Če fizična oseba izpolnjuje pogoje za odpis ali delni odpis davčne obveznosti, ta v celoti oziroma delno preneha.

Celoten članek je dostopen za naročnike!