Mag. Iztok Lesjak je direktor Tehnološkega parka Ljubljana.

TFL GLasnik:
Direktor Tehnološkega parka Ljubljana ste že od samega začetka in danes je park povsem na novo zgrajen v obsegih, ki marsikoga navdušujejo. Kako se je v resnici vse skupaj začelo in kaj vse ste morali narediti ob tem projektu?

Iztok Lesjak:

Začeli smo na Inštitutu Jožef Stefan. Takrat ko je bil Inštitut podržavljen. Ves ostali del gospodarstva se je privatiziral, Inštitut pa se je podržavil. Takrat smo imeli tam raziskovalne skupine, ki so bolj nastopale na trgu kot v samih raziskavah, kar je pomenilo, da je pretežni del njihovega prihodka prihajal s trga in ne iz sredstev Raziskovalne skupnosti. Tem skupinam smo želeli pomagati, da bi lahko svoje dejavnosti izvajale zunaj Inštituta, ki je postal javni zavod – torej bi delovali kot zasebna podjetja. Sam pa sem imel izkušnje, saj sem bil dve leti v podobnem okolju v Trstu, bil sem tudi marketingar, oziroma sem delal pri posredovanju raziskovalnih dosežkov na tržišče. In smo začeli tole – najprej smo spisali strategije: belo knjigo, zeleno knjigo, kaj bomo počeli, kaj je tisto, kar pri nas manjka za visoko tehnološko podjetništvo, kako pripomoči k razmahu tega podjetništva z vsem potrebnim, z infrastrukturo. Danes imamo 295 članov, začeli pa smo s štirimi podjetji, štirimi skupinami z Inštituta Jožef Stefan. To je torej ta sled, v tem uživam, saj prihajajo vedno novi, mladi ljudje, nove ideje in pobude, mi pa se moramo odzivati na te pobude.

TFL GLasnik:
Kdaj se je vse to začelo?

Iztok Lesjak:
Leta 1993, v tej obliki pa je bil Tehnološki park ustanovljen 1995, vsemu pa je predhodnik Tehnološki park na Inštitutu Jožef Stefan, kar je bil projekt v direktorjevi pisarni. Potem smo šli v ustanovitev družbe, v okolju pa je že bilo med našimi lastniki nekaj tehnoloških liderjev – podjetij, kot so Iskratel, Iskra Sistemi, Lek in, kajpada, sosednji inštituti: Nacionalni inštitut za biologijo, Inštitut za kemijo. Na začetku smo imeli tudi tehnološko razvojni sklad. Ta delež se je potem prek vlade prenesel na mestno občino Ljubljana s sedmimi družbeniki kot ustanovitelji. In še vedno je prostor za univerzo, za katero mislimo, da bi morala biti med ustanovitelji. Pogovarjamo se, pogovori so počasni.

Družba raste z lastnim navdihom. V nekaterih sredinah je lažje, ker jim javni sektor zgradi infrastrukturo in inštitucija to dobi v upravljanje. Pri nas ne. Mi smo vezani s krediti, ki jih vračamo. Res pa je, da smo za infrastrukturo dobili sredstva evropskega razvojnega sklada in da smo ta sredstva dobro unovčili. Ne glede na to, kako bo z nami, ta infrastruktura bo vedno ostala mladim in novim visoko tehnološkim podjetjem.

TFL GLasnik:
Kaj pa so glavne značilnosti tehnološkega parka? Katere dejavnosti podpirate?

Iztok Lesjak:
En del je v skupini za infrastrukturo – to so tiste dejavnosti, ki so vidne navzven. Oddajamo prostore, imamo parkirne prostore, skladišča, laboratorije.

Na višji ravni so generične storitve, ki jih nudimo. Na naše območje smo naselili družbi, ki opravljata računovodske storitve, dve družbi, ki se ukvarjata z marketingom, štiri družbe tveganega kapitala, bife, zdravstveno ambulanto. To bi bile sicer lahko naše družbe, vendar smo jih povabili od zunaj. Manjkajo nam določene dejavnosti: vrtec, notar, restavracija, da ljudem pač ni treba hodit po mestu.

Tretji sklop, pri katerem menimo, da imamo ključne pristojnosti, je pomoč pri hitrejši rasti posameznih podjetij. To smo skušali zložiti v dvoje, kar je naša blagovna znamka. Oblikovali smo Startup center podjetja Tehnološki park Ljubljana. S tem skušamo pomagati nosilcem tako, da ta center zloži podjetniški projekt do te mere, da bo pripravljen za pogovor z bodočim investitorjem – naj bo to tvegani kapital, ali pa strateški partner. Priprava za pogovor z banko, s končnim kupcem in tako dalje. To ni tako trivialno, saj je potreben napor mentorjev, potrebno je izobraževanje, ker take izkušnje dobiš – mislim le v drugem letniku ekonomske fakultete, kjer za vajo pišejo poslovni načrt. Ves del naravoslovja pa lahko o tem le razmišlja tako, da morda povabi v tim kolega z ekonomsko izobrazbo in bi bilo potem bistveno lažje.

Izjemno pomembno je, da so nosilci idej na trgu pravilno pozicionirani in da imajo ustrezno mrežo: to so obstoječa sorodna podjetja, ki se tem že ukvarjajo in mi z lastnimi izkušnjami. In ko se zagon zgodi ob našem majhnem tržišču, na katerem sicer dobi potrditev ideje, ga lahko čaka potrditev sedmih milijard ljudi – globalni trg. Zato smo oblikovali drugi sklop storitev »Go Global Slovenia«. To pomeni, da s podjetji tvorimo skupine in jih skušamo povezati z ustreznimi središči čez mejo.

Gradimo na recipročnosti in imamo srečo, da smo povezani v mednarodno asociacijo tehnoloških parkov, v kateri predsedujem evropski sekciji tehnoloških parkov in, seveda, povezujemo se s kolegi iz Indije, ZDA, Silicijeve doline, Latinske Amerike. Ugotavljamo, da je za naše skupine zelo pomembno, da imajo na drugi strani podoben milje, da imajo nekoga, ki je zaupanja vreden, ki podobno razmišlja in 'puzli' se začnejo zlagati. Konkretno, v Hong Kongu je kolega, ki razpolaga s programom za vstop na kitajski trg, recimo, njih pa zanima vstop na evropsko tržišče.

TFL GLasnik:
Kakšni so rezultati? Kakšen je delež teh visoko tehnoloških podjetij v primerjavi z vso podporo, ki jo tehnološki park nudi? Kaj je glavna dejavnost le-teh? Koliko so uspešna ta podjetja, koliko jih propade?

Iztok Lesjak:
Delež slednjih je približno 10 odstotkov. V primerjavi z evropskimi državami je to zelo dobro. Iskali smo razloge, zakaj je temu tako. Zunaj je več drznosti, pri nas pa, ko se nekdo odloča za podjetništvo, je že zelo prepričan, ima že prve kupce.

Imamo pa tudi že kar nekaj uspešnih podjetij, takih, ki so od ideje zrasla do približno 50 zaposlenih. So pa tudi takšna, ki so ostalia na ravni posameznika. Torej so ljudje, ki prodajo toliko svojega znanja, da lahko normalno živijo. Če pa pogledamo nastop na globalnem trgu, jih je večina že takih, da so že zunaj. So pa tudi podjetja, ki so jim ciljni kupci naši, najdalj morda sežejo do Hrvaške.

TFL GLasnik:
Katere dejavnosti so zastopane?

Iztok Lesjak:
Imamo multidisciplinarni inštitut, multidisciplinarno univerzo in na začetku zaradi kritične mase in zaradi zazrtosti v podjetništvo, v iskanje dobrih praks nismo ničesar omejevali ali usmerjali. Zdaj smo že malo dozoreli in se nam zdi, da sta informacijska in komunikacijska tehnologija tisti, na kateri bi želeli staviti.

Drugi segment je medicina, zdravje, zdravstvo, zdravilstvo. Imamo že 37 podjetij, ki so aktivna na tem področju, od DNA tkivnega inženirstva, biotehnologije, do proizvodnje nekih aparatov in naprav. Zdi se mi, da imamo v tem dober potencial. Tretji segment pa so neke nove, alternativne tehnologije, alternativni viri energije. Imamo kar nekaj izkušenj in ekip, ki že imajo določene pol produkte in ne vemo, ali se bodo prijeli na globalnem trgu. To so osnovne usmeritve, vendar ne zapiramo vrat tudi drugim, ki pridejo. Kot recimo povezovanje ali multidisciplinarni vidik informacijske tehnologije in zdravstva, kar je danes zelo iskano. Obenem se nam zdi, da bo moralo naše zdravstvo doseči neko preobrazbo in naš park lahko pri tem pomaga.

Prihajajo pa nove, sodobne oblike parkov, ki se že vključujejo v razvoj mesta in regije, kjer so pooblastila urbanistov prenesena pa park, ki zgradi kompleten milje okolja, v katerem boš stanoval, delal, se izobraževal.

TFL GLasnik:
Koliko zaposlujejo vse te firme?

Iztok Lesjak:
Trenutno je okrog 1.400 zaposlenih. Problem teh firm pa je tudi, da se prilagajajo našemu zakonodajnemu okolju in imajo nekaj stalno zaposlenih, nekaj na pogodbah, nekaj na avtorskih pogodbah. Pa študentje, ki si v takšnih formah zgradijo svoje bodoče delovno mesto.

TFL GLasnik:
Kako se lahko neko podjetje vključi v tehnološki park? Katerim kriterijem mora zadostiti, saj je to članstvo tudi prestiž.

Iztok Lesjak:
Vključijo se tako, da pokažejo, da ima njihov podjetniški tim ambicije, da raste, da imajo priložnost in da je lahko njihov posel globalen. Torej posel z višjo dodano vrednostjo. Če pa je to po vrhu še neka nova tehnologija, toliko bolje. Vedno pa pogledamo tudi, ali pomeni novi produkt tudi večjo konkurenčnost za okolico.

Vsekakor je to procedura za vstop, potem mi vključimo nekoga, ki je na začetku redni član in je lahko deležen podpore in pomoči določenih javni sredstev, po treh letih tega rednega članstva in če je uspešno prebrodil začetno dobo, ga povabimo med pridružene člane. Imamo pa tudi kategorijo pridruženih članov, to so že uveljavljena podjetja v okolju, ki lahko prispevajo k naši skupnosti ali pa so že tehnološki liderji na nekem področju.

TFL GLasnik:
Katero podjetje je bilo doslej najbolj uspešno in je izraslo iz Tehnološkega parka Ljubljana – in, kaj je sploh uspeh? Sicer pa: koliko prihodka ustvarijo podjetja v tehnološkem parku in kakšna je poprečna stopnja izobrazbe?

Iztok Lesjak:
Pravimo, da je uspeh, če si priznan tudi v tujini s kapitalom kot renomiran igralec. In ni toliko pomembno, koliko so zaslužili, gre tudi za to, koliko ljudi je zaposlenih in so zadovoljni z vsebino, na kateri delajo. Nekaj je že takšnih, ki so prejeli sredstva tveganega kapitala, naredili so že svoje objekte, med 'staroselci' pa je gotovo Inea, potem Balder, torej podjetja, ki so pred recesijo že imela po 50 in več zaposlenih.

Od vseh zaposlenih jih ima 75 odstotkov izobrazbo z diplomo. O zaslužkih pa imam podatke za leto 2010 in v startup podjetjih je bilo ustvarjenega 15 milijonov eurov prihodka. Vendar morate vedeti, da so to mala podjetja. Bolj preseneča to, da so imele nekatere firme dodano vrednost nekaj sto tisoč evrov, tudi ko je v nekaterih primerih šlo za enega samega zaposlenega. Skupaj pa je bilo v ta podjetja vloženega čez 20 milijonov tveganega kapitala. Kar najbolje govori o potrditvi.

TFL GLasnik:
Za konec še vprašanje o osebnem uspehu. Lani so vas izvolili za predsednika Evropske sekcije Mednarodnega združenja znanstvenih parkov (IASP) in v članstvo v Svetu direktorjev IASP. To je zagotovo veliko priznanje za vas in za Slovenijo, govori pa o mednarodni usmerjenosti, saj združenje deluje v 70 državah. Kako predstavljate Slovenijo v tej tuji druščini?

Iztok Lesjak:
Začeli smo leta 1993 s pisanjem strategije. Združenje znanstvenih in tehnoloških parkov v Veliki Britaniji pa je bilo ustanovljeno že leta 1985. Torej so že imeli združenje, kar pomeni toliko in toliko parkov. Ko smo se mi pogovarjali o infrastrukturi, so se oni že 20 let pogovarjali o storitvah. Ko smo se ozirali po tem, kdo nam lahko pomaga pri prvih korakih, smo našli dve taki inštituciji. Ker pa je bila naša ambicija, da postanemo park, smo se odločili pridružiti temu mednarodnemu združenju. Prva leta smo mi spraševali, zdaj pa že prihajajo k nam in nas sprašujejo.

In v teh mednarodnih povezavah gre za osebna zaupanja in za ugled. Kamorkoli gremo, smo že enakopravni sogovorniki. Temu se ne moreš izogniti. In veste, gre za okrog 400 parkov, oziroma za okrog 150 tisoč podjetij. In naš potencial so opazile tudi velike multinacionalke, izziv je, kako povezati neko malo podjetje z multinacionalko v situacijo 'win-win situation', da ne bo veliki pojedel malega.

Pogovarjala se je: Zlata Tavčar