Prof. dr. Vesna Rijavec je dekanja Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki slovi po uvajanju novosti predvsem v mednarodnem smislu. V pogovoru za današnji TFL Glasnik je dejala: »Maribor je pač na severni meji in smo zelo veliko naredili pri povezovanju z avstrijskimi pravnimi fakultetami. Zlasti je pomembno naše tradicionalno sodelovanje z Gradcem, tam sem mnoga leta delovala kot gostujoča predavateljica na seminarjih. Uspešno sodelujemo tudi z mnogimi drugimi institucijami v regiji, v EU in zunaj nje. Odprtost pomaga, da se preverimo in v naše delo uvajamo izkušnje in koristne zglede iz tujine.«
Za pravni članek smo tokrat izbrali članek Nine Plavšak, uni. dipl. prav., dr. pravnih znanosti, z naslovom Pravna usoda služnosti in stavbne pravice v primeru prisilne prodaje nepremičnine v izvršbi in stečaju - pomen prednostnega načela. Avtorica bo v prispevku, ki ga bo predstavila tudi na dogodku Stvarnopravni dnevi 2016, razložila, kako zgodnejša hipoteka, zaradi uveljavitve katere se izvede prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem ali stečajnem postopku, učinkuje na stvarne služnosti in stavbno pravico.
V današnji Temi tedna nam Silva Koritnik Rakela, univ. dipl. ekon., predstavlja temo z naslovom Dobro ime v letu 2016. Dobro ime je sredstvo, pripoznano v poslovni kombinaciji, ki predstavlja prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz drugih sredstev, pridobljenih pri prevzemu druge organizacije (podjema), ki niso posamično opredeljiva in ločeno pripoznana.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
Prof. dr. Vesna Rijavec, ste dekanja Pravne fakultete Univerze v Mariboru, za vami je zares bogata kariera na pravnem področju, o čemer pričajo tudi številna priznanja, delujete doma in v tujini. Na kaj ste najbolj ponosni v svoji dosedanji karieri?
Vesna Rijavec:
Zelo težko je izbrati eno stvar, vendar vseeno mislim, da sem najbolj ponosna na to, da mi je uspelo združiti karierne želje in družinsko življenje. Med poklicnimi dosežki dajem na prvo mesto znanstvene monografije o evropskem civilnem procesnem pravu pri svetovno znanih založbah, denimo Wolters Kluwer, ki so rezultat štirih uspešnih velikih raziskovalnih projektov v okvirnem programu EU Civilno pravosodje.
TFL Glasnik:
Kako ocenjujete stanje pravne stroke v Sloveniji? Kaj menite, da je dobro, in kaj bi bilo treba nadgraditi ali dopolniti?
Vesna Rijavec:
Slovenija je zelo uspešna tudi na področju razvoja prava. Ne zavedamo se, kako zelo uspešni smo, koliko smo naredili v danih razmerah. Žal se zadeve pogosto ustavijo, ker jih gledamo preveč formalistično. Tudi na področju prava je treba prepoznati vrednote in ravnati tako, da pravila služijo zagotavljanju teh vrednot. Preveč birokratski pristopi dušijo potrebno kreativnost. V Sloveniji je vse preveč tistih, ki so v pravu zadovoljni z rutino in niso pripravljeni razmišljati konstruktivno.
TFL Glasnik:
Kako se spopasti s tem? Kar ste opisali, državljani srečujemo vsak dan. Kako lahko pravna stroka prispeva, da bi to operativno delovalo bolje?
Vesna Rijavec:
Zmotno je prepričanje, da se problemi rešujejo z vedno novimi in novimi zakonskimi rešitvami. Preden se nova rešitev prime, spet nastanejo zaostanki oziroma novi problemi. Zato je treba spremeniti miselnost in se potruditi, da najprej pravilno izkoristimo obstoječe pravne možnosti. Odločevalci, kot so uradniki, sodniki, morajo v večji meri spoznati, da so odgovorni za interpretacijo pravne norme do meje možnih pomenov jezikovnega sporočanja vsebine te norme. Dejansko to pomeni prostor, v okviru katerega lahko odločevalec kreativno odloča. Po drugi strani pa je namesto z novimi zakonskimi rešitvami mogoče doseči čudeže z boljšo organizacijo in predanim delom.
TFL Glasnik:
Res je vse v nas, ljudeh. Pravna fakulteta Univerze v Mariboru z vami na čelu slovi po uvajanju novosti predvsem v mednarodnem smislu. Bi nam povedali kaj več o tem?
Vesna Rijavec:
Maribor je pač na severni meji in smo zelo veliko naredili pri povezovanju z avstrijskimi pravnimi fakultetami. Zlasti je pomembno naše tradicionalno sodelovanje z Gradcem, tam sem mnoga leta delovala kot gostujoča predavateljica na seminarjih. Uspešno sodelujemo tudi z mnogimi drugimi institucijami v regiji, EU in zunaj nje. Odprtost pomaga, da se preverimo in v naše delo uvajamo izkušnje in koristne zglede iz tujine. Velikokrat smo lahko ponosni, da so tudi naše rešitve koristne in všeč drugim. Veliko lažje je, če se zavedamo, da pravo povsod teži k bolj poštenemu in uspešnemu sožitju med ljudmi. Sodni postopek bodisi v Litvi ali Franciji bodisi v Sloveniji sledi istemu osnovnemu cilju odločanja, da bo izpeljan na pošten način, to je 'fair trial principle'. S to modrostjo, da je treba črpati iz svetovne zakladnice znanja, skušamo opremiti študente in akademski podmladek ter podpiramo študijske in raziskovalne izmenjave in vključevanje tujih strokovnjakov v naš delovni proces. Zaposlili smo tuje profesorje, trenutno imamo recimo kolegico iz Portugalske. Potem sodelujemo tudi s Hrvaško, Srbijo, BiH, Nizozemsko … Si kar posojamo profesorje. Precej nam vsem pomaga tudi vedno boljše znanje tujih jezikov. Na mariborski pravni fakulteti so študentje in nekateri zaposleni vključeni v permanentno organizirano jezikovno usposabljanje, denimo pravne francoščine, ki ga vodijo 'native speakerji'.
TFL Glasnik:
S to odprtostjo navzven Pravna fakulteta Univerze v Mariboru prinaša v Slovenijo širši pogled. Kaj pa večno rivalstvo med Ljubljano in Mariborom?
Vesna Rijavec:
Moram reči, da s kolegi iz Ljubljane odlično sodelujemo. Rivalstvo pa ni prava beseda, ker moramo vedeti, da je v Ljubljani najstarejša univerza v Sloveniji, fakulteta v glavnem mestu ima določene prednosti, vendar imamo določene prednosti zaradi večje fleksibilnosti tudi mi. Pa še nekaj je: z našimi študenti lahko bolj osebno sodelujemo, ker se v manjših skupinah z njimi lažje povežemo. Naš program ima klasično jedro in tudi precej izbirnih možnosti za oblikovanje profila pravnika širše razgledanega intelektualca.
Moram reči, da se pravne fakultete v Sloveniji ne moremo primerjati samo med seboj. Univerzitetni prostor se vse bolj globalizira, tudi pravniki niso več locirani le v eni državi, v enem pravnem sistemu, ampak so vse bolj mobilni. Imamo kar nekaj diplomantov, ki so zelo uspešni v tujini.
Program Erasmus je eden najuspešnejših programov EU, ki je povezal mlade in jih uči premagati predsodke. Na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru je v vsakem semestru okoli petdeset študentov, ki pridejo k nam, in tudi naši študentje gredo ven. To nas sili, da se ne moremo več obnašati, kot da ni nobene kontrole. Veste, tako tuji kot naši študentje na takšen način uveljavijo nove standarde.
Kot ambasadorka Erasmusa za Slovenijo ugotavljam, da smo lahko ponosni na naš študijski sistem, da zmoremo z našim kvalitetnim programom pritegniti tuje študente, saj ti prihajajo le, če se pri nas tudi veliko naučijo. Nihče ni več pripravljen porabiti dragocenega študijskega časa samo za zabavo.
TFL Glasnik:
Kaj pomeni vpis študentov na vašo fakulteto, saj vemo, da je žal veliko brezposelnih pravnikov. Bi zmanjšali vpis, povečali število točk, da bi prišli le najboljši?
Vesna Rijavec:
To je najbolj ključno vprašanje tudi za slovensko politiko. Ko imamo nezaposlene mlade ljudi, izgubljamo najbolj dragoceno srčno kri, ki jo Slovenija še kako potrebuje. Vsi skupaj bi si morali prizadevati za zaposlovanje mladih. Zato našim študentom že med študijem dajemo prve stike s prakso: imamo obvezno sodelovanje na sodnih obravnavah, imamo tudi izjemno uspešen program 'amicus curie', v katerem naši študentje sodnikom pripravljajo podlage za sojenje po evropski zakonodaji. Izvajamo tudi druge oblike simulacij različnih postopkov. Naj omenim 'študentsko pravdo', to je pravdni postopek, ki ga simulirajo študentje in se pred strogim senatom preizkusijo v vlogi odvetnikov tožeče in tožene stranke. Na srečo za naše diplomante velja, da so usposobljeni za marsikaj. Opažamo tudi, da so najboljši študentje takoj razgrabljeni, za druge priporočam, da se skupaj z nami potrudijo za svojo boljšo zaposljivost, morda s pridobivanjem dodatnega znanja in usposobljenosti ter ustreznejšim pristopom na trg dela. Števila vpisnih mest po mojem ni treba zmanjševati. Za pritegnitev najboljših študentov si bomo v prihodnje prizadevali na vse načine predvsem s kakovostnim programom in dobrimi izvajalci.
TFL Glasnik:
Zdaj pa še zadnje vprašanje. Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Vesna Rijavec:
Gotovo živimo v eni najlepših dežel na svetu. Vsak dan se moramo zavedati, da nam je zelo dobro in da si moramo bolj medsebojno pomagati. Zdi se mi, da bi z več prijaznosti in več solidarnosti rešili marsikatero težavo.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: arhitv TFL
piše: dr. Nina Plavšak
V skladu s prednostnim načelom, urejenim v 6. členu SPZ, ima izvedena stvarna pravica pri uveljavljanju upravičenj, ki jih vključuje, prednost pred uveljavljanjem upravičenj, vsebovanih v pozneje pridobljeni izvedeni stvarni pravici. Avtorica bo v prispevku, ki ga bo predstavila na dogodku Stvarnopravni dnevi 2016, razložila, kako zgodnejša hipoteka, zaradi uveljavitve katere se izvede prisilna prodaja nepremičnine v izvršilnem ali stečajnem postopku, učinkuje na stvarne služnosti in stavbno pravico.
V skladu s prednostnim načelom, urejenim v 6. členu SPZ, ima izvedena stvarna pravica pri uveljavljanju upravičenj, ki jih vključuje, prednost pred uveljavljanjem upravičenj, vsebovanih v pozneje pridobljeni izvedeni stvarni pravici. Zato hipoteka učinkuje tudi na pozneje pridobljene izvedene pravice. Nanje učinkuje enako kot na lastninsko pravico, in sicer tako, da jih pogojno izključuje. Pri presoji teh učinkov nas ne sme motiti, da SPZ (v tretjem odstavku 147. člena) izrecno ureja samo konkurenco več hipotek (oziroma dosledneje poplačilnih upravičenj, vključenih v različnih hipotekah). Pri konkurenci več hipotek ima prednost pri poplačilu zavarovane terjatve najzgodnejša hipoteka (tista, ki je med več hipotekami pridobljena prva). Šele če je terjatev, zavarovana z zgodnejšo hipoteko, plačana v celoti (in je s tem v celoti uresničeno poplačilno upravičenje iz zgodnejše hipoteke), se iz preostalega zneska poplača terjatev, zavarovana s poznejšo hipoteko.
Pogojno izključujoči učinek hipoteke na pozneje pridobljene izvedene pravice (vseh vrst) namreč izhaja že iz prednostnega načela. Razlog (ratio) prednostnega načela je, da lastnik nepremičnine s poznejšim razpolaganjem ne more (pravno učinkovito) razpolagati z lastninsko pravico tako, da bi posegel v že pridobljeno izvedeno pravico. Zato takšno razpolaganje (in izvedena pravica, katere ustanovitev je predmet takšnega razpolaganja) ne učinkuje proti imetniku zgodnejše izvedene pravice. Vsaka izvedena pravica (ne glede na vrsto) omejuje obseg, v katerem je mogoče uresničiti poplačilno pravico, vsebovano v hipoteki. Obseg uresničitve tega upravičenja je namreč odvisen tudi od cene, ki jo je mogoče doseči pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavitve hipoteke. Druge izvedene pravice (razen hipoteke) obremenjujejo lastninsko pravico z obveznostjo vsakokratnega lastnika opraviti izpolnitveno ravnanje, ki je predmet upravičenja imetnika izvedene pravice. Večina drugih izvedenih pravic hkrati omejuje uresničevanje posameznih upravičenj, ki jih vključuje lastninska pravica. Zaradi teh učinkov na lastninsko pravico vsaka izvedena pravica zmanjšuje vrednost nepremičnine v tem pomenu, da je kupec pripravljen plačati nižjo ceno od cene, ki bi jo bil pripravljen plačati za nepremičnino, če lastninska pravica ne bi bila omejena z izvedeno pravico. Zato vsaka pozneje pridobljena izvedena pravica, ki omejuje ali obremenjuje lastninsko pravico na nepremičnini, omejuje (zmanjšuje) obseg uresničitve hipoteke. Oziroma, dosledneje, bi zmanjševala obseg uresničitve zgodnejše hipoteke (poplačilnega upravičenja, vsebovanega v tej hipoteki), če je zgodnejša hipoteka zaradi prednostnega načela, določenega v 6. členu SPZ, ne bi izključevala. Izključitveni učinek hipoteke nastane ob njeni uveljavitvi oziroma, dosledneje, ob prenosu lastninske pravice na kupca na podlagi prodaje, opravljene zaradi uveljavitve hipoteke. To pravilo določa izjemo od splošnega pravila, določenega v 6. členu SPZ.
piše: univ. dipl. ekon. Silva Koritnik Rakela, Izobraževalna hiša Cilj
V dveh že objavljenih prispevkih smo najprej predstavili ključne pojme, ki jih računovodski standardi uporabljajo pri računovodenju poslovnih kombinacij, nato pa še prikazali zgleda pripojitve.
Oba zgleda sta didaktične narave. Z njima smo želeli le opozoriti na dve metodi, ki se uporabljata pri obračunu poslovnih združitev. Praviloma podjetje lahko izbere le eno izmed obeh metod. V primerih iz prakse se ukvarjamo z veliko večjim številom postavk in njihovim vrednotenjem in predvsem odloženimi davki, ki smo jih v zgledih povsem zanemarili.
Po zaključenih postopkih poslovnih združitev za računovodje in poslovodstvo nastopi obdobje številnih izzivov. V današnjem prispevku se bomo dotaknili le enega izmed njih. To je računovodenje dobrega imena, ki je šlo skozi (r)evolucijske procese.
Naj najprej podamo trenutno definicijo dobrega imena iz SRS 2.5. Dobro ime je sredstvo, pripoznano v poslovni kombinaciji, ki predstavlja prihodnje gospodarske koristi, ki izhajajo iz drugih sredstev, pridobljenih pri prevzemu druge organizacije (podjema), ki niso posamično opredeljiva in ločeno pripoznana. Prihodnje gospodarske koristi so lahko posledica sinergije med pridobljenimi opredeljivimi sredstvi ali sredstvi, ki posamično niso pripoznana v računovodskih izkazih.
Računovodska obravnava dobrega imena se je v preteklosti spreminjala. Tem spremembam sledi tudi davčna zakonodaja, ki pa včasih ne ujame koraka s spremembami, ki jih prinašajo standardi. Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) to ni uspelo pri spremembah SRS v letu 2006 in tudi ne pri spremembah v letu 2016. Več o tem v nadaljevanju.
V okviru zbirke MSRP, računovodenje dobrega imena ostane enako. Dobro ime se ne amortizira, pač pa se v skladu z MRS 36.10(b) slabi. Dobro ime se mora za namen preizkusa oslabitve dobrega imena porazdeliti na denar ustvarjajoče enote. Preizkus oslabitve se opravi vsako leto skladno z MRS 80.- 98.
O tem, kako je bila morebitna oslabitev preizkušena, so potrebna obširna razkritja v letnem poročilu. Ogledate si lahko letno poročilo družbe Petrol, d.d. za leto 2015, ki na strani 153 podaja informacije o strukturi dobrega imena in predpostavkah, ki so bile uporabljene pri preizkušanju oslabitve.
Spremenjena računovodska obravnava dobrega imena v zbirki SRS 2016 je posledica prenosa zahtev Direktive 2013/34 EU, o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, v slovenski pravni red.
SRS 2016 poznajo sredstva z nedoločeno dobo koristnosti in končno dobo koristnosti.
Neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizira, ampak se prevrednotuje zaradi oslabitve. Knjigovodska vrednost neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se zmanjšuje z amortiziranjem. Amortiziljivi znesek neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se premišljeno razporedi v najbolje ocenjeni dobi njegove koristnosti.
12. člen Direktive 2014/34 EU določa, da se v primerih, kadar obdobja koristnosti dobrega imena ni mogoče zanesljivo oceniti, dobro ime odpiše najpozneje v obdobju, ki ga določi država članica. To najdaljše obdobje ne more biti krajše od petih let in daljše od 10 let. Obrazložitev obdobja, v katerem se odpiše dobro ime, mora biti navedeno v pojasnilih k računovodskim izkazom.
In tako smo posledično v SRS 2.26 zapisali, da se dobro ime obravnava kot neopredmeteno sredstvo z določeno dobo koristnosti. Kadar dobe koristnosti dobrega imena ni mogoče zanesljivo oceniti, se dobro ime enakomerno časovno amortizira v petih letih.
Vendar pa se dobro ime tudi po SRS še vedno slabi. Enako kot ostala sredstva, ki se amortizirajo in dodatno še slabijo, v kolikor je to potrebno. Slabitev obravnava SRS 17 – Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev.
Kot smo že v uvodu omenili ZDDPO-2 ni ujel koraka s spremembami računovodskih standardov glede amortizacije dobrega imena v letu 2016.
Enako se je zgodilo v letu 2006, le da sta zbirka SRS in zbirka MSRP v tem letu nista dovoljevali amortizacije dobrega imena za računovodske namene, temveč slabitev. Kasnejše merjenje dobrega imena je bilo torej v letu 2006 v obeh zbirkah enako. Ker zakon (takrat ZDDPO-1) ni bil spremenjen, so podjetja v tem letu lahko za davčne namene uveljavila amortizacijo dobrega imena obračunano največ po stopnji 10 odstotkov. To je DURS potrdil s pojasnilom DURS št. 4200-99/2006, dne 6.6.2006.
V letu 2016 se zbirka SRS in zbirka MSRP razlikujeta glede merjenja dobrega imena, ZDDPO-2 pa ostaja enak kot v letu 2015. Odhodki iz prevrednotenja zaradi oslabitve dobrega imena se priznajo v obračunanem znesku, vendar največ do zneska, ki ustreza 20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena.
Lahko bi zaključili, da stroški amortizacije davčno ne bodo priznani, pač pa bodo morali tudi uporabniki SRS izračunati znesek oslabitve dobrega imena za davčne namene. Sicer pa počakajmo na pojasnilo FURSa.
Sodišče EU je v sodbah pojasnilo, da je pojem zavarovalna transakcija pojem prava EU, zato ga je treba razlagati enotno v vseh državah članicah
Načeloma velja pravilo, da so zavarovalne storitve oproščene plačila DDV, kadar jih opravljajo zavarovalne družbe, ki za to prejmejo plačilo v obliki zavarovalne premije. Določene dileme pa se pojavijo navadno pri tistih zavezancih, ki niso zavarovalne družbe, vendar posredujejo pri prodaji zavarovalnih produktov ali zavarovalne storitve zgolj zaračunajo drugim zavezancem. Katere storitve se z vidika DDV še štejejo za oproščene oziroma kdaj je potrebno od teh storitev obračunati DDV, praviloma ni mogoče razbrati iz samega zakona. Pogosto si je potrebno pomagati z vsebino sodb Evropskega sodišča, zato v nadaljevanju sledi predstavitev nekaterih tovrstnih sodb.
Ureditev v ZDDV-1
ZDDV-1 v 1. točki 44. člena določa, da so plačila DDV oproščene zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. PZDDV-1 nadalje v 71. členu določa, da so zavarovalni in pozavarovalni posli iz 1. točke 44. člena ZDDV-1, v skladu s predpisi, sklepanje in izvajanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, pozavarovanju in sozavarovanju. Pravilnik nas dejansko napotuje na vsebino Zakona o zavarovalništvu. Storitev posredovanja, zavarovalni posrednik in obveznosti zavarovalnega posrednika so opredeljene v 219. do 222. členu Zakona o zavarovalništvu. V tem zakonu je določeno, da je zavarovalni posrednik oseba, ki posreduje pri sklepanju zavarovalnih pogodb za eno ali več zavarovalnic. Posredovanje pa je storitev, katere predmet je prizadevanje spraviti zavarovalca v stik z zavarovalnico, da bi se z njo pogajal za sklenitev zavarovalne pogodbe. Poleg navedenega se pod zavarovalno posredništvo štejejo tudi aktivnosti, ki so povezane s pripravo na sklenitev zavarovalne pogodbe ter pomoč pri izvrševanju pravic iz pogodbe, še posebej pri reševanju odškodninskih zahtevkov, naslovljenih na zavarovalnico. Navedeno velja tudi za zavarovalno posredniške družbe.
Sodbe sodišča EU
Sodišče EU je v sodbah pojasnilo, da je pojem zavarovalna transakcija pojem prava EU, zato ga je treba razlagati enotno v vseh državah članicah. Za zavarovalne storitve velja, da se znotraj teh zavarovatelj zaveže, da bo v zameno za plačilo premije ob nastopu škodnega dogodka opravil storitev dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe. Ta je odvisna od vrste sklenjenega zavarovanja, lahko predstavlja izpolnitev v naravi (npr. prevoz v bolnišnico, uporabo nadomestnega vozila ali vlečnega vozila,…) ali v denarju v smislu odškodnine. Sodna praksa Sodišča EU je s tega področja precej obsežna, zato je ni mogoče v celoti zajeti v to predstavitev. Želim opozoriti na dejstvo, da je sodišče odločilo, da za priznanje oprostitve zavarovalni transakciji ni nujno, da ima zavarovatelj formalen status zavarovalnice skladno z nacionalnimi predpisi o zavarovalništvu. V kolikor vsebina transakcije izpolnjuje zahteve, ki so podani za pojem zavarovalna transakcija, se oprostitev lahko uporabi ne glede, če ponudnih teh storitev ni zavarovalnica. Tak primer je na primer nudenje zavarovanja za primer izgube kreditnih kartic, ki jih je svojim strankam ponujala družba CPP v zadevi C-349/96.
V tem primeru je družba CPP ltd imetnikom kreditnih kartic ob plačilu določenega zneska ponujala zaščito pred finančno izgubo in neprijetnostmi zaradi izgube ali kraje njihovih kartic ali nekaterih drugih predmetov, kot so ključi, potni listi in zavarovalni dokumenti, je bil sistem zavarovanja naslednji. CPP je imela z zavarovalnico sklenjeno kolektivno zavarovanje in je plačevala zavarovalnici premije vnaprej na začetku leta, konec leta pa je bil napravljen poračun premij glede na dejansko število zavarovancev. Zavarovane je imela svoje stranke, ki so se temu kolektivnemu zavarovanju lahko priključili med letom skladno s pravili in načrtom CPP. CPP jim je za pristop k njihovemu zavarovanju ponujal plačilo odškodnine v primeru zlorabe ali izgube kartic, če so o dogodku poročali v roku 24 ur, zavarovali so lahko tudi krajo prtljage ali pomembnih dokumentov, zagotavljali so 24 ur telefonsko svetovanje o dostopu do zdravstvenih storitev vključno z zdravstveno oskrbo v tujini ter tudi vnaprejšnje izplačilo gotovine, v primeru kraje kartice in plačilo letalske vozovnice. Poleg tega je CPP izvajal še druge storitve kot so: zagotavljanje 24 urne telefonske linije za prejemanje obvestil o izgubi in posredovanje informacij izdajateljem kreditnih kartic, zagotavljanje pomoči pri pridobitvi nadomestnih kreditnih kartic, dobava zdravstvenih kartic, dobava prednatisnjenih obeskov za ključe itd. CPP je svojim strankam za ponujene storitve, ki jih je smatral za zavarovalne storitve, zaračunaval znesek brez DDV.
Angleški davčni organi se niso strinjali, da gre za oproščeno transakcijo, ker je potrebno cel paket njihovih storitev obravnavati kot obdavčene dobave storitev, saj naj bi šlo predvsem za vzdrževanje registra številk kreditnih kartic in zagotavljanje storitev vezanih na obveščanje izdajateljev teh kartic, da se prepreči nadaljnje izguba sredstev ter drugič, da ni bilo vzpostavljenega nobenega neposrednega pogodbenega razmerja med zavarovalnico in strankami CPP, ki bi omogočilo vzpostavitev posebne pravne zveze z zavarovalno polico, kar pomeni, da ne gre za storitev zavarovanja stranke.
CPP je zagovarjal stališče, da neposredno pogodbeno razmerje obstaja in so izpolnjeni zahtevani pogoji za oprostitev. Sodišče EU je tekom presoje odgovarjalo na več vprašanj. Med drugim je zapisalo stališče, da je CPP nosilec kolektivnega zavarovanja, na podlagi katerega so zavarovane njegove stranke. Na tej podlagi proti plačilu svojim strankam v svojem imenu in za svoj račun omogoča storitev zavarovanja, ki mu ga skladno z zavarovalno polico krije zavarovalnica. To z vidika DDV predstavlja transakcijo med zavarovalnico in CPP ter na drugi strani transakcijo med CPP in njegovimi strankami in dejstvo, da zavarovalnica pod pogoji iz pogodbe s CPP zagotavlja zavarovalno kritje strankam CPP, pri tem ni pomembno. Tovrstna transakcija predstavlja zavarovalno transakcijo v smislu določbe iz Direktive o DDV. Kljub temu, da je potrebno oprostitve zavarovalnih transakcij obravnavati strogo, je izraz dovolj širok, da obsega tudi zavarovanje davčnega zavezanca, ki sam po sebi ni zavarovalnica, ampak na osnovi kolektivnega zavarovanja svojim strankam priskrbi kritje primerov, ki jih ponuja zavarovalnica, ki prevzema odgovornost za zavarovalno tveganje. V nasprotnem primeru bi končni kupci ob takšnem kolektivnem zavarovanju nosili tudi breme DDV, kar bi bilo v nasprotju z oprostitvijo, ki jo določa Direktiva.
Iz predstavljenega je mogoče zaključiti, da je za dosego oprostitve pri opravljanju zavarovalnih in pozavarovalnih transakcij ključna presoja, ali je posledica opravljenih transakcij vzpostavljeno pogodbeno razmerje med zavarovalcem in zavarovancem, kjer se zavarovatelj zaveže, da bo za zavarovanca v zameno za vnaprejšnje plačilo premije ob nastopu škodnega dogodka opravil storitev, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi pogodbe. Neke vrste izjeme pri tem so kolektivna zavarovanja, ko zavarovanje podeli zavezanec, ki sam ni zavarovatelj, ampak v okviru kolektivnega zavarovanja svojim strankam priskrbi tako kritje z uporabo storitev zavarovanja, ki prevzame odgovornost za zavarovano tveganje.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Denar - Tanja Kaltnekar
1.0 Splošno
Zavezanec sam obračuna in plača davek – samoobdavčitev, razen v primerih davčnega odtegljaja. Med davčnim obdobjem zavezanec plačuje akontacije davka, ki ob letnem obračunu zmanjšujejo obveznost za plačilo davka.
V primeru davčnega odtegljaja oziroma plačila davka na viru, davek izračuna, odtegne in plača izplačevalec dohodka. Davčni odtegljaj je primarno naložen določenim vrstam dohodkov z virom v Sloveniji, ki se izplačujejo nerezidentom (npr. davčni odtegljaj od dohodkov, kadar gre za izplačilo dohodka slovenske pravne osebe tuji pravni osebi).
V zakonu (ZDDPO-2) so določeni dohodki, ki imajo vir v Sloveniji oziroma zunaj nje, kar ji daje pravico, da obdavči nerezidenta za dohodke, ki imajo vir v Sloveniji, z davčnim odtegljajem, rezidentu Slovenije pa omogoči odpravo pravnega dvojnega obdavčevanja dohodkov, ki imajo vir v tujini.
Podatke o poslovanju, ki so podlaga za ugotovitev davčne obveznosti, zagotavlja zavezanec in plačnik davka.
Zavezanci za davek so pravne osebe domačega prava, pravne osebe tujega prava ter družbe oziroma združenja oseb vključno z družbami civilnega prava po tujem pravu, ki nimajo pravne osebnosti in ki niso zavezanci za dohodnino. Republika Slovenija in samoupravne skupnosti niso zavezanci, če z ZDDPO-2 ni določeno drugače.
Zavezanci rezidenti so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, kar pomeni, da so zavezani za davek od vseh dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji in zunaj nje. Za rezidenta se šteje zavezanec, ki ima sedež v Sloveniji, kakor tudi zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pa kraj dejanskega delovanja poslovodstva v Sloveniji.
Nerezidenti so obdavčeni po teritorialnem načelu, kar pomeni, da so zavezani za davek od dohodkov, ki jih dosegajo v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, in za davek od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji, in za katere je določena obveznost za davčni odtegljaj. Več je navedenega v podrobnejšem opisu Davčne obveznosti nerezidentov v Sloveniji.
Poslovna enota nerezidenta je kraj poslovanja, v katerem ali prek katerega nerezident v celoti ali delno opravlja dejavnost oziroma posle v Sloveniji. Kot poslovna enota nerezidenta se obravnava tudi posrednik, ki ima pooblastila za sklepanje pogodb v imenu nerezidenta, ter posrednik, ki v svojem imenu deluje za nerezidenta, v okviru svoje redne dejavnosti kot borzni posrednik, posrednik s splošnim pooblastilom ali kateri koli drugi neodvisni posrednik, kadar deluje v celoti ali pretežno v imenu nerezidenta.
Po splošnem načelu ugotavljanja davčne osnove v davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb je osnova za davek rezidenta in poslovne enote nerezidenta (za dejavnost oziroma posle nerezidenta v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji) dobiček, ugotovljen kot presežek prihodkov nad odhodki, ki jih določa zakon.
Pri določanju prihodkov in odhodkov se upoštevajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida, z določenimi posebnostmi oziroma prilagoditvami na strani prihodkov in odhodkov, ki jih določa ZDDPO-2. Najpomembnejši so navedeni v podrobnejšem opisu Splošno o davku od dohodkov pravnih oseb (1. izdaja)
Zavezanec obračunava in plačuje davek od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: DDPO) na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) ter po načelu samoobdavčitve in sicer na podlagi davčnega obračuna, ki ga sestavi za davčno obdobje. Davčno obdobje je lahko:
- enako koledarskemu letu (običajna praksa) ali
- poslovno leto, ki se razlikuje od koledarskega leta, pri čemer ne sme presegati obdobja 12 mesecev.
Kadar se zavezanec odloči, da bo davčno obdobje spremenil, mora vsaj 45 dni pred dnem, s katerim se bo začelo novo davčno obdobje, o nameravani spremembi z vlogo obvestiti davčni organ.
Zavezanec, ki začne dejavnost opravljati na novo, o tem, da se bo davčno obdobje razlikovalo od koledarskega leta, davčni organ pisno obvesti v osmih dneh po vpisu v primarni register oziroma uradno evidenco organa.
Postopkovna pravila izračunavanja in plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb, vključno s predlaganjem davčnega obračuna so urejena v III. poglavju petega dela Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).
Davčni obračun davka od dohodkov pravnih oseb predloži davčnemu organu zavezanec.Na podlagi davčnega obračuna zavezanec za davčno obdobje ugotavlja svojo davčno obveznost. Obrazec za obračun DDPO in priloge, ki so sestavni del davčnega obračuna, so določeni s Pravilnikom o davčnem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb. Davčni obračun vsebuje podatke, ki so podlaga za ugotovitev davka, oziroma podatke, ki so potrebni za izračun in nadzor pravilnosti izračuna davka. V pravilniku je določena tudi metodologija za izpolnjevanje obrazca in prilog.
Davčni obračun morajo predložiti naslednje osebe:
- zavezanec rezident in nerezident od dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji,
- zavezanci, oproščeni davka, če so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ipd.) in
- zavezanci, ki plačujejo davek po posebni stopnji 0% (investicijski in pokojninski skladi, zavarovalnice, družbe tveganega kapitala).
Zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, v obračunu zajamejo vse svoje prihodke in odhodke, nato pa iz obdavčitve izvzamejo del prihodkov in odhodkov, ki je bil ustvarjen z delom dejavnosti, ki se opravlja na nepridobitni način. Ti zavezanci po postopku samoobdavčitve prevzamejo tudi odgovornost in tveganje glede pravilne razmejitve poslov. Davčni obračun predložijo tudi takrat, če 100 % poslov opravijo na nepridobitni način.
Zavezanci, ki izpolnjujejo določene zakonske pogoje ter plačujejo davek po stopnji 0 %, pa s predlaganjem davčnega obračuna po postopku samoobdavčitve prevzamejo odgovornost in tveganje glede pravilne razmejitve poslov, ki se obdavčujejo po stopnji 0 % od poslov, ki so obdavčeni po splošni davčni stopnji ter glede izpolnjevanja pogojev za uporabo ničelne davčne stopnje.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: pojasnila FURS
Podjetje (izraz uporabljam za pravno osebo v različnih pravno organizacijskih oblikah) s svojim delovanjem ter proizvodi in storitvami vpliva na svoj finančni položaj oziroma ekonomsko uspešnost, zaposlene, partnerje, kupce in druge ter na naravno okolje. Trajnostna oziroma družbeno odgovorna usmeritev vključuje zmanjševanje njegovih negativnih vplivov na najmanjšo možno raven ter krepitev pozitivnih.
Kje je na poti trajnostne ozaveščenosti in delovanja naše podjetje? Katere aktivnosti že izvaja in katere naj bi v prihodnjih letih, da bo napredovalo po poti trajnosti in tako imenovani zrelostni trajnostni lestvici?
Analiza aktivnosti je podlaga za načrtovanje trajnostnega poslovanja, kot tudi za presojo izpolnjevanja načrta. Pri proučevanju sedanjih in načrtovanih aktivnosti na poti trajnosti je lahko v pomoč v tem prispevku predstavljen opomnik, pregled aktivnosti po posameznih zrelostnih stopnjah. Pripravila sem ga na podlagi temeljitega poznavanja tega področja, ki ga spremljam že dvajset let, in praktičnih izkušenj iz svetovalnih projektov.
V svojih prizadevanjih so podjetja na različnih razvojnih stopnjah. Primer trajnostne zrelostne lestvice:
1. Poslovodstvo in nadzorni svet še nista določila trajnostnih ciljev ali strategij.
2. Trajnostna strategija je »delovati v skladu z zakoni in pogodbenimi obveznostmi.«
3. Prepoznanje določenih trajnostnih tveganj in strategij za doseganje ciljev obstaja v nekaterih oddelkih podjetja. Cilj podjetja je preseči skladnost s predpisi. Poročanje je izbirno.
4. Obstaja zbir trajnostnih strategij in meril delovanja – poročanih javnosti – integriranih in vodenih z upravljavskimi procesi.
5. Trajnost je primarna značilnost poslanstva, načel in meril delovanja podjetja. Uradna poročila se pripravljajo za javnost, obstajajo procesi vključevanja deležnikov in trajnostni dejavniki so vpeti v procese poslovnega odločanja v celotnem podjetju, vključno z upravljavskimi ravnmi.
Aktivnosti na poti trajnosti sem v opomniku razvrstila po zgoraj predstavljenih razvojnih stopnjah, tako da lahko proučevanje pokaže tudi zrelostno stopnjo analiziranega podjetja.
V nadaljevanju so navedeni potrebni koraki, kot jih priporočam podjetjem pri njihovem trajnostnem razvoju:
1. zaveza k trajnostnemu (družbeno odgovornemu) poslovanju,
2. opredelitev trajnostnega delovanja,
3. zagotovitev enotnega razumevanja v podjetju in izven njega,
4. določitev skupine zaposlenih, ki bo skrbela predvsem za trajnostni razvoj podjetja,
5. prepoznavanje in izboljševanje kompetenc, potrebnih za trajnostno poslovanje,
6. opredelitev neposrednih in posrednih vplivov poslovanja podjetja,
7. določitev področij, ključnih za trajnostno delovanje,
8. ugotovitev stanja na teh področjih,
9. določitev izhodiščnega stanja,
10. določitev usmeritev, strategije in ciljev,
11. prepoznavanje in ocenjevanje tveganj ter določitev odzivov,
12. določitev notranjih informacij za odločanje,
13. priprava informacij za notranje potrebe,
14. priprava informacij za zunanje potrebe,
15. zagotovila o procesih poročanja in poročilih.
Koraki so predstavljeni v logičnem zaporedju, kot naj bi si v praksi tudi sledili. Seveda pa se aktivnosti razvijajo, nadgrajujejo. Zato za posamezne korake predstavljam aktivnosti, kot jih prepoznavam in sem jih po svoji presoji razvrstila na posamezne razvojne stopnje zrelostne lestvice, predstavljene v točki 2 tega prispevka.
Celoten članek je dostopen za naročnike!
Vir: revija Poslovodno računovodstvo - mag. Blanka Vezjak
Teorija najgospodarnejše uporabe se je začela uporabljati v zgodnjih letih 19. stoletja, pomembneje pa se je razvila v preteklem stoletju. Munizzo in Virruso Musial (2010) pišeta, da je analiza najgospodarnejše uporabe zasnovana na teoriji najvišje produktivnosti, ki pri ocenjevanju vrednosti pravic na nepremičninah kaže najvišjo možno vrednost, ki bi jo ocenjevana nepremičnina oziroma pravica na nepremičnini dosegla na trgu. To je še posebej pomembno, kadar je podlaga vrednosti tržna vrednost. V tem primeru se analizi najgospodarnejše uporabe ne moremo izogniti, saj se nanjo sklicujejo Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (2013), ki navajajo, da "tržna vrednost sredstva odraža njegovo najgospodarnejšo uporabo." Tega pa ni mogoče potrditi ali ovreči brez analize najgospodarnejše uporabe.
Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (2013) navajajo, da je "najgospodarnejša uporaba sredstva tista, ki maksimira njegovo zmogljivost oz. potencial in ki je mogoča, zakonito dopustna in finančno izvedljiva. Najgospodarnejša uporaba se lahko nanaša na nadaljevanje sedanje uporabe sredstva ali na neko drugačno vrsto uporabe. To je določeno glede na uporabo, ki jo tržni udeleženec za sredstvo predvideva, ko oblikuje ceno, ki bi jo bil pripravljen ponuditi."
Analiza najgospodarnejše uporabe je največkrat prezrt, izpuščen ali pomanjkljivo izveden postopek pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin. Tako napake in pomanjkljivosti pri ocenah vrednosti nepremičnin pri nas največkrat izvirajo prav iz napak in pomanjkljivosti pri izvedbi analize najgospodarnejše uporabe. Pomanjkljivo izvajanje najgospodarnejše uporabe pa ni samo slovenska posebnost, saj enako opažajo tudi v drugih državah. Appraisal Institute (2015) navaja, da je analiza najgospodarnejše uporabe praviloma ena najšibkejših točk v ocenitvah vrednosti. Pogosto se nanjo gleda kot na "nujen, a brezploden postopek". Čeprav večina zgradb odraža najgospodarnejšo uporabo, brez analize najgospodarnejše uporabe ne moremo ovreči pomislekov ali dvomov, ali je obstoječa uporaba res najgospodarnejša. Če analiza najgospodarnejše uporabe ni izvedena, lahko pri oceni vrednosti pride do pomanjkljivih sklepov.
Appraisal Institute (1996) opozarja, da analize najgospodarnejše uporabe ne smemo zamenjevati z analizo upravičenosti, saj se analiza najgospodarnejše uporabe osredotoča na možno rabo predmetne nepremičnine, medtem ko se analiza upravičenosti osredotoča na namen in cilje posameznega investitorja. Analiza najgospodarnejše uporabe torej širše zajema možnosti uporabe nepremičnine in poleg najgospodarnejše uporabe nepremičnine nakazuje tudi morebiten obstoj ekonomske in funkcionalne zastarelosti obstoječe pozidave. Williams je že leta 1996 ugotavljal, da so lahko v neharmonično urbaniziranem in spremenljivem okolju vrednosti zemljišč primerljivo visoke, tako da obstoječa pozidava relativno malo prispeva k vrednosti nepremičnine. Pojasnjeval je, da ob predpostavki, da nepremičnina ni funkcionalno zastarela, takšen primer nakazuje obstoj lokacijske (ekonomske) zastarelosti.
Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (2013) ter tudi večina drugih standardov ocenjevanja vrednosti, npr. ameriški USPAP (Uniform Standards of Professional Appraisal Practice) ali evropski TEGoVA (European Group of Valuers' Associations), nalagajo ocenjevalcu vrednosti pravic na nepremičninah izvedbo analize najgospodarnejše uporabe hipotetično nepozidanega zemljišča ter tudi obstoječe pozidave.
Presojo "največje in najboljše rabe" sredstva pri merjenju poštene vrednosti, kot je določena v računovodskih standardih, narekujeta tudi Mednarodni standard računovodskega poročanja 13 (2011) in Slovenski računovodski standard 16 (2016), ki navajata, da "se upošteva sposobnost udeleženca na trgu, da proizvede gospodarske koristi z uporabo sredstva v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo ali s prodajo sredstva drugemu udeležencu na trgu, ki bi zadevno sredstvo uporabil v skladu z njegovo največjo in najboljšo uporabo". Pri tem mora biti uporaba sredstva fizično mogoča, pri čemer "se upoštevajo fizične značilnosti sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. lokacija ali velikost nepremičnine)", zakonsko dovoljena, pri čemer je treba upoštevati vse "pravne omejitve glede uporabe sredstva, ki bi jih udeleženci na trgu upoštevali pri določanju cene sredstva (npr. urbanistični predpisi [...])," in finančno izvedljiva, pri čemer se upošteva, "ali pri uporabi sredstva, ki je fizično mogoča in zakonsko dovoljena, nastane zadosten prihodek ali denarni tokovi (ob upoštevanju stroškov spremembe namembnosti sredstva za to uporabo), da se ustvari donos naložb, ki bi ga udeleženci na trgu zahtevali od naložbe v zadevno sredstvo, ki se uporablja za ta namen." Največja in najboljša raba je s tem opredeljena vsebinsko enako, kot Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (2013) opredeljujejo najgospodarnejšo uporabo. Gre torej za ista pojma, ne nazadnje je tudi enak angleški ustreznik obeh besednih zvez (highest and best use).
Celoten članek je dostopen za naročnike revije SIR*IUS!
Vir: revija SIR*IUS - dr. Igor Pšunder
Delavci migranti so v ponedeljek na ustavno sodišče vložili ustavno pritožbo zoper odločitev predsednika DZ Milana Brgleza, da ne določi roka za zbiranje podpisov za razpis referendumov, ki so jih želeli izpeljati glede šestih zakonov. Hkrati so vložili pobudo za oceno ustavnosti sedmih zakonov in predlog za začasno zadržanje njihovega izvajanja.
Delavci migranti so ob tem v sporočilu izrazili prepričanje, da je Brglez s svojim arbitrarnim in diskrecijskim odločanjem, ko ni določil roka za zbiranje podpisov volivcev za razpis referenduma in je zakone poslal v razglasitev predsedniku republike, kršil zakonodajo in ustavo.
"Obstoječa zakonodaja je jasna in nedvoumna ter določa, da predsednik DZ mora določiti rok za zbiranje podpisov, seveda ob izpolnjevanju formalnih zakonskih pogojev, ki pa so bili izpolnjeni. V kolikor pa je predsednik DZ zavzel drugačno stališče, pa bi po našem mnenju moral sam sprožiti postopek pred ustavnim sodiščem, kar je v primeru spora med predlagateljem referenduma in DZ tudi sicer zakonsko dopuščeno in predvideno," so zapisali v sindikatu. Po njihovem mnenju bi moral ob tem počakati na odločitev sodišča, ne pa, da je postopek zaključil.
Kot so navedli v sindikatu, ob tem ne gre prezreti, da je Brglez odločitev sprejel brez navedbe pravnega sredstva in brez določitve roka za pravno varstvo, s čimer je po njihovem mnenju ponovno kršil ustavo.
"Kot državljani Slovenije smo zaskrbljeni, da opisano ravnanje predsednika DZ predstavlja postopek, ko oseba, ki je na funkcijo predlagana s strani koalicije in nato potrjena v DZ z glasovi najmanj 46 poslancev, torej z voljo koalicije, v končni fazi diskrecijsko in v nasprotju z obstoječo zakonodajo odloča o referendumskih pobudah glede zakonov, ki jih je predlagala vlada, sestavljena po koalicijski pogodbi," so še navedli v sindikatu.
Brglez se je v začetku meseca odločil, ne bo določil roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevam za razpis referendumov, ki jih je vložil sindikat. Tako se je odločil, da bi zavaroval pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečil njene morebitne zlorabe.
Brglez je svojo odločitev utemeljil s številnimi objektivnimi dejstvi, ki po njegovi oceni kažejo na zlorabo instituta referenduma za dosego ciljev, ki s sprejetimi zakoni nimajo nobene povezave. Pri tem se je skliceval tudi na drugi člen ustave v povezavi s tretjim odstavkom 15. člena ustave.
Predstavniki delavcev migrantov so v DZ vložili referendumske pobude za tri zakone, ki jih je DZ sprejel na aprilski seji, nato pa še za tri. Kot so pojasnili, DZ po njihovem mnenju sprejema dvoumne zakone, zato nameravajo vsakega preučiti in presoditi, ali je v škodo državljanov.
Vseh šest zakonov so že objavili v uradnem listu in bodo začeli veljati.
Vir: STA
Bela knjiga o pokojninah je dobro izhodišče za nadaljnje pogovore o pokojninskem sistemu v prihodnosti, so se strinjali socialni partnerji po današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Je pa sindikalna stran opozorila, da je vzporedno z razpravo o pokojninskem sistemu treba govoriti tudi o vprašanju zaposlovanja mladih.
Socialni partnerji so se na današnji seji ESS posvetili beli knjigi o pokojninah, ki jo je pripravilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Andraž Rangus z ministrstva je na novinarski konferenci po seji izrazil zadovoljstvo, da tudi socialni partnerji ocenjujejo, da gre za primerne temelje varne starosti prihodnjih generacij.
Poudaril je, da želijo v zvezi z dokumentom spodbuditi široko javno razpravo. Med drugim je napovedal, da bodo na ministrstvu pripravili časovnico razprav s socialnimi partnerji, v okviru katerih bodo iskali konkretne rešitve.
Tudi Branimir Štrukelj iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja je povedal, da je bilo na današnji seji "nenavadno veliko pozitivnih ocen" pripravljenih dokumentov. Po njegovih besedah je prav tako pomembno, da širok časovni horizont zagotavlja mirno razpravo o tem dokumentu.
Je pa Štrukelj ob tem izpostavil, da je treba hkrati z razpravo o pokojninski reformi govoriti tudi o delovnih mestih. Šele integriran razmislek o teh dveh področjih lahko po njegovem mnenju da ustrezno rešitev. Obenem je opozoril na "dvoličnost države", ki denimo na eni strani napoveduje, da bo treba delati dlje časa, na drugi strani pa je z zakonom za uravnoteženje javnih financ javne uslužbence "podila" v upokojitev.
Za kakovosten in celovit dokument je belo knjigo označil tudi predsednik Pergama Jakob Počivavšek. Kot je pojasnil, gre za nabor možnih rešitev, o katerih naj teče javna razprava, s katero naj se doseže čim širše soglasje. So pa v sindikatu, kot je dejal, izpostavili več področij, ki jim bo v razpravi treba posvetiti posebno pozornost.
Prvo je vprašanje zaposlovanja mladih in prekarziacije delovnih razmerij, drugo je vprašanje poklicnih bolezni in tretje je vprašanje dostojne pokojnine. Med starejšimi je danes veliko ljudi, ki prejemajo zelo nizke pokojnine, in cilj bi moral biti, da bi se te dvigovale, je pojasnil. Vzporedno z navedenim pa se bo po njegovih besedah treba pogovarjati tudi o vzpostavitvi nekaterih drugih sistemov, med drugim sistema za dolgotrajno oskrbo.
Lučka Böhm iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je dodala, da je tokratna razprava pokazala pripravljenost socialnih partnerjev na konstruktivno sodelovanje v razpravi. Napovedala je, da si bodo v sindikatu prizadevali za takšen sistem pokojninskega zavarovanja, ki bo zagotavljal dostojno starost.
Kot je dejala, bodo razpravo vodili "z zornega kota pravne in socialne varnosti naših članov" in ne z zornega kota fiskalnega pravila. Od vlade pa pričakujejo, da bo vizijo dostojnih pokojnin tudi predstavila, je pojasnila Böhmova.
Bela knjiga o pokojninah kot temeljni upokojitveni pogoj predvideva starost 67 let z dopolnjenimi 15 leti zavarovalne dobe. Pokojninsko osnovo za izračun pokojnine naj bi podaljšali z veljavnih 24 na 34 zaporednih najugodnejših let, pravico do predčasne pokojnine pa bi črtali.
Vir: STA
V mesecu MAJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 4.5.2016 - 10.5.2016 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 2 novosti | 1 novost | 3 novosti | 4 novosti | 2 novosti |
V tem tednu izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 4.5.2016 - 10.5.2016 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 4 novosti | 3 novosti | 9 novosti | 2 novosti | 43 novosti | 8 novosti |
2. UPRAVNO PRAVO | 2 novosti | 2 novosti | 7 novosti | 4 novosti | |||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 2 novosti | 1 novost | 2 novosti | 7 novosti | 1 novost | |
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 1 novost | 5 novosti | 9 novosti | 1 novost | ||
5. JAVNE FINANCE | 1 novost | 3 novosti | 5 novosti | 1 novost | 9 novosti | 4 novosti | |
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 14 novosti | 11 novosti | 5 novosti | 4 novosti | 16 novosti | 4 novosti | |
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 8 novosti | 2 novosti | 5 novosti | 3 novosti | 21 novosti | 2 novosti | |
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 4 novosti | 3 novosti | 12 novosti | 6 novosti | |||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 3 novosti | 1 novost | 1 novost | 8 novosti | 1 novost | ||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 4 novosti | 4 novosti | 1 novost | ||||
11. OBČINE | 71 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .