»V prvih letih nastajanja idej za Tehnološki park Ljubljana smo spraševali za pomoč in nasvete v tujini, danes pa že iz tujine prihajajo k nam po nasvete in po pomoč«, je za današnjo rubriko Pogovor povedal naš gost, mag. Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana. Vabljeni k branju!
Današnjo temo tedna smo namenili odloženim davkom. Odloženi davki so tisti del davka od dohodkov pravnih oseb, ki se v tekočem obračunu davka od dohodkov pravnih oseb ne obračunajo. Gre za zneske davka od dohodkov pravnih oseb, ki so vsebovani v začasnih razlikah. Začasne razlike so lahko obdavčljive davčne razlike, ki se izkažejo v obveznostih za odloženi davek ali odbitne začasne razlike, ki se izkažejo kot terjatve za odloženi davek. Odloženi davki so lahko pomembna postavka v računovodskih izkazih srednjih in velikih podjetij, njihovo pravilno obračunavanje pa lahko pomembno vpliva na pošten prikaz poslovanja podjetja.
Mag. Iztok Lesjak je direktor Tehnološkega parka Ljubljana.
TFL GLasnik:
Direktor Tehnološkega parka Ljubljana ste že od samega začetka in danes je park povsem na novo zgrajen v obsegih, ki marsikoga navdušujejo. Kako se je v resnici vse skupaj začelo in kaj vse ste morali narediti ob tem projektu?
Iztok Lesjak:
Začeli smo na Inštitutu Jožef Stefan. Takrat ko je bil Inštitut podržavljen. Ves ostali del gospodarstva se je privatiziral, Inštitut pa se je podržavil. Takrat smo imeli tam raziskovalne skupine, ki so bolj nastopale na trgu kot v samih raziskavah, kar je pomenilo, da je pretežni del njihovega prihodka prihajal s trga in ne iz sredstev Raziskovalne skupnosti. Tem skupinam smo želeli pomagati, da bi lahko svoje dejavnosti izvajale zunaj Inštituta, ki je postal javni zavod – torej bi delovali kot zasebna podjetja. Sam pa sem imel izkušnje, saj sem bil dve leti v podobnem okolju v Trstu, bil sem tudi marketingar, oziroma sem delal pri posredovanju raziskovalnih dosežkov na tržišče. In smo začeli tole – najprej smo spisali strategije: belo knjigo, zeleno knjigo, kaj bomo počeli, kaj je tisto, kar pri nas manjka za visoko tehnološko podjetništvo, kako pripomoči k razmahu tega podjetništva z vsem potrebnim, z infrastrukturo. Danes imamo 295 članov, začeli pa smo s štirimi podjetji, štirimi skupinami z Inštituta Jožef Stefan. To je torej ta sled, v tem uživam, saj prihajajo vedno novi, mladi ljudje, nove ideje in pobude, mi pa se moramo odzivati na te pobude.
TFL GLasnik:
Kdaj se je vse to začelo?
Iztok Lesjak:
Leta 1993, v tej obliki pa je bil Tehnološki park ustanovljen 1995, vsemu pa je predhodnik Tehnološki park na Inštitutu Jožef Stefan, kar je bil projekt v direktorjevi pisarni. Potem smo šli v ustanovitev družbe, v okolju pa je že bilo med našimi lastniki nekaj tehnoloških liderjev – podjetij, kot so Iskratel, Iskra Sistemi, Lek in, kajpada, sosednji inštituti: Nacionalni inštitut za biologijo, Inštitut za kemijo. Na začetku smo imeli tudi tehnološko razvojni sklad. Ta delež se je potem prek vlade prenesel na mestno občino Ljubljana s sedmimi družbeniki kot ustanovitelji. In še vedno je prostor za univerzo, za katero mislimo, da bi morala biti med ustanovitelji. Pogovarjamo se, pogovori so počasni.
Družba raste z lastnim navdihom. V nekaterih sredinah je lažje, ker jim javni sektor zgradi infrastrukturo in inštitucija to dobi v upravljanje. Pri nas ne. Mi smo vezani s krediti, ki jih vračamo. Res pa je, da smo za infrastrukturo dobili sredstva evropskega razvojnega sklada in da smo ta sredstva dobro unovčili. Ne glede na to, kako bo z nami, ta infrastruktura bo vedno ostala mladim in novim visoko tehnološkim podjetjem.
TFL GLasnik:
Kaj pa so glavne značilnosti tehnološkega parka? Katere dejavnosti podpirate?
Iztok Lesjak:
En del je v skupini za infrastrukturo – to so tiste dejavnosti, ki so vidne navzven. Oddajamo prostore, imamo parkirne prostore, skladišča, laboratorije.
Na višji ravni so generične storitve, ki jih nudimo. Na naše območje smo naselili družbi, ki opravljata računovodske storitve, dve družbi, ki se ukvarjata z marketingom, štiri družbe tveganega kapitala, bife, zdravstveno ambulanto. To bi bile sicer lahko naše družbe, vendar smo jih povabili od zunaj. Manjkajo nam določene dejavnosti: vrtec, notar, restavracija, da ljudem pač ni treba hodit po mestu.
Tretji sklop, pri katerem menimo, da imamo ključne pristojnosti, je pomoč pri hitrejši rasti posameznih podjetij. To smo skušali zložiti v dvoje, kar je naša blagovna znamka. Oblikovali smo Startup center podjetja Tehnološki park Ljubljana. S tem skušamo pomagati nosilcem tako, da ta center zloži podjetniški projekt do te mere, da bo pripravljen za pogovor z bodočim investitorjem – naj bo to tvegani kapital, ali pa strateški partner. Priprava za pogovor z banko, s končnim kupcem in tako dalje. To ni tako trivialno, saj je potreben napor mentorjev, potrebno je izobraževanje, ker take izkušnje dobiš – mislim le v drugem letniku ekonomske fakultete, kjer za vajo pišejo poslovni načrt. Ves del naravoslovja pa lahko o tem le razmišlja tako, da morda povabi v tim kolega z ekonomsko izobrazbo in bi bilo potem bistveno lažje.
Izjemno pomembno je, da so nosilci idej na trgu pravilno pozicionirani in da imajo ustrezno mrežo: to so obstoječa sorodna podjetja, ki se tem že ukvarjajo in mi z lastnimi izkušnjami. In ko se zagon zgodi ob našem majhnem tržišču, na katerem sicer dobi potrditev ideje, ga lahko čaka potrditev sedmih milijard ljudi – globalni trg. Zato smo oblikovali drugi sklop storitev »Go Global Slovenia«. To pomeni, da s podjetji tvorimo skupine in jih skušamo povezati z ustreznimi središči čez mejo.
Gradimo na recipročnosti in imamo srečo, da smo povezani v mednarodno asociacijo tehnoloških parkov, v kateri predsedujem evropski sekciji tehnoloških parkov in, seveda, povezujemo se s kolegi iz Indije, ZDA, Silicijeve doline, Latinske Amerike. Ugotavljamo, da je za naše skupine zelo pomembno, da imajo na drugi strani podoben milje, da imajo nekoga, ki je zaupanja vreden, ki podobno razmišlja in 'puzli' se začnejo zlagati. Konkretno, v Hong Kongu je kolega, ki razpolaga s programom za vstop na kitajski trg, recimo, njih pa zanima vstop na evropsko tržišče.
TFL GLasnik:
Kakšni so rezultati? Kakšen je delež teh visoko tehnoloških podjetij v primerjavi z vso podporo, ki jo tehnološki park nudi? Kaj je glavna dejavnost le-teh? Koliko so uspešna ta podjetja, koliko jih propade?
Iztok Lesjak:
Delež slednjih je približno 10 odstotkov. V primerjavi z evropskimi državami je to zelo dobro. Iskali smo razloge, zakaj je temu tako. Zunaj je več drznosti, pri nas pa, ko se nekdo odloča za podjetništvo, je že zelo prepričan, ima že prve kupce.
Imamo pa tudi že kar nekaj uspešnih podjetij, takih, ki so od ideje zrasla do približno 50 zaposlenih. So pa tudi takšna, ki so ostalia na ravni posameznika. Torej so ljudje, ki prodajo toliko svojega znanja, da lahko normalno živijo. Če pa pogledamo nastop na globalnem trgu, jih je večina že takih, da so že zunaj. So pa tudi podjetja, ki so jim ciljni kupci naši, najdalj morda sežejo do Hrvaške.
TFL GLasnik:
Katere dejavnosti so zastopane?
Iztok Lesjak:
Imamo multidisciplinarni inštitut, multidisciplinarno univerzo in na začetku zaradi kritične mase in zaradi zazrtosti v podjetništvo, v iskanje dobrih praks nismo ničesar omejevali ali usmerjali. Zdaj smo že malo dozoreli in se nam zdi, da sta informacijska in komunikacijska tehnologija tisti, na kateri bi želeli staviti.
Drugi segment je medicina, zdravje, zdravstvo, zdravilstvo. Imamo že 37 podjetij, ki so aktivna na tem področju, od DNA tkivnega inženirstva, biotehnologije, do proizvodnje nekih aparatov in naprav. Zdi se mi, da imamo v tem dober potencial. Tretji segment pa so neke nove, alternativne tehnologije, alternativni viri energije. Imamo kar nekaj izkušenj in ekip, ki že imajo določene pol produkte in ne vemo, ali se bodo prijeli na globalnem trgu. To so osnovne usmeritve, vendar ne zapiramo vrat tudi drugim, ki pridejo. Kot recimo povezovanje ali multidisciplinarni vidik informacijske tehnologije in zdravstva, kar je danes zelo iskano. Obenem se nam zdi, da bo moralo naše zdravstvo doseči neko preobrazbo in naš park lahko pri tem pomaga.
Prihajajo pa nove, sodobne oblike parkov, ki se že vključujejo v razvoj mesta in regije, kjer so pooblastila urbanistov prenesena pa park, ki zgradi kompleten milje okolja, v katerem boš stanoval, delal, se izobraževal.
TFL GLasnik:
Koliko zaposlujejo vse te firme?
Iztok Lesjak:
Trenutno je okrog 1.400 zaposlenih. Problem teh firm pa je tudi, da se prilagajajo našemu zakonodajnemu okolju in imajo nekaj stalno zaposlenih, nekaj na pogodbah, nekaj na avtorskih pogodbah. Pa študentje, ki si v takšnih formah zgradijo svoje bodoče delovno mesto.
TFL GLasnik:
Kako se lahko neko podjetje vključi v tehnološki park? Katerim kriterijem mora zadostiti, saj je to članstvo tudi prestiž.
Iztok Lesjak:
Vključijo se tako, da pokažejo, da ima njihov podjetniški tim ambicije, da raste, da imajo priložnost in da je lahko njihov posel globalen. Torej posel z višjo dodano vrednostjo. Če pa je to po vrhu še neka nova tehnologija, toliko bolje. Vedno pa pogledamo tudi, ali pomeni novi produkt tudi večjo konkurenčnost za okolico.
Vsekakor je to procedura za vstop, potem mi vključimo nekoga, ki je na začetku redni član in je lahko deležen podpore in pomoči določenih javni sredstev, po treh letih tega rednega članstva in če je uspešno prebrodil začetno dobo, ga povabimo med pridružene člane. Imamo pa tudi kategorijo pridruženih članov, to so že uveljavljena podjetja v okolju, ki lahko prispevajo k naši skupnosti ali pa so že tehnološki liderji na nekem področju.
TFL GLasnik:
Katero podjetje je bilo doslej najbolj uspešno in je izraslo iz Tehnološkega parka Ljubljana – in, kaj je sploh uspeh? Sicer pa: koliko prihodka ustvarijo podjetja v tehnološkem parku in kakšna je poprečna stopnja izobrazbe?
Iztok Lesjak:
Pravimo, da je uspeh, če si priznan tudi v tujini s kapitalom kot renomiran igralec. In ni toliko pomembno, koliko so zaslužili, gre tudi za to, koliko ljudi je zaposlenih in so zadovoljni z vsebino, na kateri delajo. Nekaj je že takšnih, ki so prejeli sredstva tveganega kapitala, naredili so že svoje objekte, med 'staroselci' pa je gotovo Inea, potem Balder, torej podjetja, ki so pred recesijo že imela po 50 in več zaposlenih.
Od vseh zaposlenih jih ima 75 odstotkov izobrazbo z diplomo. O zaslužkih pa imam podatke za leto 2010 in v startup podjetjih je bilo ustvarjenega 15 milijonov eurov prihodka. Vendar morate vedeti, da so to mala podjetja. Bolj preseneča to, da so imele nekatere firme dodano vrednost nekaj sto tisoč evrov, tudi ko je v nekaterih primerih šlo za enega samega zaposlenega. Skupaj pa je bilo v ta podjetja vloženega čez 20 milijonov tveganega kapitala. Kar najbolje govori o potrditvi.
TFL GLasnik:
Za konec še vprašanje o osebnem uspehu. Lani so vas izvolili za predsednika Evropske sekcije Mednarodnega združenja znanstvenih parkov (IASP) in v članstvo v Svetu direktorjev IASP. To je zagotovo veliko priznanje za vas in za Slovenijo, govori pa o mednarodni usmerjenosti, saj združenje deluje v 70 državah. Kako predstavljate Slovenijo v tej tuji druščini?
Iztok Lesjak:
Začeli smo leta 1993 s pisanjem strategije. Združenje znanstvenih in tehnoloških parkov v Veliki Britaniji pa je bilo ustanovljeno že leta 1985. Torej so že imeli združenje, kar pomeni toliko in toliko parkov. Ko smo se mi pogovarjali o infrastrukturi, so se oni že 20 let pogovarjali o storitvah. Ko smo se ozirali po tem, kdo nam lahko pomaga pri prvih korakih, smo našli dve taki inštituciji. Ker pa je bila naša ambicija, da postanemo park, smo se odločili pridružiti temu mednarodnemu združenju. Prva leta smo mi spraševali, zdaj pa že prihajajo k nam in nas sprašujejo.
In v teh mednarodnih povezavah gre za osebna zaupanja in za ugled. Kamorkoli gremo, smo že enakopravni sogovorniki. Temu se ne moreš izogniti. In veste, gre za okrog 400 parkov, oziroma za okrog 150 tisoč podjetij. In naš potencial so opazile tudi velike multinacionalke, izziv je, kako povezati neko malo podjetje z multinacionalko v situacijo 'win-win situation', da ne bo veliki pojedel malega.
Pogovarjala se je: Zlata Tavčar
Obračun davka od dohodkov pravnih oseb je reguliran v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) (Uradni list RS, št. 117/2006 do 59/2011) (v nadaljevanju ZDDPO-2), ki v 3. odstavku 12. člena določa, da se za ugotavljanje dobička priznajo prihodki in odhodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida oziroma letnem poročilu, ki ustreza izkazu poslovnega izida in prikazuje prihodke, odhodke in poslovni izid na podlagi zakona in v skladu z njim uvedenimi računovodskimi standardi, razen v primeru, ko ZDDPO-2 določa drugače. Razlike pri določanju prihodkov in odhodkov v davčni bilanci, ki so začasnega značaja in davčne olajšave, ki jih je mogoče prenašati v naslednja davčna obdobja so razlog za obračun odloženih davkov.
Pripoznavanje odloženih davkov obravnavajo Slovenski računovodski standardi (SRS) (Uradni list RS, št. 115/2005 do 80/2011) (v nadaljevanju SRS) v Uvodu. Mednarodni standardi računovodskega poročanja MSRP (Uradni list EU L 261/2003 do 305/2011) (v nadaljevanju MSRP),, obravnavajo odločene davke v Mednarodnem računovodskem standardu (v nadaljevanju MRS) št. 12 – Davek iz dobička. Tako SRS, kot tudi MSRP, pri obračunu odloženih davkov, predvidevajo uporabo metode obveznosti po bilanci stanja, ki se osredotoča na začasne razlike. Začasne razlike so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo (njeno) knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. Začasne razlike so lahko obdavčljive začasne razlike oziroma zneski, ki se prištejejo k obdavčljivemu dobičku v prihodnjih obdobjih ali odbitne začasne razlike oziroma zneski, ki se odštejejo od obdavčljivega dobička v prihodnjih obdobjih.
Posledice obdavčljivih začasnih razlik so izkazane v bilanci stanja kot obveznosti za odloženi davek. To so zneski, ki jih bo podjetje moralo v prihodnosti poravnati. Kdaj bo podjetje obveznosti iz naslova odloženega davka poravnalo je odvisno od začasnih razlik, ki so pogojevale oblikovanje obveznosti za odloženi davek. Oblikovanje obveznosti za odloženi davek znižujejo čisti poslovni izid. Obratni vpliv ima odprava obveznosti za odložene davke.
Najpogostejša začasna razlika, ki je osnova za oblikovanje obveznosti za odloženi davek je amortizacija. Obveznost za odložene davke se oblikuje, če je davčno priznana amortizacija, obračunana v davčnem obračunu višja od tiste v računovodskih izkazih. To pomeni, da so v poslovni bilanci stanja sredstva vrednotena višje kot v bilanci stanja za davčne potrebe. Razlika med obema vrednostma predstavlja osnovo za obračun obveznosti za odložene davke. Obveznost za odložene davke se obračuna kot povečanje odhodkov za odložene davke in obveznost za odložene davke.
Takšno stanje traja do trenutka, ko je sedanja vrednost sredstev v davčni bilanci stanja nič in se za davčne potrebe sredstva prenehajo amortizirati. Za poslovne potrebe se amortiziranje nadaljuje, vendar je sedaj treba amortizacijo izvzeti iz davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb. Popraviti je potrebno tudi višino obveznosti za odloženi davek in tovrstne odhodke. Sedaj se namreč pojavi obračunana obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb.
Posledica odbitnih začasnih razlik so v bilanci stanja izkazane kot terjatve za odloženi davek. V Uvodu v SRS so terjatve za doloženi davek opredeljene kot zneski davka od odhodkov pravnih oseb, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih glede na:
SRS in MSRP definirajo odbitne začasne razlike, kot razlike, katerih posledica so zneski, ki se odštejejo pri ugotavljanju obdavčljivega dobička (davčne izgube) v prihodnjih obdobjih, ko se knjigovodska vrednost sredstva povrne ali se knjigovodska vrednost obveznosti poravna. Kot primer odbitnih začasnih razlik navajamo stroške oblikovanja rezervacij, ki so večinoma v obdobju oblikovanja po trenutno veljavnem ZDDPO-2 davčno priznani v višini 50%. V davčno osnovo se torej všteva 50% oblikovanih stroškov za rezervacijo, razlika, ostalih 50% stroškov predstavlja tudi osnovo za obračun in knjiženje terjatev za odloženi davek ter znižanje odhodkov za odloženi davek. V obdobju, ko dejansko nastanejo stroški, povezani z oblikovanimi rezervacijami, je tudi druga polovica stroškov rezervacij davčno priznanih, terjatve za odloženi davek pa se odpravijo. Povečali se bodo tudi odhodki za odložene davke.
Davčna izguba je izguba, ugotovljena v davčnem izkazu uspeha. Ker podjetje do pokritja davčne izgube (skladno z ZDDPO-2 ni časovne omejitve za pokrivanje izgube) ne bo plačevalo davka od dohodkov pravnih oseb, lahko oblikuje terjatve za odložene davke in zniža odhodke iz naslova odloženih davkov. Ravno obratne knjižbe se pojavijo ob koriščenju (pokrivanju) davčne izgube.
Prenos neizrabljenih davčnih kreditov pomeni neizrabljeni del davčnih olajšav, ki jih je skladno z določili Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb možno prenašati v naslednja obdobja. Tak primer je neizrabljeni del investicijskih olajšav, ki se lahko prenesejo v naslednja davčna obdobja. Tudi v tem primeru se oblikujejo terjatve za odložene davke in znižajo odhodki iz naslova odloženih davkov in tudi v tem primeru se odprava terjatev evidentira kot povečanje odhodkov in znižanje terjatev za odložene davke.
Terjatve za odložene davke, ki so posledica pravice do prenosa neizrabljenih davčnih izgub in neizrabljenih davčnih dobropisov v naslednje obdobje, se pripoznajo, če je verjetno, da bo v prihodnje na razpolago obdavčljivi dobiček. Obdavčljivi dobiček je namreč pogoj za pokritje neizrabljene davčne izgube in davčnih dobropisov.
Pri pripoznavanju odloženih davkov v računovodskih izkazih je torej potrebno upoštevati pravilo, da se obveznosti za odloženi davek morajo pripoznati, terjatve za odloženi davek pa se pripoznajo le, če podjetje upravičeno pričakuje, da bo v bodočnosti ustvarilo dovolj visoke dobičke za poračun terjatev za odložene davke.
Generalna obveznost nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune izhaja iz 36. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 UPB)(v nadaljevanju ZDavP-2).
V skladu z ZDavp-2 morajo zaradi davčnih namenov pravne in druge osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune, odprte pri ponudnikih plačilnih storitev razen, če gre za plačila v manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh plačilih.
Primere, v katerih zgoraj navedenih plačil ni potrebno nakazovati na transakcijske račune, natančneje določa tretji A. del Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 141/06, 46/07, 102/07, 28/09 in 101/11, v nadaljnjem besedilu: pravilnik).
Zadnja novela pravilnika je med drugim prinesla tudi spremembe 23.a člena, ki ureja izjeme od nakazovanja na transakcijske račune.
Bistvena sprememba 23.a člena določa subjektom iz prvega odstavka 36. člena ZDavP-2 obveznost, da fizičnim osebam obvezno nakazujejo na transakcijski račun vse dohodke iz delovnega razmerja, razen pokojnin, nadomestil in drugih dohodkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Nadaljnja sprememba se nanaša na znižanje zneska, nad katerim plačevanje z gotovino med subjekti iz 36. člena ZDavP-2 ni mogoče. Meja se je tako pri plačilih za dobavljeno blago in opravljane storitve ter pri drugih plačilih znižala s 420 evrov na 50 evrov.
V zvezi z navedenim pojasnjujemo, da so povračila potnih in drugih materialnih stroškov, izplačanih pod pogoji in do višin, ki so določeni za povračilo stroškov v skladu s predpisom vlade, oproščena plačila dohodnine samo, če oseba poleg povračil stroškov ne prejme nobenega drugega dohodka (npr. nagrade, žepnine, honorarja).
Če pa prejme tudi drug dohodek, se njen bruto prejemek obdavči kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja. Poleg navedenega mora izplačevalec nagrad prostovoljcem, če znesek na letni ravni presega 150.000 tolarjev, obračunati in plačati posebni davek na določene prejemke.
Na podlagi druge alineje 2. točke 107. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/2006), ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2007, se dohodnina ne plačuje od prejemkov, namenjenih pokritju dokumentiranih stroškov prevoza, prenočitve in dnevnice, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki prostovoljno oziroma na podlagi vabila ali poziva sodeluje v prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih, sindikalnih dejavnostih, v dejavnostih zbornic, verskih skupnosti in političnih strank, pod pogojem, da so te dejavnosti nepridobitne in da v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov pod pogoji in do višin, ki so določeni za povračila stroškov v predpisu vlade iz 44. člena tega zakona.
Velja opozoriti, da so okvirni sporazumi po svoji naravi poseben zaključek javnega naročila (npr. odprtega postopka) in ne poseben postopek, zato se ne končajo s sklenitvijo klasične pogodbe le z enim izbranim ponudnikom, temveč se s ponudniki, ki izpolnjujejo zahtevane elemente v javnem naročanju, sklene posebna oblika sporazuma, ki definira natančne pogoje sodelovanja med podpisniki sporazuma, njihove pravice in obveznosti.
Okvirne sporazume v slovenski zakonodaji poznamo iz začetka leta 2004, ko so bili uvedeni v zakonodajo kot neka posebna oblika omejenega postopka (drugi in tretji odstavek 19. člena ZJN-1). Zakon o javnem naročanju – v nadaljevanju ZJN-2 (Ur. list RS, št. 128/2006, 16/2008, 19/2010) – v 12. točki prvega odstavka 2. člena določa, da je okvirni sporazum: »…sporazum med enim ali več subjekti ali naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju zlasti glede cene, in če je to mogoče, upoštevaje količino.« Novela zakona iz aprila 2010 je v teh postopkih prinesla spremembo le pri sklepanju okvirnega sporazuma z več ponudniki in za primere, ko v slednjih niso opredeljeni vsi pogodbeni pogoji – za te primere je določeno obdobje mirovanja. Pri okvirnih sporazumih torej ne gre za posebno vrsto postopka oddaje javnega naročila, temveč le za »tehniko« naročanja, katere namen je poenostaviti naročanje v primeru vnaprej predvidljivih (»standardnih«) nabav v določenem časovnem obdobju (Bukovec Marovt, 2010). Osnovni namen ureditve okvirnih sporazumov je tako omogočiti naročnikom, da za primere stalnih, ponavljajočih se nabav, že vnaprej izberejo ponudnika(e), ki se bo(do) v določenem časovnem obdobju odz(i)val(i) na njihovo povpraševanje takrat, ko bo nastopila potreba po konkretni nabavi (Kostanjevec, 2007).
Zastavna pravica na nepremičninah je hipoteka. Zastava je ena izmed možnih oblik zavarovanja pred tveganjem ne poplačila terjatve. Z njo je mogoče tveganje močno zmanjšati ali celo popolnoma odpraviti.
Zastavna pravica je sistematično urejena v VI. delu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) (Uradni list RS, št. 87/2002) (v nadaljevanju SPZ), ki v prvem delu vsebuje skupna določila, ki veljajo za vse vrste zastavnih pravic.
Zastavno pravico na nepremičninah, torej hipoteko, pa opredeljuje 2. oddelek VI. dela Stvarnopravnega zakonika, to je od 138. do 154. člena.
Glavne značilnosti zastavne pravice na nepremičninah so:
Takoj po imenovanju Janeza Janše za mandatarja za sestavo nove vlade se je DZ lotil obravnave predlogov treh zakonov, ki jih je z namenom izboljšanja položaja javnih financ pripravila trenutna vlada, ki opravlja tekoče posle. Vsi trije vnašajo spremembe predvsem na področje bančništva, DZ pa jih je potrdil praktično soglasno.
Z novim zakonom o hipotekarni in komunalni obveznici se širi osnova, ki jo lahko dajo banke in druge ustanove kot zastavo v zavarovanje. "S tem bomo slovenskim bankam omogočili, da zavarujejo svoje plasmaje na medbančnem trgu s kakovostnimi papirji," je napovedal minister za finance Franc Križanič.
Področje izdajanja hipotekarne in komunalne obveznice ureja že zakon izpred šestih let, a v praksi ni zaživelo, kar naj bi zdaj po Križaničevih besedah popravili. Ta instrument jim bo olajšal dostop do dolgoročnejše likvidnosti zlasti v letu 2012, ko se bodo banke še vedno soočale z zaostrenimi razmerami na finančnih trgih, je dejal. Od tega si Križanič obeta večji obseg in ugodnejše pogoje kreditiranja s strani bank, kar bo prispevalo k ponovnemu zagonu gospodarstva.
V vseh poslanskih skupinah so predlog zakona podprli, ob čemer je Alenka Bratušek (Pozitivna Slovenija) ocenila, da bodo banke dobile možnost, da pridobijo finančna sredstva nekoliko ceneje. Kreditni potencial iz tega naslova se po oceni Banke Slovenije giblje med 700 milijonov evrov in dvema milijardama evrov.
Refinanciranje v bankah bo v tem letu velik problem, se je strinjal Jožef Horvat (NSi) ter spomnil na izračune vlade, da bankam letos zapade za 4,3 milijarde evrov obveznosti do tujih virov financiranja oz. ena tretjina vseh. Medtem ko se izdajanje tovrstnih obveznic v svetu povečuje, pa v Sloveniji ni bilo izdane niti ene, se je strinjal Zvonko Černač (SDS).
Z novelo zakona o prevzemih se rahlja dosedanjo ureditev, ki je onemogočala normalno prestrukturiranje podjetij v primerih, ko so upniki s konverzijo terjatev ali banke z zasegom zastavljenih delnic zašli čez prevzemni prag. Po novem se jim bo kljub doseženemu prevzemnemu pragu omogočilo, da jim ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe.
Prevzemne ponudbe tako ne bo treba objaviti upnikom, ki s svojimi vložki omogočajo nadaljnje poslovanje ciljne družbe. Banke pa bodo morale objaviti prevzemno ponudbo v roku dveh let po pridobitvi vrednostnih papirjev, je povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Janko Burger ter dodal, da v tem času ne bodo smele uresničevati glasovalnih pravic iz teh vrednostnih papirjev. S predlaganimi spremembami se bo omogočil učinkovitejši nadzor Agenciji za trg vrednostnih papirjev ter zvišale globe, je dodal.
Predstavniki poslanskih skupin so predlog večinoma podprli. Mihael Prevc (SLS) je denimo menil, da se z njim postavlja nov pravni okvir, ki precej bolj jasno opredeljuje obveznosti in dolžnosti lastnikov. Ker pa lahko država v tem letu v kar nekaj podjetjih izgubi glasovalne pravice, bodo kmalu potrebne nove spremembe zakona.
Podobno so razmišljali v Pozitivni Sloveniji in SD, kjer so pripravili dopolnilo, s katerim naj bi preprečili, da bi banke kljub preseženemu prevzemnemu pragu izgubile glasovalne pravice in - kot je dejala Bratuškova - "ne bi prišlo do poceni prodaj tistega, kar smo ustvarjali več generacij". Večina je glasovala proti.
Z novelo zakona o energetiki se v slovenski pravni red predvsem prenaša določbe več evropskih direktiv, s katerimi po Burgerjevih besedah zamujamo v tolikšni meri, da nam grozi izrek denarnih kazni. Med drugim se posega v organizacijo energetike, s tem ko se predvideva ločitev distribucije od tržnega dela, kar mora država zagotoviti s 3. marcem.
Predvidena je tudi možnost prodaje, odsvojitve ali zastave nepremičnin energetskih družb z namenom pridobitve finančnih sredstev na zasebnem finančnem trgu. To bo sicer v skladu z dopolnilom, sprejetim ob obravnavi na seji parlamentarnega delovnega telesa, veljalo le za objekte z državnim lastništvom.
Možnost prodaje, odsvojitve ali zastave nepremičnin bo tako veljala le za tiste energetske družbe, ki imajo zasebne lastnike. "Konec koncev gre za objekte v vrednosti nekaj 100 milijonov evrov," se je z ohranitvijo te zahteve za tiste proizvodne objekte, ki so v državni lasti, strinjal Ivan Simčič (DeSUS).
Zaradi odločbe ustavnega sodišča je vlada v besedilo novele zakona vnesla še pravno podlago za zaračunavanje omrežnine. Brez tega distributerji za priklop na distribucijsko omrežje od letošnjega 1. januarja omrežnine ne bi več mogli zaračunavati.
Vir: STA
Sodišče EU je delno pritrdilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji zaradi neskladnosti predpisov o dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju s pravnim redom EU. Slovenija po oceni sodišča ni izpolnila obveznosti iz direktiv s področja neživljenjskega zavarovanja, ni pa kršila pravil o prostem pretoku kapitala in svobodnem opravljanju storitev.
Kot je v tožbi pojasnjevala komisija, slovenski zakon od zavarovalnic zahteva, da o svojih pogojih zavarovanja obvestijo Agencijo za zavarovalni nadzor. Ta lahko, če ima pomisleke, na primer o dvigu premij, imenuje neodvisnega pooblaščenega aktuarja, da zadevo podrobneje preišče. Na podlagi njegovih ugotovitev se lahko organ odloči za nadaljnje sankcije zoper zdravstvene zavarovalnice.
Po mnenju Evropske komisije pravilo o obveščanju pomeni nesorazmerno državno intervencijo, ki je neskladna z odprtim in liberaliziranim zavarovalniškim trgom ter direktivami o neživljenjskem zavarovanju.
Sodišče je presodilo, da Slovenija ni izpolnila določil direktiv, ki zahtevajo, da članice unije ne sprejmejo zakonskih določb, ki zahtevajo predhodno dovoljenje ali sistematično obveščanje nadzornega organa o zavarovalnih pogojih, o cenikih in obrazcih ter drugih listinah, ki jih namerava zavarovalnica uporabljati pri svojem poslovanju.
Prav tako ni izpolnila določb, da članice ne smejo ohraniti ali uvesti predhodnega obvestila ali odobritve predlaganih povečanj premijskih stopenj, razen v sklopu splošnega sistema nadzora cen ter določb, da lahko članice zahtevajo le nesistematično obveščanje o zavarovalnih pogojih in drugih listinah zaradi preverjanja usklajenosti z nacionalnimi predpisi, ta zahteva pa ne sme predstavljati predhodnega pogoja za opravljanje dejavnosti.
Te določbe veljajo tako za domače zavarovalnice kot za podružnice tujih zavarovalnic.
Komisija je Sloveniji očitala tudi, da tujim zavarovalnicam preprečuje konkuriranje na slovenskem trgu dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in omejuje izbiro potrošnikom. Slovenski predpisi po navedbah Bruslja zdravstvenim zavarovalnicam iz drugih držav članic omejujejo možnost ustanavljanja in ponujanja storitev v Sloveniji.
Nekatere določbe zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju po navedbah komisije niso v skladu z nekaterimi osnovnimi svoboščinami iz pogodbe EU in direktiv o neživljenjskem zavarovanju.
Ta zakon namreč od tujih zdravstvenih zavarovalnic zahteva, da v Sloveniji imenujejo predstavnika, ki jih bo zastopal pri slovenskih organih. Komisija je menila, da ta zahteva posega v svobodo opravljanja storitev, saj v skladu z evropskimi pravili zdravstvena zavarovalnica ni dolžna imeti sedeža v državi članici, v kateri želi ponujati storitve.
Glede teh očitkov komisije, po katerih naj bi Slovenija s tem kršila pravila o prostem pretoku kapitala in svobodnem opravljanju storitev v EU, je sodišče ugotovilo, da komisija v tožbi ni navedla nobenega elementa, ki bi ta očitek utemeljevale, zato je ta očitek zavrglo kot nedopusten.
Na ministrstvu za zdravje so že februarja lani v odzivu na tožbo komisije povedali, da so v Bruselj že poslali predvidene ukrepe, ki po njihovih navedbah ustrezno odgovarjajo na očitke, ter časovnico izvedbe ukrepov. Ukrepi zajemajo spremembo zakonodaje, in sicer zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Le celovita reforma zdravstvenega zavarovanja lahko po navedbah ministrstva razreši neskladnost sistema zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji in odgovori na vse kršitve, ki se jih povzroča s sedanjo regulacijo prostovoljnega zavarovanja.
Ker so na ministrstvu takšno odločitev sodišča pričakovali, so v predlogu zdravstvene reforme, ki ga bo ministrstvo kot vodilo in pomoč za novo vlado objavilo na spletnih straneh, predvideli ustrezne rešitve. O tem so Evropsko komisijo v odgovorih na opomine tudi sprotno obveščali, so povedali za STA.
Sodba za Slovenijo v tej fazi nima finančnih posledic oziroma ji ne nalaga denarne kazni. Evropska komisija bo Sloveniji v kratkem posredovala zahteve, da jo v roku dveh mesecev od objave sodbe obvesti o ukrepih za odpravo očitanih kršitev.
Če Slovenija svoje zakonodaje tudi v nadaljevanju postopka ne bo uskladila, lahko Evropska komisija ponovno izda uradni opomin in če po izteku naknadnega roka za izpolnitev obveznosti Slovenija zakonodaje ne bi uskladila, lahko komisija zadevo ponovno predloži sodišču, ki bi v tej fazi nato odločilo o višini denarne kazni, nadaljnji postopek pojasnjujejo na ministrstvu
Prepričani so, da bo sprememba zakona zagotovo prioritetna naloga prihajajoče vlade. Minister za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Dorjan Marušič je po seji vlade izrazil željo, da bi tudi nova vlada k tem spremembam pristopila v okviru reforme zdravstvenega sistema in ne ločeno.
Vir: STA
V mesecu JANUARJU je na portalu Tax-Fin-Lex za vse bralce TFL Glasnika brezplačno dostopen aktualen čistopis:
in vse njegove pretekle verzije.
Nekaj dejstev o zakonu:
Število novosti s področja ekologije:
EKO-LEX, od 25.1.2012 - 31.1.2012 | PRAVNI VIRI | |||||
TEMATSKI SKLOP | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice |
EKO-LEX | 2 novosti | 3 novosti | 9 novosti |
V tem obdobju posebej izpostavljamo:
V tem tednu so uporabniki storitve Lex-Kliping prejemali obvestila o objavljenih novostih, ki so bile v obravnavi oz. postopku sprejemanja ali pa so bile ravnokar objavljene kot veljavne, glede na svoje izbrano pravno področje. Sumarno smo zabeležili naslednje število novosti:
Lex-kliping, od 25.1.2012 - 31.1.2012 | PRAVNI VIRI | ||||||
PODROČJA | URADNI LIST RS | URADNI LIST EU | DRŽAVNI ZBOR | MINISTRSTVA | VLADA | STA Novice | |
P R A V N A P O D R O Č J A |
1. DRŽAVNA UREDITEV RS in EU | 8 novosti | 7 novosti | 10 novosti | 9 novosti | 10 novosti | |
2. UPRAVNO PRAVO | 1 novost | ||||||
3. CIVILNO PRAVO IN KAZENSKO PRAVO | 2 novosti | 1 novost | |||||
4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV | 5 novosti | 2 novosti | 16 novosti | 2 novosti | |||
5. JAVNE FINANCE | 13 novosti | 1 novost | 5 novosti | 2 novosti | |||
6. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 4 novosti | 17 novosti | 1 novost | 1 novost | 16 novosti | ||
7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI | 7 novosti | 7 novosti | 3 novosti | 18 novosti | |||
8. DELOVNOPRAVNA UREDITEV, SOCIALA | 6 novosti | 1 novost | 2 novosti | ||||
9. ZDRAVSTVENI SISTEM | 3 novosti | 1 novost | 1 novost | 2 novosti | 4 novosti | ||
10. MEDNARODNI ODNOSI | |||||||
11. OBČINE | 21 novosti |
Če želite biti tudi vi vsak dan sproti seznanjeni, kaj je novega bodisi objavljenega v UL RS, UL EU, je v obravnavi na DZ ali v vladi ali je bil podan predlog s strani ministrstev, glede na vaše izbrano področje, ki ga želite spremljati, se naročite na storitev Lex-Kliping!
Ne pozabite na Koledar obveznosti za tekoči mesec, s povezavami na obrazce. V Seznamu seminarjev vas opozarjamo na vse razpisane aktualne seminarje. Novice pa ponujajo poglobljen komentar aktualnih dogodkov s številnimi povezavami na vsebinsko relevantne dokumente.
Prejšnje številke TFL Glasnika si lahko ogledate v Arhivu številk .