»Dober informativni program je tisti, ki pove največ. In to po resnici.« Tako pravi Vlado Krejač, dolgoletni novinar, dopisnik in nazadnje urednik na TV Slovenija, naš gost v današnjem Pogovoru. Odločitev gledalca, kdo ga bo informiral, je zelo težka in »povezana z objektivnostjo, ob čemer nekateri pravijo, da le-te sploh ni, drugi pa, da je nemogoča. Idealno to pomeni, da se ji skušamo čim bolj približati, kar spet ni vedno lahko.«
Predmet pravnega članka je po mnenju avtorja, odvetnika Mateja Planinca, sporna odločitev Državne revizijske komisije v postopku javnega naročanja, v katerem je naročnik po koncu roka za oddajo ponudb zahteval od ponudnika dopolnitve, katerih prej v javnem razpisu ni ustrezno predvidel.
V prejšnji številki TFL Glasnika smo se posvetili prihodkom in stroškom, ki se pojavljajo v povezavi s pogodbami o gradbenih delih. Pogodbeni prihodki in z izvajanjem del povezani stroški se pojavljajo neenakomerno. Ker gre običajno za dolgoročne pogodbe, ki se ne zaključijo z zaključkom obračunskega obdobja, je potrebno oceniti prihodke, odhodke in izid pogodbe. Za potrebe ocenjevanja prihodkov in odhodkov po pogodbah o gradbenih delih se uporablja metoda stopnje dokončanosti del. Mednarodni računovodski standard 11 – Pogodbe o gradbenih delih daje napotke tudi glede ugotavljanja stopnje dokončanosti del. Danes se bomo posvetili tej temi.
Vabljeni k branju!
TFL Glasnik:
G. Krejač, novinar ste že vso kariero in ves čas na poti med Ljubljano in rodnim Mariborom – med RTV in Radiem Maribor. Svojčas ste bili tudi urednik informativnega programa na TV Slovenija. Vsi pa vas vendarle najbolj poznamo kot urednika najbolj gledane informativne oddaje Odmevi. Na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni?
Vlado Krejač:
Najprej kratka dopolnitev – morava omeniti Novo Gorico, kjer sem bil sedem let dopisnik, in Beograd, kjer sem bil dopisnik zadnja štiri leta pred razpadom nekdanje države. V zadnjem obdobju pa sem najbolj ponosen na to, da smo naredili Odmeve in da sem bil v tisti prvi ekipi, ki je vse skupaj snovala – pokojni Mile Vreg je bil prvi voditelj, v prvi ekipi pa sta bila še Uroš Slak in Tanja Starič, Nada Lavrič in jaz sva bila urednika. Oddaja zdaj poteka že osemnajst let, obletnica je bila pred tremi tedni. Svoje pove tudi deset viktorjev, ki so zaklenjeni v naši vitrini. To samo mimogrede, več mi pomenijo priznanja, ki nam jih izkažejo ljudje, več mi pomenijo številna sklicevanja na oddajo in to, koga povabimo v oddajo. Glede števila citatov v slovenskem medijskem prostoru nosimo zastavo. Menim, da ni bolj citirane oddaje.
TFL Glasnik:
Kako kot nekdo z dolgoletnimi izkušnjami v informativnem programu vidite informativni program? Kaj je za vas dober informativni program?
Vlado Krejač:
Dober informativni program je tisti, ki pove največ. In to po resnici. To je zelo težko, povezano je z objektivnostjo, ob čemer nekateri pravijo, da je sploh ni, drugi pa, da je nemogoča. Idealno to pomeni, da se ji skušamo čim bolj približati, kar spet ni vedno lahko. Glede na poplavo medijskih virov, ki smo jih deležni in ki so se v zadnjih 15 letih popetdeseterili, od novih portalov do agencijskih virov, in če upoštevamo še Twitter in Facebook, je to neverjetno. Seveda za vsakim od virov stojijo različni interesi. Za vsakim. To moramo upoštevati in je zdaj v informativnih programih največja težava, komu verjeti. Že tako mora novinar preverjati vsako informacijo, zdaj pa ni dovolj enkrat ali dvakrat preveriti. Preveriti moraš petkrat, šestkrat, ker različni viri različno poročajo in različno obravnavajo različne teme. To je težaško delo, zato da je lahko končni izdelek neki približek – to je sizifovo delo, strahoten napor.
TFL Glasnik:
Kako se odločiti? Kaj je potem za vas objektivno? Lastna presoja? Izkušnje? Lastniki? Vplivi politike?
Vlado Krejač:
Mešanica vsega tega, vsekakor pa izkušnje in poznavanje ljudi, ki nastopajo v različnih okoljih. In preverjanje na čim več mestih pri čim več virih, ki potem interpretirajo na različne načine. Če ne gre drugače, jih pač navedemo in si ljudje, ki zagotovo več vejo kot mi, izostrijo sliko. Strašno težko je igrati na prvo žogo. Pogosto je tudi zelo škodljivo, če izpljuneš nekaj, kar v resnici ne stoji.
TFL Glasnik:
Kako potem gledate na nove medije, ki so prišli v Slovenijo? V mislih imam predvsem tiste s tujimi lastniki, ki so morda dali v ospredje več senzacionalizma, ki jim manjka ves ta del preverjanja, ki igrajo na prvo žogo. Kaj to pomeni za ves medijski prostor?
Žal mi je, da je to preslikava nekega zahodnjaškega načina prodajanja vsebin in medijev z jasnim kapitalskim ciljem: zaslužiti čim več. Stvar mi je povsem jasna, in to velja za vse, za tiskane in za komercialne televizijske medije. Da ne govorim o portalih in podobnih 'izmišljotinah'. V osnovi sem kot delavec informativnega programa zelo zelo kritičen do teh pojavov. Tudi v Sloveniji imamo nekaj takih, pri katerih na koncu ugotoviš, da stvari namenoma plasirajo, da so dirigirani, vprašanje pa je, ali so tudi plačani. Za informacije, ki so objavljene, ali za informacije, ki niso objavljene. To je vredno razmisleka. Ko to veš, potem znaš izluščiti, kaj je res in kaj ne. Običajno je v teh medijih zelo spretna mešanica resnic, polresnic in popolnih laži. Ta fenomenalna mešanica seveda vedno onemogoča pravi pogled in zavaja na različne načine ter v različne smeri. Če na to nasede kateri od malo resnejših medijev, lahko pride do zmede in celih afer, ki v resnici - to ugotoviš na koncu - sploh niso afere.
TFL Glasnik:
Kako bi to preprečili?
Vlado Krejač:
Praktično nemogoče. Trkati na zavest sploh nima smisla, saj gre za ljudi brez vesti, ključno vlogo igra samo denar ali drugi privilegiji: potovanja, avtomobili in drugi privilegiji, kar je na zahodu utečeno in prinešeno k nam. Če gledate tuje afere od Murdocha naprej o tem, ali se je nekaj objavilo ali se ni, vidimo, da je to cela industrija.
TFL Glasnik:
Mediji so četrta veja oblasti. Nekako ste že odgovorili na vprašanje o zavedanju odgovornosti. Škoda pa je velikanska, saj ljudje ne vedo, komu verjeti in komu ne.
Vlado Krejač:
Težko govorimo o stari šoli, čeprav imata vzgoja in šolanje neki svoj pomen, ki pa ni ključen pri teh stvareh. Zavedanje o tem poslanstvu bi moralo imeti neko vlogo pri vesti ali zavesti. Če gremo v poklic samo zato, da bomo zvezde in da bomo vodili TV-dnevnik ali ne vem kaj, potem je to brca v temo. Zavest o nujnosti objektivne, resnične in prave informacije bi morala izhajati iz tega, da se moramo najprej nekaj naučiti, da lahko nekaj delamo. V rumenih medijih pa je interes jasen.
Pred očmi moramo imeti honorarno delo v medijih, to prekarno delo. Morava vedeti, da več kot polovica ljudi ni v rednem delovnem razmerju. Redno je zaposlena dobra tretjina in je človek v bistvu vedno bolj odvisen od delodajalca kot tisti, ki je redno zaposlen. In tam je možen vedno večji pritisk delodajalca ali potencialnega naročnika. Krog se sklene.
TFL Glasnik:
Za nameček je tu še neurejeno lastništvo v medijih.
Vlado Krejač:
To je slovenski problem in ne vem, kdaj ga bomo rešili. Večera nismo rešili, na Delo čakam, Dnevnik je tudi vprašljiv. Edino za RTV vemo, da je javni zavod, ki mora delati, kar predpisuje zakon, da ne govoriva o tem, kakšna je sestava sveta RTV, ki je čisti politični organ.
TFL Glasnik:
Se vam ne zdi, da bi bila potrebna neka etika, kot jo imajo zdravniki, recimo.
Vlado Krejač:
Saj imamo kodeks.
TFL Glasnik:
Da, vendar se ga krši. Kako to rešiti? Dela se strašna škoda.
Vlado Krejač:
Imamo novinarsko razsodišče in vse to, kako to okrepiti, je drugo vprašanje.
TFL Glasnik:
Še zadnje vprašanje. Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?
Vlado Krejač:
Slovencem? Naj razmišljajo s trezno glavo in naj upoštevajo vse odzive na trenutna dogajanja in dogodke od vsepovsod, da si bodo našli pravo mnenje in svojo sliko. Ob vsem tem, kar se dogaja, ni nekega velikega optimizma, da bi nam kmalu šlo bolje. Treba bo kaj narediti za to, da nam bo boljše. Zato govorim o trezni glavi in o razmislekih, ki so potrebni za reševanje položaja, v kakršnem smo.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Foto: Barbara Reya
piše: odvetnik Matej Planinc, zaposlen pri Odvetniški družbi Planinc in Potočar, o.p., d.o.o.
Predmet tega članka je po mnenju avtorja sporna odločitev Državne revizijske komisije v postopku javnega naročanja, v katerem je naročnik po koncu roka za oddajo ponudb zahteval od ponudnika dopolnitve, katerih prej v javnem razpisu ni ustrezno predvidel.
V konkretnem primeru odločitve Državne revizijske komisije je šlo za revizijo javnega naročila po postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi, ki ni bilo financirano iz evropskih sredstev.
Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (skrajšano: Državna revizijska komisija) je že obravnavala zahtevke za revizijo, v katerih se je eden od očitkov vlagateljev zahtevka za revizijo nanašal tudi na naknadne zahteve ponudnika po predložitvi dodatnih dokazil.
Državna revizijska komisija je v odločbi št. 018-358/2011 zapisala:
»Naročnik mora ponudbe ponudnikov presojati in ocenjevati na dan prejema ponudbe in pri tem upoštevati izpolnjevanje zgolj tistih zahtev, ki so bile v razpisni dokumentaciji določene. Tako naročnik pri ocenjevanju ponudb ne more upoštevati vpliva kasnejših dogodkov, ki v razpisni dokumentaciji niso bili določeni, vendar pa bi lahko na pripravo ponudbe bistveno vplivali. Kajti v primeru, da bi se takšno ravnanje naročniku dopustilo, bi s tem naročnik pridobil diskrecijsko pravico pri pregledovanju in ocenjevanju ponudb ter ugotavljanju njihove popolnosti, kar pa bi bilo v nasprotju z izvrševanjem temeljnega načela enakopravne obravnave ponudnikov.«
Nadalje je Državna revizijska komisija v odločbi št. 018-106/2013 zapisala:
»Kot je to Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, pa tudi v predmetni odločitvi, od ponudnikov ni mogoče zahtevati več, ali drugače, kot je od njih zahtevala vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija. Kot izhaja iz prvega odstavka 8. člena ZJN-2 mora biti ponudnik izbran na pregleden način in po predpisanem postopku, iz načela transparentnosti javnega naročanja pa izhaja tudi zahteva, da so vsi pogoji in podrobna pravila postopka oddaje javnega naročila v javnem razpisu ali razpisni dokumentaciji določeni jasno, natančno in nedvoumno, tako da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako (v zvezi s tem primerjati zlasti sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-368/10, Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, točka 109, pa tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi številka C-496/99 P, Evropska komisija proti CAS Succhi di Frutta SpA, točka 111).«
Mednarodni računovodski standard 11 – Pogodbe o gradbenih delih (v nadaljevanju MRS 11)(EU L 320/2008 do 95/2013) namenja posebno poglavje pripoznavanju pogodbenih prihodkov in stroškov. Praviloma se prihodki in odhodki, povezani s pogodbo o gradbenih delih, pripoznajo kot prihodki in odhodki v odvisnosti od stopnje dokončanosti pogodbenih dejavnosti na dan izkaza finančnega položaja (bilance stanja). To pomeni, da prihodki, zaračunani v gradbenih situacijah, niso dokončni, pač pa je potrebno ugotoviti, kakšen delež obračunanih del je skladen z opravljenimi deli na gradbišču. Enako velja za stroške, ki se prav tako lahko delno nanašajo na prihodnja obdobja in ne morejo bremeniti odhodkov tekočega obdobja. Če obstaja verjetnost, da bodo stroški, ki se nanašajo na prihodnja obdobja, v prihodnosti pokriti, se izkažejo kot nedokončana proizvodnja. Če pa ocene kažejo na to, da bodo stroški v prihodnosti presegli celotne pogodbene prihodke, je potrebno pričakovano izgubo po pogodbi o gradbenih delih takoj pripoznati kot odhodek.
MRS 11.23 opredeljuje pogoje, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da je mogoče izid pogodbe o gradbenih delih zanesljivo izmeriti. V primeru pogodbe s stalno ceno morajo biti izpolnjeni sledeči pogoji:
V primeru pogodbe s stroški in dodatkom morata biti izpolnjena sledeča pogoja:
Kot smo že zapisali, MRS 11 določa, da se morajo prihodki in odhodki pripoznati v posameznem obračunskem obdobju na osnovi stopnje dokončanosti pogodbenih del, torej v obdobjih, v katerih je bilo delo dejansko opravljeno. Stopnja izpolnjenosti pogodbe se lahko določi na različne načine. MRS 11.30 določa, da mora podjetje uporabiti metodo, ki zanesljivo meri opravljeno delo. Odvisno od vrste pogodbe lahko metode vključujejo:
Na osnovi ugotovljene stopnje dokončanosti del (razmerja opravljenega dela nasproti delom po celotni pogodbi o gradbenih delih) podjetje pripozna prihodke in odhodke obračunskega obdobja. Preveč obračunane prihodke po začasnih gradbenih situacijah, ki skladno s pogodbenimi določili sicer lahko odstopajo od dejansko opravljenih del, je potrebno časovno razmejiti in jih pripoznati v kasnejših obdobjih. Stroški, ki se nanašajo na prihodnja obdobja in obstaja verjetnost, da bodo v prihodnosti tudi pokriti, se pripoznajo kot nedokončana proizvodnja. V primeru, da obstaja verjetnost, da bodo celotni pogodbeni stroški presegli celotne pogodbene prihodke – pričakovana izguba, jih je potrebno skladno z določili MRS 11.36 takoj pripoznati kot odhodke. Znesek pričakovane izgube se določi glede na to:
Izbira metode določitve stopnje dokončanosti del lahko pomembno vpliva na poslovni izid podjetja, zato MRS 11 podrobno določa razkritja v računovodskih izkazih podjetja. Razkriti je potrebno:
Poleg naštetih razkritij mora podjetje predstaviti še kosmati znesek terjatve do naročnika pogodbenega dela kot sredstvo in kosmati znesek dolga kot obveznost. Podjetje mora razkriti tudi vse pogojne obveznosti in sredstva, ki lahko izhajajo iz pogodbe o gradbenih delih (jamstva, terjatve, pogodbene kazni in druge možne izgube).
Pri izračunu štirikratnika kapitala v formuli za izračun presežka posojil, ki jih prejme zavezanec od družb v skupini, ki imajo neposredno in/ali posredno udeležbo v kapitalu zavezanca, se upošteva celotni kapital zavezanca, ki ga na podlagi posredne udeležbe obvladuje t.i. krovna matična družba.
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12 in 81/13) v prvem odstavku 32. člena določa, da se pri zavezancu, posojilojemalcu (razen pri posojilojemalcih bankah in zavarovalnicah) kot odhodek ne priznajo obresti od posojil, ki so prejeta od delničarja oziroma družbenika, ki ima kadarkoli v davčnem obdobju neposredno ali posredno v lasti najmanj 25 % delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic v zavezancu, če kadarkoli v davčnem obdobju ta posojila presegajo štirikratnik zneska deleža tega delničarja oziroma družbenika v kapitalu zavezanca, razen če zavezanec dokaže da bi presežek posojil lahko dobil od posojilodajalca, ki je nepovezana oseba. Nadalje je v drugem in tretjem odstavku 32. člena ZDDPO-2 določeno, da se za posojila delničarja oziroma družbenika po prvem odstavku tega člena štejejo tudi posojila osebe, ki se kadarkoli v davčnem obdobju šteje za povezano osebo tako, da ima delničar oziroma družbenik ali njegovi družinski člani hkrati neposredno ali posredno najmanj 25 odstotno udeležbo v zavezancu in tej osebi, ter tudi posojila tretjih oseb, za katera jamči ta delničar oziroma družbenik, oziroma če so posojila pridobljena v zvezi z depozitom tega delničarja oziroma družbenika v tej osebi.
Pomeni, da se za ugotovitev prekomernega financiranja zavezanca z dolžniškim kapitalom kvalificiranega delničarja, ki ima v lasti najmanj 25 odstotni delež v kapitalu zavezanca neposredno ali posredno preko povezanih oseb v skupini, upošteva celotni kapital zavezanca, ki ga ima v lasti kvalificirani delničar bodisi neposredno bodisi posredno preko drugih družb v skupini, in ne le kapital v višini deleža posamezne neposredne ali posredno povezane družbe, saj je t.i. krovna matična družba posredna lastnica celotnega kapitala zavezanca.
Vir: pojasnilo DURS
Ob koncu leta je opaziti pospešeno oglaševanje skladov za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer je vselej poudarek na prihranku dohodnine, ker naj bi imel vlagatelj kot fizična oseba pravico do uveljavitve posebne olajšave. Neposredno to sicer drži, vendar je po mojem mnenju bralca potrebno opozoriti, da ne gre za pravo olajšavo, temveč le za odlog plačila dohodnine. Dohodnino bo namreč potrebno plačati ob izplačilu vplačanih sredstev.
Namen članka ni, da bi se opredeljevali do sistemske sheme prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj, temveč da se zavezance ustrezno seznani z davčnimi posledicami takšnih zavarovanj. Pogosto namreč zavezanci vrsto let vplačujejo sredstva in plačujejo nižjo dohodnino iz naslova uveljavljanja davčnih olajšav, ob izplačilu pa doživijo hladen tuš, saj se izplačilo obdavči po dohodninski lestvici (od 16 do 50-odstotna davčna stopnja).
Ob izplačilu se plača dohodnina, ki je bila privarčevana ob vplačilu, ko je zavezanec uveljavljal olajšavo.
V skladu z navedenim po mojem mnenju ne gre za pravo olajšavo, temveč za ukrep, ki odloži plačilo davčne obveznosti, podobno kot to velja za odlog plačila dohodnine od kapitalskih dobičkov, če pride do neodplačnega prenosa kapitala s staršev na otroke ali z enega zakona na drugega v skladu s 100. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2).
Glede olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je v 117. členu ZDoh-2 določeno, da se davčna osnova lahko zmanjša za znesek premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki jo je plačal zavezanec zase izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Sloveniji ali drugi državi članici EU, po pokojninskem načrtu, ki je odobren in vpisan v poseben register v skladu s predpisi, ki urejajo prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Znesek vplačil v prostovoljno dodatno zavarovanje torej znižuje davčno osnovo za odmero dohodnine, vendar je potrebno dodati, da je v istem členu ZDoh-2 nadalje določeno, da se lahko davčna osnova zniža največ za 24 odstotkov obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca, oziroma 5,844 odstotka pokojnine zavarovanca in ne več kot 2.819,09 evra v letu 2014 (nominalni znesek usklajuje na letni ravni ministrstvo za finance).
Velja dodati, da lahko vplačujejo tako delodajalci kot fizične osebe same. Če vplačuje neposredno delodajalec, se le-ta ne obdavčijo, saj se premije v skladu z drugo točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Vendar velja dodati, da lahko v primeru, ko premije vplačujeta tako delodajalec kot tudi zavezanec sam, zavezanec kot fizična oseba uveljavlja olajšavo le od tistega dela vplačane premije, ki je enaka razliki med zneskom olajšave in premijo, ki jo je vplačal delodajalec (torej se olajšava zavezanca na letni ravni zniža za zneske vplačil, ki jih je izvršil delodajalec).
Iz določb prvega odstavka 40. člena ZDoh-2 izhaja, da se izplačila (vključno z rentami) iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, če je pokojninski načrt odobren in vpisan v poseben register, kot je opisano zgoraj.
Za dohodek iz delovnega razmerja velja, da se izplačana zavarovalna vsota obdavči po progresivni dohodninski lestvici z davčnimi stopnjami od 16 do 50 odstotkov. Torej so izplačila iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja obdavčena z dohodnino, kar pomeni, da zavezanec sicer lahko koristi olajšavo ob vplačilu premije, vendar bo dohodnino plačal ob izplačilu sredstev. Njegov dohodek torej ne bo ostal neobdavčen.
Izjemoma ZDoh-2 v tretjem odstavku 42. člena določa, da se v davčno osnovo od pokojninske rente všteva 50 odstotkov dohodka. Ob zaključku zavarovalne police lahko zavarovanec izbere možnost, da se mu ne izplača zavarovalna vstopa v enkratnem znesku, temveč da prejema ali doživljenjsko ali pa časovno omejeno rento. Če zavarovanec namesto enkratnega izplačila izbere rento, bo obdavčena le polovica izplačanega dohodka.
To je tudi edina možnost, da zavezanec dejansko nekaj prihrani pri davkih, saj ob vplačilih premij uveljavlja olajšavo, nato pa se obdavči le polovica dohodka (izplačane rente). Druga polovica ostane neobdavčena tudi po izplačilu zavarovalne vsote.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da je znesek olajšav, kot jih lahko zavezanec koristi, na letni ravni omejen. Če bi zavezanec vplačal višje premije, za presežek ne bi mogel koristiti olajšave, čeprav bi bil ob izplačilu znesek presežka v celoti obdavčen, ker tovrstne izjeme v zakonu niso določene. Torej bi lahko prišlo celo do »dvakratne« obdavčitve istega denarja. Prvič ob izplačilu plače ali drugega dohodka, ko zavezanec na letni ravni ne bi mogel uveljavljati olajšave za dodatno pokojninsko zavarovanje, in drugič ob izplačilu zavarovalne vsote.
Prav tako velja dodati, da zavezanec nikakor ne sme pozabiti uveljavljati olajšav, saj bi bila takšna opustitev v njegovo breme, ker bi bil dohodek obdavčen ob prejemu sredstev, nato pa še ob izplačilu zavarovanja. V skladu z zakonskimi določili velja, da se izplačilo zavarovalne vstope obdavči ne glede na to, če posameznik ob plačilih premij olajšave uveljavlja ali ne.
Za zaključek velja dodati priporočilo, da je z davčnega vidika smiselno vplačevati premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predvsem do višine olajšav, ki jih lahko posameznik koristi v davčnem letu.
Vir: revija Denar - Domen Romih
Vsaka investicija, ki se oddaja na osnovi javnih naročil, mora temeljiti na skrbno pripravljeni investicijski dokumentaciji in ocenjenih investicijskih stroških. Zelo pomembna je izdelava razpisne dokumentacije, ki mora temeljiti na idejnih projektih in specifikacijah, ki omogočajo kakovostne in primerljive ponudbe. Prav tako morajo kriteriji za izbiro ponudnika biti strokovno pripravljeni in ne smejo temeljiti zgolj na najnižji ceni. Namreč v zadnjih letih se pri gradnji investicijskih objektov srečujemo s številnimi problemi, povezanimi s prekoračitvijo pogodbenih rokov, slabo kakovostjo objektov in zahtevki za povišanje cene.
V ta namen je vlada RS že v Uradnem listu RS št. 54/2010 objavila popravek Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije – v nadaljevanju uredba (iz leta 2006), ki ureja področje priprave in nadzora investicij na področju javnih financ. Pripravljavec je s tem popravkom uredbe upošteval prvotno evropsko usmeritev v Priročniku za izdelavo analize stroškov in koristi investicijskih projektov iz leta 2004, katerih namen je bil uskladitev terminologije in odprava dvojnosti postopkov pri prostorski zakonodaji. Manjše spremembe so bile narejene tudi na področju posodobitve izrazoslovja in pri zahtevanih razvojnih merilih.
Uredba je osnovni metodološki predpis za načrtovanje in izvajanje investicij v javnem sektorju. Zakonska podlaga zanjo je v Zakonu o javnih financah in zajema tri pomembne značilnosti, ki se pojavljajo pri vsaki investicijski odločitvi, vendar v različnem obsegu. Prva je, da so investicije popolnoma ali delno nepovratne. Povedano drugače: začetni investicijski strošek ni nikoli v celoti povrnjen, razen v primeru, da se spremenijo bistvene značilnosti investicije, in v primeru, kadar hočemo preklicati prvotno investicijsko odločitev. Druga značilnost investicije je, da obstaja negotovost glede prihodnjih denarnih tokov investicije. Najkoristneje je, da izdelovalec investicijske dokumentacije predhodno oceni verjetnosti posameznih scenarijev investicije in na podlagi teh ocen določi vrednost posamezne investicijske odločitve. Tretja – najbolj pasivna značilnost investicij je, da ima izdelovalec investicijske dokumentacije možnost investicijsko odločitev preložiti na primernejši čas v prihodnosti.
Investicija mora biti načrtovana v proračunu države ali občine, to torej pomeni, da je o njej odločil državni zbor oziroma občinski svet; zato mora biti pripravljena pregledno, načeloma vsaka investicija posebej in zanjo predvidena potrebna sredstva. Če gre za večletno investicijo, se v proračunu predvidijo potrebna sredstva samo za vsako proračunsko obdobje. Obseg celotne investicije pa je potem razviden iz investicijskega programa, ki je tudi prvi pogoj, da se odda javno naročilo investicijskega značaja. Že v tej fazi priprave javnega naročila je potrebno izvesti študije in analize stroškov in koristi, v skladu z veljavno uredbo.
Preden se pripravljavec investicijske dokumentacije poda v pripravo, mora poznati vsebinsko zelo prepletena področja v treh različnih dokumentih. Dokumenti so našteti po fazah priprave in glede na višino sredstev, ki so vložena v investicijo:
Dokument identifikacije investicije projekta (DIIP) – v tem dokumentu se analizira obstoječe stanje in želje ter potrebe. V izvedbi študije trga in ekonomskih potreb se sočasno analizira povpraševanje po investicijskem namenu. Razvojne, prostorske, kadrovske in druge možnosti se obravnavajo kot pomemben parameter pri odločanju. Pri pripravi tovrstne dokumentacije je potrebno poznati tudi podobne projekte z opazovanega področja zaradi priprave strokovnih podlag. Investitor kot pripravljavec ali naročnik mora DIIP pripraviti za vse investicijske projekte, ki bodo uvrščeni v Načrt razvojnih programov države ali občine. DIIP potrdi predstojnik organa s sklepom o potrditvi investicijske dokumentacije.
Predinvesticijska zasnova (PIZ) – v tem dokumentu se obravnava več variant nameravane investicije. Izbere se najprimernejša med slednjimi, ki je običajno skupek različnih analiz. Te prikažejo najprimernejšo oziroma tisto, ki najbolj ustreza investitorju. V analizi variant in koristi se izvede tudi študija izvedljivosti, bodisi v obliki analize stroškov in koristi bodisi v obliki statičnega in dinamičnega finančnega pristopa.
Dokument PIZ je prav tako domena investitorja, ki pa običajno zaradi kompleksnosti in delnega nepoznavanja analize pripravo te dokumentacije prepušča zunanjim izvajalcem. Sodelovanje med naročnikom in zunanjim izvajalcem temelji na izmenjavi podatkov in končnega plačila storitve za pripravo dokumentacije. V tem navadno dvanajst poglavij dolgem dokumentu so zajete investicije nad 2,5 milijona evrov. Tudi ta oblika investicijske dokumentacije mora biti potrjena s sklepom investitorja. Ta dokument je nekakšna vmesna faza med DIIP in naslednjim ključnim dokumentom investicijske dokumentacije.
Investicijski program (IP) prevzema ključno mesto pri pripravi investicijske dokumentacije, saj povzema oba predhodna dokumenta (DIIP in PIZ). IP je potreben za vse projekte, vrednostno višje od pol milijona evrov. Če se je v PIZ obravnavalo več možnosti investiranja, se v IP posveti najbolj primerni različici in se jo dodatno dodela ter predvidi rezultate, in sicer v obliki analize stroškovne učinkovitosti. V tem dokumentu se predvidi oblika pogodbe s potencialnim sofinancerjem. Ni nujen dodatek šestnajst poglavij dolgega dokumenta, predstavlja pa pomemben dodatek v obliki študije izvedbe projekta. V študiji se predvidijo organizacija vodenja, fizični in finančni kazalniki izvedbe in vrednotenje učinkov. V tej fazi idejni projekti že imajo podobo v obliki projekta gradbenih del (PGD) in v obliki projekta za izvedbo (PZI). Vsebina PZI daje zelo natančen popis del in potrebno višino sredstev za izvedbo projekta. Tudi za IP je potrebno imeti sklep o potrditvi poslovodstva.
Vir: revija Denar - mag. Irena Prodan
V skladu s 64. členom ZGD-1 in 230. členom ZGD-1 se čisti dobiček posameznega poslovnega leta lahko uporabi za naslednje namene in po naslednjem vrstnem redu:
Uporabo dobička za namene iz prejšnjega odstavka mora upoštevati že uprava ob sestavi letnega poročila.
Organi vodenja ali nadzora lahko pri sprejemu letnega poročila iz zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi čistega dobička za namene iz prvega odstavka 230. člena, ZGD-1 oblikujejo druge rezerve iz dobička, vendar za ta namen ne smejo uporabiti več kot polovice zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi dobička za namene iz prvega odstavka 230. člena ZGD-1.
Statut lahko pooblasti organe vodenja ali nadzora, da smejo za oblikovanje drugih rezerv iz dobička uporabiti tudi delež, ki je večji od polovice zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi dobička za namene iz prvega odstavka 230. člena ZGD-1. Če se z delnicami družbe ne trguje na organiziranem trgu, lahko statut obravnavano pooblastilo organov vodenja ali nadzora omeji tudi tako, da lahko organi vodenja ali nadzora uporabijo samo delež, ki je manjši od polovice zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi dobička za namene iz prvega odstavka 230. člena ZGD-1. Če statut pooblašča organe vodenja ali nadzora, da smejo za oblikovanje drugih rezerv iz dobička uporabiti delež, ki je večji od polovice zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi dobička za namene iz prvega odstavka 230. člena ZGD-1, to pooblastilo ne velja, če druge rezerve iz dobička že dosegajo polovico osnovnega kapitala ali če bi druge rezerve iz dobička presegle polovico osnovnega kapitala, če bi bilo statutarno pooblastilo za oblikovanje rezerve iz dobička uporabljeno.
Če o sprejetju letnega poročila v skladu s tem zakonom odloča skupščina, lahko ob njegovem sprejetju odloči, da se iz zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi dobička za namene iz prvega odstavka 230. člena ZGD-1, oblikujejo druge rezerve iz dobička, vendar za ta namen ne sme uporabiti več kot polovice čistega dobička, ki ostane po njegovi uporabi za namene iz prvega odstavka 230. člena ZGD-1.
Vir: portal Tax-Fin-Lex
Za študentsko delo so se s 1. februarjem začele uporabljati določbe novele zakona za uravnoteženje javnih financ, po katerih bo študentov neto zaslužek nekoliko manjši. Vendar pa bo vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Določena je tudi minimalna urna postavka v višini 3,8 evra neto. "Študentsko delo se ohranja, ker je pomemben socialni korektiv. Mladim pa omogoča tudi prvi stik s trgom dela in delodajalcem," je dejal generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela na ministrstvu za delo Peter Pogačar.
Po njegovih besedah je pomembno, da se ohranja fleksibilnost študentskega dela. Z novo ureditvijo pa odpravljajo to, da študentsko delo ne bi prinašalo nobenih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je opozoril. Študentsko delo pa tudi v prihodnje po navedbah ministrstva ostaja ena od najcenejših oblik na trgu dela.
Osnovni mehanizmi študentskega dela ostajajo enaki, pojasnjujejo na ministrstvu. Tudi v prihodnje bo potekalo preko študentskih servisov na podlagi napotnice brez dodatnih administrativnih bremen.
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki ga bodo od študentskega dela morali plačati študentje, bo obračunan po stopnji 15,5 odstotka, prispevek delodajalca pa po stopnji 8,85 odstotka.
Celotna obremenitev študentskega dela za delodajalce se bo z zdajšnjih 30,38 odstotka s 1. februarjem dvignila na 33,74 odstotka. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, delodajalec za plačilo 100 evrov danes plača 130 evrov, po novem pa bo 133 evrov. Študent bo namesto celotnih 100 evrov, kot velja zdaj, dobil neto 85 evrov, a bo imel pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Delodajalec bo od študentskega dela plačal tudi prispevek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po stopnji 0,53 odstotka ter prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 odstotka.
Od študentskega dela bo treba plačati koncesijsko dajatev v višini 16 odstotkov in dodatno koncesijsko dajatev v višini dveh odstotkov. Od omenjene koncesijske dajatve v višini 16 odstotkov gre 8,4 odstotne točke za proračunski sklad ministrstva, 3,8 za Študentsko organizacijo Slovenije in 3,8 za posrednike dela študentom.
Vir: STA
Ustavno sodišče je zavrglo oz. zavrnilo pobudi nekdanjega policista Vladana Obrenoviča za začetek postopka ocene ustavnosti dela kazenskega zakonika. Obrenovič, ki so ga zaradi nedovoljenega prometa z orožjem pravnomočno obsodili na dve leti zapora, kazenskemu zakoniku očita možnost arbitrarnosti organov oblasti pri pregonu kaznivih ravnanj. Pri nekdanjem policistu so med hišno preiskavo leta 2005 našli večjo zalogo vojaškega orožja in tudi eksploziv. Leta 2012 so ga zaradi nedovoljenega prometa z orožjem pravnomočno obsodili na dve leti zapora. Neuspešen je bil tudi z zahtevo za varstvo zakonitosti.
Obrenovič je na ustavnem sodišču izpodbijal prve tri odstavke 310. člena kazenskega zakonika, ki govori o samovoljnosti. Pri tem je navedel, da se zakonski znaki kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksplozivov v delu, ki se nanaša na protipravno hrambo orožja, popolnoma prekrivajo z zakonskimi znaki prekrškov po predpisih, v nasprotju s katerimi naj bi hranil orožje in eksploziv.
Med kaznivimi ravnanji v tem delu naj ne bi bilo jasnih ločnic, zato naj bi bila omogočena arbitrarnost organov oblasti pri pregonu kaznivih ravnanj. Izpodbijane določbe naj bi bile tako v neskladju z načelom določnosti pravnih pravil, načelom enakosti pred zakonom ter načelom zakonitosti v kazenskem postopku. Prav tako naj bi v času, ko so pri njem našli orožje, veljalo prehodno obdobje, v katerem naj bi bila dopuščena legalizacija orožja, ki ga posamezniki protipravno hranijo.
Obrenovič se je pritožil tudi zoper pravnomočno sodno odločbo, s katero je bil spoznan za odgovornega storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 310. členu kazenskega zakonika, in zoper sodbo, s katero je vrhovno sodišče zavrnilo njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da Obrenovič izpodbija tretji odstavek 310. člena kazenskega zakonika, vendar izpodbijani posamični akt ne temelji na tej določbi, zato pobudnik ne izkazuje pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo v tem delu zavrglo. Pri izpodbijanju prvega in drugega odstavka istega člena je sodišče ocenilo, da pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je zavrnilo. Ustavne pritožbe zoper sodbo vrhovnega sodišča pa ustavno sodišče ni niti sprejelo v obravnavo. Ustavni sodnik Jan Zobec je bil pri odločanju o tej zadevi izločen, sicer pa je sodišče na seji 29. decembra svojo odločitev sprejelo soglasno.
Vir: STA
V mesecu FEBRUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 28.1.2015 - 3.2.2015 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 1 novost | 3 novosti | 2 novosti | 3 novosti | 1 novost |
V tem tednu izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 28.1.2015 - 3.2.2015 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 10 novosti | 11 novosti | 7 novosti | 15 novosti | 9 novosti | |
2. UPRAVNO PRAVO | 3 novosti | 1 novost | 3 novosti | 1 novost | 2 novosti | 5 novosti | |
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 3 novosti | 2 novosti | 1 novost | |||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 2 novosti | 3 novosti | 1 novost | 1 novost | 10 novosti | ||
5. JAVNE FINANCE | 3 novosti | 17 novosti | 7 novosti | 4 novosti | 16 novosti | 5 novosti | |
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 3 novosti | 36 novosti | 4 novosti | 9 novosti | 7 novosti | 4 novosti | |
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 7 novosti | 3 novosti | 3 novosti | 8 novosti | 11 novosti | 4 novosti | |
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 10 novosti | 2 novosti | 1 novost | 15 novosti | 9 novosti | ||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 2 novosti | 1 novost | |||||
10. MEDNARODNI ODNOSI | 3 novosti | 2 novosti | 7 novosti | ||||
11. OBČINE | 33 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .