Sodišče EU je v sodbah pojasnilo, da je pojem zavarovalna transakcija pojem prava EU, zato ga je treba razlagati enotno v vseh državah članicah

Načeloma velja pravilo, da so zavarovalne storitve oproščene plačila DDV, kadar jih opravljajo zavarovalne družbe, ki za to prejmejo plačilo v obliki zavarovalne premije. Določene dileme pa se pojavijo navadno pri tistih zavezancih, ki niso zavarovalne družbe, vendar posredujejo pri prodaji zavarovalnih produktov ali zavarovalne storitve zgolj zaračunajo drugim zavezancem. Katere storitve se z vidika DDV še štejejo za oproščene oziroma kdaj je potrebno od teh storitev obračunati DDV, praviloma ni mogoče razbrati iz samega zakona. Pogosto si je potrebno pomagati z vsebino sodb Evropskega sodišča, zato v nadaljevanju sledi predstavitev nekaterih tovrstnih sodb.

Ureditev v ZDDV-1

ZDDV-1 v 1. točki 44. člena določa, da so plačila DDV oproščene zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. PZDDV-1 nadalje v 71. členu določa, da so zavarovalni in pozavarovalni posli iz 1. točke 44. člena ZDDV-1, v skladu s predpisi, sklepanje in izvajanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, pozavarovanju in sozavarovanju. Pravilnik nas dejansko napotuje na vsebino Zakona o zavarovalništvu. Storitev posredovanja, zavarovalni posrednik in obveznosti zavarovalnega posrednika so opredeljene v 219. do 222. členu Zakona o zavarovalništvu. V tem zakonu je določeno, da je zavarovalni posrednik oseba, ki posreduje pri sklepanju zavarovalnih pogodb za eno ali več zavarovalnic. Posredovanje pa je storitev, katere predmet je prizadevanje spraviti zavarovalca v stik z zavarovalnico, da bi se z njo pogajal za sklenitev zavarovalne pogodbe. Poleg navedenega se pod zavarovalno posredništvo štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico. Navedeno velja tudi za zavarovalno posredniške družbe.

Sodbe sodišča EU

Sodišče EU je v sodbah pojasnilo, da je pojem zavarovalna transakcija pojem prava EU, zato ga je treba razlagati enotno v vseh državah članicah. Za zavarovalne storitve velja, da se znotraj teh zavarovatelj zaveže, da bo v zameno za plačilo premije ob nastopu škodnega dogodka opravil storitev dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe. Ta je odvisna od vrste sklenjenega zavarovanja, lahko predstavlja izpolnitev v naravi (npr. prevoz v bolnišnico, uporabo nadomestnega vozila ali vlečnega vozila,…) ali v denarju v smislu odškodnine. Sodna praksa Sodišča EU je s tega področja precej obsežna, zato je ni mogoče v celoti zajeti v to predstavitev. Želim opozoriti na dejstvo, da je sodišče odločilo, da za priznanje oprostitve zavarovalni transakciji ni nujno, da ima zavarovatelj formalen status zavarovalnice skladno z nacionalnimi predpisi o zavarovalništvu. V kolikor vsebina transakcije izpolnjuje zahteve, ki so podani za pojem zavarovalna transakcija, se oprostitev lahko uporabi ne glede, če ponudnih teh storitev ni zavarovalnica. Tak primer je na primer nudenje zavarovanja za primer izgube kreditnih kartic, ki jih je svojim strankam ponujala družba CPP v zadevi C-349/96.

V tem primeru je družba CPP ltd imetnikom kreditnih kartic ob plačilu določenega zneska ponujala zaščito pred finančno izgubo in neprijetnostmi zaradi izgube ali kraje njihovih kartic ali nekaterih drugih predmetov, kot so ključi, potni listi in zavarovalni dokumenti, je bil sistem zavarovanja naslednji. CPP je imela z zavarovalnico sklenjeno kolektivno zavarovanje in je plačevala zavarovalnici premije vnaprej na začetku leta, konec leta pa je bil napravljen poračun premij glede na dejansko število zavarovancev. Zavarovane je imela svoje stranke, ki so se temu kolektivnemu zavarovanju lahko priključili med letom skladno s pravili in načrtom CPP. CPP jim je za pristop k njihovemu zavarovanju ponujal plačilo odškodnine v primeru zlorabe ali izgube kartic, če so o dogodku poročali v roku 24 ur, zavarovali so lahko tudi krajo prtljage ali pomembnih dokumentov, zagotavljali so 24 ur telefonsko svetovanje o dostopu do zdravstvenih storitev vključno z zdravstveno oskrbo v tujini ter tudi vnaprejšnje izplačilo gotovine, v primeru kraje kartice in plačilo letalske vozovnice. Poleg tega je CPP izvajal še druge storitve kot so: zagotavljanje 24 urne telefonske linije za prejemanje obvestil o izgubi in posredovanje informacij izdajateljem kreditnih kartic, zagotavljanje pomoči pri pridobitvi nadomestnih kreditnih kartic, dobava zdravstvenih kartic, dobava prednatisnjenih obeskov za ključe itd. CPP je svojim strankam za ponujene storitve, ki jih je smatral za zavarovalne storitve, zaračunaval znesek brez DDV.

Angleški davčni organi se niso strinjali, da gre za oproščeno transakcijo, ker je potrebno cel paket njihovih storitev obravnavati kot obdavčene dobave storitev, saj naj bi šlo predvsem za vzdrževanje registra številk kreditnih kartic in zagotavljanje storitev vezanih na obveščanje izdajateljev teh kartic, da se prepreči nadaljnje izguba sredstev ter drugič, da ni bilo vzpostavljenega nobenega neposrednega pogodbenega razmerja med zavarovalnico in strankami CPP, ki bi omogočilo vzpostavitev posebne pravne zveze z zavarovalno polico, kar pomeni, da ne gre za storitev zavarovanja stranke.

CPP je zagovarjal stališče, da neposredno pogodbeno razmerje obstaja in so izpolnjeni zahtevani pogoji za oprostitev. Sodišče EU je tekom presoje odgovarjalo na več vprašanj. Med drugim je zapisalo stališče, da je CPP nosilec kolektivnega zavarovanja, na podlagi katerega so zavarovane njegove stranke. Na tej podlagi proti plačilu svojim strankam v svojem imenu in za svoj račun omogoča storitev zavarovanja, ki mu ga skladno z zavarovalno polico krije zavarovalnica. To z vidika DDV predstavlja transakcijo med zavarovalnico in CPP ter na drugi strani transakcijo med CPP in njegovimi strankami in dejstvo, da zavarovalnica pod pogoji iz pogodbe s CPP zagotavlja zavarovalno kritje strankam CPP, pri tem ni pomembno. Tovrstna transakcija predstavlja zavarovalno transakcijo v smislu določbe iz Direktive o DDV. Kljub temu, da je potrebno oprostitve zavarovalnih transakcij obravnavati strogo, je izraz dovolj širok, da obsega tudi zavarovanje davčnega zavezanca, ki sam po sebi ni zavarovalnica, ampak na osnovi kolektivnega zavarovanja svojim strankam priskrbi kritje primerov, ki jih ponuja zavarovalnica, ki prevzema odgovornost za zavarovalno tveganje. V nasprotnem primeru bi končni kupci ob takšnem kolektivnem zavarovanju nosili tudi breme DDV, kar bi bilo v nasprotju z oprostitvijo, ki jo določa Direktiva.

Iz predstavljenega je mogoče zaključiti, da je za dosego oprostitve pri opravljanju zavarovalnih in pozavarovalnih transakcij ključna presoja, ali je posledica opravljenih transakcij vzpostavljeno pogodbeno razmerje med zavarovalcem in zavarovancem, kjer se zavarovatelj zaveže, da bo za zavarovanca v zameno za vnaprejšnje plačilo premije ob nastopu škodnega dogodka opravil storitev, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi pogodbe. Neke vrste izjeme pri tem so kolektivna zavarovanja, ko zavarovanje podeli zavezanec, ki sam ni zavarovatelj, ampak v okviru kolektivnega zavarovanja svojim strankam priskrbi tako kritje z uporabo storitev zavarovanja, ki prevzame odgovornost za zavarovano tveganje.

Celoten članek je dostopen za naročnike!

Vir: revija Denar - Tanja Kaltnekar